G-ospodarske stvari. Vez gorice. (Konec). 2. S čem se naj rozga veže? Vse mogoče reči so rabili za vez. Nekateri so s špagovino vezali in jo v jesen zopet razvozljali; pa to je drago in mudno vezanje, zato so ga radi opustili. Drugi so posebno brajde vezali z drotom, pa drot rad rozgo zajeda, da se rada prelomi. Vroč drot pa poleti mladi rozgi tudi menda nič ne hasne. In vldeli smo osmojeno listje in opečene jagode okoli napeljanega drota. Navadno vezilo med nami je: u) Slama ali Skop, ker jo vsak gospodar doma pridela. Namoči se pa prej v vodi, zmeži se z nogami, in natakne se na rasoho ali hlapca, ki se pred trsom v zemljo vpiči. Vezač vzame 3 ali 4 slame, jih z didldajčekom zasuka in dene okoli trsa tako uruo in veselo, da se je čuditi. Goričanke si pri tem delu navadno lepo prepevajo. Pri vezi pazi na grozd, da ga v listje ne za,notaš ali pretesno ne zvežeš. Ako kaj takega storiš, pa pozneje zapaziž, takoj rozgo popravi in znovič povezi. Slamo rabimo za to ali pšenično ali rženo. Neko leto pa malo slame dobimo; in blizu mesta je druga še črez seno; zato so gospodarji velikih vinogradov segli po najcenejšem vezilu, ki se pravi: b) lipovee (Tilia grandifolia). Zasadijo si ga v znožju goric ali pa tudi v vinograd ondi, kjer se zemlja rada plazi, da jo lipovec ovira. 0n bujno raste in požen; za prst debele šibe, katere ob mezgi porežemo in kakti konoplje zlikamo; temu pravimo: ličje. Zvijemo ga v kučke ali pesti kakti povesmo in shranimo do vezi. Zdaj se s hlodom premlati in v topli vodi omehča, pa gremo na vez. Ko težak opleje ali potrga nepotrebne mladike, priveže lepo vse rozge tako snažno, da tuji nevednež se čudi, kako da rozge tako lepo kviško molijo brez vezila, dokler skrite like ne zapazi. Ako je cela lika predolga, jo pa z nožekom rjdrezi. Spodnje Haloze so le z ličjem povezane, ker ondi slame pomanjkuje. Kdor si ga doma nima zadosta nalikati, si ga meseca maja vsako nedeljo za 8 —10 novčičev kučko kupi v varužu, kamor ga Hrvati donašajo na prodajo. Lipovec v močni zemlji bujno raste; in dobro bi bilo, ako bi si ga vinogradniki zasadili, slamo pa prodali, skrmili ali pa zastlali. Tudi na strehe je dobra, ker kolarnici rebra zakrije. Sadike ali živice lipovca dobiš na Zavrču; zagoji si jih pod gorico na lazi Pa ludi enoletne mladike od navadne lipe ti bodo dobro služile. Taka vez je močna, da je vetcr lahko ne utrga. Nova doba nam je še donesla neko tretje vezilo za gorice, in sicer: c) Rafijo. — To je ličje od neke amerikanske rastline, kakti menda naše vrbače, izžito iz listov suhe palme, l1/, metra dolgo in se ena lika tla na dva ali tri dele preklati, pa je še vsaka zadosta močna za vez. To ličje je najporabnejše, ker ni treba namakati, ne tolči, ker je zelo mehko; tudi ni drago; dobiš ga v Mariboru v prodajalnici g. Berdajsa kilo za 50 novčičev, pa si široko postat lahko lepo povežeš. (iosposke gorice so skoro sploh sedanji čas z ralijo povozane. Ta vez ne sprhni ter po zimi rozgo ovaruje, da je težek sneg ne polomi, še le reaač jo prereže. Žitnc cene v Mariboru od 25. maja do 1. junija Po bekloliirih: pšenica 5 fl. 60 kr., rž 4 fl. 95 kr., ječmen 4 fl., 75 kr., ovcs 3 11. 60 kr., turšica ali koruza 5 fl. 50 kr., proso 4 fl. 70 kr. in ajda 4 fl. 50 kr. Sejmovi. Dne 8. junija v Strassu in na Starih Sv. gorah. Dne 10. junija pri Sv. Duhu blizu Lučan. Dne 11. junija v Radgoni. Dne 12. junija v Imenem (svinjski sejem). Dne 14. junija v Žalcu. Ločah, pri Sv. Andražu v Slov. gor., v Rogatcu, Kozjem, Sicgersbergu, Brežicah in pri Sv. Janu pri Spod. Dravogradu.