POSKUS, KAKO RACIONALIZIRATI MESTNI PROMET PA TUDI OMEJITI OSEBNI PROMET V LJUBLJANI Javni prevoz brezplačen Vsi smo v niinulih mesecih, ko meglc ni manjkalo, spoznali, da je Ljubljana zastrupljena. Za glavnega krivca smo proglasili oscbne avtomobile, ki v določenih urah ustvarjajo pravo plinsko zaveso nad mestom. Že nckaj let zapored govorimo, da bi bilo treba — če hočcte tudi zaradi zraka — predvsem najti boljše oblike javnega potniškega promela v mestu. Prav ta se sedaj, tako kot osebna motorna vozila, ob prometnih konicah s težavo (beri: z zamudami) prebija skozi ozka grla zatrpanih mcstnih ulic. Osebna vozila bi morali torej spraviti vsaj iz cest v ožjem centru mesta; to novi prometni režim tudi jasno določa. Isto-časno pa to tudi pomeni, da moramo javni potniški promet izboljšati. Dosedanji način plačevanja vozovnic ne ustreza ne Viator-jevi TOZD mestni potniški pro-met in ne občanom, ki se vo-zijo na delo in domov z mest-nimi avtobusi. Pri Viatorju na-mreč trdijo, da tudi letos, če bodo morali obdržati staro ce-no vozovnic, ne bodo ustvarili toliko akumulacije, da bi lah-ko kupili nova vozila (razšir-jena reprodukcija), težave pa bodo celo z odplačevanjem po-Sojil za stare nakupe. Občani pa na drugi strani tarnijo, da vozila mestnega poTmškega prometa vozijo preporedko in so zaradi tega prenatrpana. V mestu vsako leto rastejo nove stanovanjske soseske in že so tu zahteve po novi progi rnestnih avtobusov. Odpiranje novih prog, pa naj s; bo to še tako upravičeno — gli>dano skozi število stanovalcev v tem novem naselju — pa irna za logično posledico, da je treba z drugih prog potegniti voaila. Denarja za nakup novih. pre-potrebnih vozil ni in tako se sieCujemo s kompromisoui ko na starih progah nekcliko kr-čimo število vozil, da lahko povežemo s progami mostnega prometa tudi nove soseske. Takšno stanje pa i>o ob no-vem prometnem režimu, ko bomo dajali prednost j-avnemu potniškemu prometu, postalo nevzdržno. Kako napre.i? »Brezplačno« v avtobuse Seveda manjkajoči dohodek za normalno razširjeno repro-'dukcijo. te TOZD »tiščw vse. verjetno pa še najbolj delavce Viatorja. Prav z razlogom, da b? temu problemu, ki ¦ bi ga " Ljubljani lahko označili že kot družbeni ter teroničai sto pili na prste, so pripraviii za-nimiv predlog. V Ljubljam naj bi bila vožnja z avtobusi mest-nega prometa brezplačna! Ljubljana z vsemi svojimi delovnimi organizacijami zapo-sluje okoli 170 tisoč občanov. Približno 50 tisoč vseh zaposle-nih se dnevno vozi V službo iz bližnje in daljne okolice. Ce k temu priStejemo še dijake, Stu-dente, upokojence in invalide, je kot na dlani, kakšno po- membno funkcijo opravija jav-n; potniški promet. Pri Via-torju računajo, da bodo od mestnega in primestnega pro-meta »iztržili« čez leto nekaj nianj kot 250 milijonov dmar-jev! Ta znesek — pri Vfatorju trdijo, da je to dovolj za .ior-malno poslovanje— pa bi lah-ko dobili tudi drugače. Delavci — občani bi se morali dogovo-riti, da od dohodka vsakega zaposlenega izdvojijo mesečno približnb 130 dinarjev! Na ta način bi imeli vsi zaposleni v Ljubljani »brezplačne« vozov-nice na vseh progah mestnega in primestnega prometa. Ob-staja tudi drugi predlog: brez-plačno naj bi se vozili le na progah, ki so speljane po me-stu. To bi pomenilo za okoli 40 odstotkov manjši mesečni prispevek na zaposlenega (&ko-li 80 dinarjev). Žal sta to zaenkrat le pred-loga, ki ju predlagajo le v TOZD mestni potniški promet. Pot do takšnih predlogov bi morala biti drugačna: priti bi moraH od občanov, vt TOZD ... Nadaljevanje na 2. strani NadaJjevamiJe s I. strani Kako se dogovoriti? Ce tooino hoteli inieti »brez-plačne vozovnice«, ^omo vse-kakor morali v mestu ustano-viti samoupravno interesno skupnost ra, mestni in primest-ni javni potniški promet. šele ko bi javni pofeniški promet v niestu »anaoupravno organizi-rali na ta uačin (takp bi tej Viatorjevi TU.ZD priznali sta-tus org&nizacije posebnega družbenega pomena) — z usta-novitvijo SIS — bi lahko za-čeli s podpisavanjem samoup. ravnega sporazuma o načinu fi-nanciranja »bretplafinega« pre-voza. Delegati SIS naj bi v razpravi v krajevnlb. skupno-stih in TOZD določili za katero varianto »brezplačnega« prevo-za bi se odločili. Samoupravni sporazum za-čne veljati, ko ga podpišeta vsaj dve trel;ini podpisnikov. Kdo pa bodo bodoči podpis-niki? V prvi vrsti vse TOZD ki bodo tudi lzločale sredstva iz svojega dohodka, nato SIS, ki imajo opravka z mestnim in primestnim prometom (šol-stvo, izobraževanje...). Sredstva za pokrivanje »brez-plačmega« prevoza naj bi sena-birala tudi iz urugih naslovov: iz prispevka za uporabo mest-nega zemljišča, pa tudi na kakšne kompenzacije bi lahko računali. Brez problemov ne gre Na dlani je, Ua problemov javnega potniškega prometa v mestu ne moremo ločevati od novega prometnega režima. Se veda pa tudi tu ne gre brez povsem tehnično organizacij skih problemov. V Ljubljani ni samo Viatorjevfi TOZD mestni potniški promei zadolžena za dovoz in odvoz delavcev. V pii-mestnem prometu, ki je §8 ka-ko pomemben za vse vozaee, ki ustvarjajd svo.j kos kruha v mestu, živijo pa v bližnji 'ili daljni okolici, je dnevno natan-čno 793 voženj, ki jih opravita Viator in SAP. To pa je šele 80 odstotkov vseh voženj v pri-mestnem promelu. Vsekakor ne ememo pozabiti iia železnico, ki prav tako dovaža delovno 6ilo v mesto. Seveda bi bilf> najlepše, Ce bi se vse delovne organizacije, ki skrbijo za davuz in odvoz ljubljanskih delavcev, po vseh ustavnih določilih povezale v eno delovno organizacijo. Sir-Sa družbena skiipnost bi imela, eeveda preko posebne SIS, ta-ko dejansko zagatovljen nujno potrebni vpliv ria vsa vpraSa-nja, ki zadevajo javni potniški promet. Fizična povezava teh organi-eacij pa ne sme biti sama sebi namen, arapak mora sloneti na racionalizaciji storitev. Pri tak-' šni razbitosti organizacij, če bi . jo obdržali, pa bi morala prav ' SIS zagotoviti, dst bi se njen dohodek delil po vloženem de-lu. Merilo za vloženo delo po-samezne delavne organizacije naj bi bili fizični kazalci — šte-vilo potnikov. Vsi izvajalci pre-voznih sforitev bi moral zago-tovifci tudi tehnološko reorgani-zacijo, enotno vodenje Ln nad-zor prometa. Prav tako bi bi-lo potrebncL v samoupravnih Sporazumih točno določiti po katerih kriiiberijih naij bi odpi-rali nove proge, ki pa ni nujno, da bi dajale tudi finančno ren tabilnost. Namesto konca S tem predlogom se za- enkra-t ukvarja le TOZD inestni potniški promet, v vseh Fr*. drugih delovnih organizacijah, ¦ ,,'ki so v primestnem prevozu delavcev prav tako prisothe, pa , ,;..o tem še niso razmišljali! Kaj %-še!e, da bi o tein razpravljali. „.. Stvari le ne stojijo tako čr- ¦ po. V Viatorju in SAP delujefa ..posebni komisiji, ki priprav- ljata povezavo obeh delovnih organizaoiij-.. Ta »TOseM« dogodek >omo doživeli že v drugi po- lovici leta. Verjetno bo že ta «, povezava pomenila globja raz- mišljanja o »brezplačnem« pre- vozu y mestnem in primestnem območju. če nič drugega, la- hko vsaj upamo, da bo tako ... S. Matelič