Kapifaf, hredii inpolilifta. V Evropi vlada velika gospodarska in finančna kriza, ki se v svojih učinkih čuti tudi v drugih svetovnih delih. Na svetu je v sedanjem času veliko pomanjkanje kapitala, zato pa povsod silijo na površje želje in zahteve po kreditu. Neizogibna podlaga kredita pa je kapital: samo tisti, ki ima kapital, more drugemu dati posojilo. Vse evropske države hrepenijo po kreditu, kakor razsušena zemlja po dežju. Izjemo dela v Evropi samo Francija. Prej je bila tudi Anglija v vrsti tistih držav, ki so dovoljevale kredit, danes pa ga more sama iskati. Macdonaldova delavska vlada >j_ še nedavno Jig-kala in dobila posojil. 50 milijonov funtov (1 funt je 276 dinarjev), da bi ojačila anglcške finance. Ta kredit je bil kmalu potrošen, primanjkljaj v državnem proračunu v znesku 120 milijjonov funtov pa je vendar ostal nepokrit. Nezmožnost ozdraviti finančni položaj Anglije in rešiti vprašanje bi*ezposelnosti je upropastila delavsko vlado. Sestavila sc je pod Macdonaldovim rpredsedstvom vlada narodnega sodelovanja, v katero so stopili zastopniki konservativne in liberalne stranke ter kakšnih 50 poslancev delavske stranke, ki so ostali Macdonaldu zvesti. Ta nova vlada je takoj zaprosila kredit v Franciji in v Zedinjenih državah Severne Amerike ter ga je tudi takoj dobila, in sicer v znesku 80 milijonov funtov. Nujno je potreben kredit zlasti Nemčiji. V to svrho je nemški državni kancler v letošnjem poletju potoval v Pariz in London, da pregovori države, v katerih je kapital doma, naj bi dovolile Nemčiji izdatno posojilo. To se mu sicer ni posrečilo, dosegel pa je vendar to, da so inozemske banke tiste kratkoročne kredite, ki so jih bile odpovedale, zopet podaljšale. Tako je bila Nemčija rešena iz največje finančne zagate. Finančni položaj Nemčije pa je vendar še trajno slab ter se bo poslabšal do zime, katere se letos v Nemčiji bolj bojij-o nego kdaj poprej, in sicer ne radi hladnote, ampak radi rastočega števila brezposelnih. Kreditne potrebe ima v velikem obsegu tudi Italija, ki je že večkrat potrkala na vrata visoke finance v Parizu in Ne\vyorku, katera pa se niso odprla ne sicer radi črnih fašističnih srajc, marveč radi fašistične politike, ki seje nemir v Evropi. Stalni prosilki za kredit sta Avstrija in Madžarska. Tudi naši državi bi bil kredit dobrodošel, ako bi prišel k nam pod ugodnimi pogoji. O boliševiški Rusiji pa je itak znano, da vedno hlasta po zlatu evropskih in ameriških kapitalistov. Ker ga ne more izsiliti potom splošne komunizacije, pa ga želi dobiti potom kredita. V tem je tudi nagib za pogajanja bolj.eviške vlade s Francijo, da se med obema državama sklene pogodba o medsebojnem nenapadanju in o drugih stvareh. Ne gre boljševikom za ljubezen lepe Francij.e, marvee za svetlo francosko zlato. Francija je danes prva država in skoro edina v Evropi, ki razpolaga z veliko količino zlata in z možnostjo, drugim dati ve6ja posojila. Francoska banka ima danes največjo zalogo zlata v Evropi, in sicer preko dva in pol milijona dolarjev z zlatu. Prekaša jo edino Amerika — Zedinjene države — z zalogo 3 milijard zlatih dolarjev. Kakšne so te vsote, najbolj spoznamo, ako pomislimo, da ima Anglija za 716 milijonov, Nemčija pa za 527 milijonov dolarjev zlata v svojih zalogah. Kdor pa ima denar, njegova beseda v politiki tudi kaj velja. Zato se ni čuditi, da ima Francija v mednarodTii politiki v Evropi tako odlo.iln. besedo. O vinshi hrizl. Ljutomer, 4. sept. 1931. Da pokaže, v kaki sti&ki je dandanes vinogradnik, jc Vinarska podružnica v Ljutomeru ugotovila stroške za obdelovanje vinograda v izmeri 3 oralov z eno viničarijo. Ta prora.un, ki vclja za ljutomerske gorice, je pregledal in odobril sreski kmetijski referent gospod Jakob Žnidarič. Investirani kapital za vinograd omenjene mere znaša 60.600 Din. Obresti od glavnice po 4% . 2.400.— Rez 20 delavcev po 10 Din . 200.— Gnoj nositi 40 delavcev po 10 Din 400.— I. kop 90 delavcev po 15 Din . 1.350.—* II. kop 60 delavcev po 15 Din 900.—' Vezanje šparonov in stavlje- nje kolja, 10 delavcev po 10 Din . ¦ ¦ , 100.—^ Pletev 30 delavcev po 10 Din 300.—i Vez 45 delavcev po 10 Din . 450.—< Škropljenje L, II., III., IV, 33 škropljarjev po 15 Din . . 495.—: 33 nosačev po 12 Din . . . " 396.—; Žveplanja 6 delav. po 15 Din . 90.—\ III. kop 60 delavcev po 10 Din 600.—' Stavljenje kolja do trgatve 4 delavci "po 10 Din .... * 40.—» Trgači 48 delavcev po 10 Din 480.— Prešari 12 delavcev po 20 Din 240.—' Hlevski gnoj na 1 oral 30 kub. m z vožnjo vred po 100 Din 3.000.— Kolje 1500 kom. po 1 Din . . 1.500.—' Galica 150 kg po 7 Din . . . 1.050.— Žveplo 50 kg po Din 4.50 . . 225.—<: Rafija 10 kg po 20 Din ... . 200.— Apno 100 kg po Din 0.42 . . ^ 42.—' Razne vožnje .¦ . * 150.—«• Obraba inventarja .... . 600.— Davek z dokladami .... 400.— Vzdrževanje poslopja . . . 600.— Zavarovalnina 120.— Nadzorstvo, odnosno oskrbo- vanje vinograda . . . . 2.400.^ Obnova v teku 30 let 60.000 Din, letno . _. 2.000.— Skupaj . . . 20.728.—i Na treh oralih vinograda pridelamo1 30 hl mošta; ali 3000 litrov, torej bi morali prodati mošt najmanj po 7 Din,1 ako bi hoteli imeti povrnjene vsaj izdatke, dočim o kakem dobičku niti ni govora. Iz gori navedenega proračuna je razvidno, v kako skrajino obupnem položaju se nahajajo naši vinogradniki. Nujno potrebne so zato vse mere, da se trošarina na vino odpravi, ali vsaj zniža — znašati bi smela z dokladami vred ne več ko 60 par od litra. Vinogradniki apelirajo na javnost, da jih podpre v njihovi borbi za obstanck panoge, ki daje zaslužka tisočim in tisočim rodbinam naše banovine, ki bi ob propadu vinarstva ostale brez kruha. * Cene lWm\ rasf€|o! Akcija, ki jo je započel »Slovenski Gospodar« s tem, da se zaradi obsodbe mcsarjev ne sme zdaj cena živini zniževati, je vzbudila po vsej Sloveniji in zadnji čas tudi po Hrvaškem veliko odobravanje. Nekateri dnevniki sonaš prvotni član&k skoro dobesedno posneli. Vsi sloji, tudi mestni, so postali pozorni na to, da se je kmeta res preveč izkoriščalo in da se ga je sedaj naenkrat hotelo pri ceni živine naravnost oropati. Tudi kmetje so izprevideli, da bi le bila neumnost, dajati živino za vsako ceno, ki si jo bode kdo zmislil. Cenc, ki so yadle za kak teden na 1.50 do najvcč 5 Din za kg žive teže, so ec dvignilc. Danes je cena živmi sledeča: najslabše govedo, krava klobasarica, 3.50 Din, srednje govedo 5 do 6 Din, pitani voli 7 do 7.50 Din 1 kg žive teže. Iz krogov poštenih mesarjev smo prejeli obvestilo, da so za to ceno, da hdčejo pri tem, ko imajro tudi svoje stroške, samo tiste kriti in primeren zaslužek za sebe imeti, zato tudi oni sami obsojajo one mesarje, ki gredo z nakupno ceno živine prenizko. Mi to objavljamo, toda zahtevamo pa od mesarske organizacije, da takoj opozori one mesarje, ki lovijo neuke kmete in kupijo kako govedo pod vsako ceno, jpotem pa nastavijo cene mesu po 6, 8 in 10 Din za 1 kg. V prihodnjič bomo začeli obj,avljati imena vseh tistih mesarjev, ki na ta način pritiskajo na ceno živine. Sedanja cena živine se bo morala še malo zboljšati. To se pa ne bode dalo morda samo s pomočjo konsuma doma, p.ač pa je treba začeti misliti na izvoz živine. Ta teden se je odprl izvoz debelih prašičev in takoj je cena rposkočila na 8 do 9 Din za kg. V Mariboru pripravlja Zadružna posredovalnica v tem oziru akcijo in bomo o tem poročali, ko bom« kaj podrobnega vedeli. USPEHI KMETSES ZVEZE! Banovinski davek na sobe odpravljen! Od 1. septembra dalje ne velja več davek na sobe. Nikomur ga ni treba plačati. Oni, ki ste ga že plačali, ga inorate dobiti nazaj. Živinski potnl listi znižani za polovicol Od 1. s-eptembra dalje stane živinski potni list namesto 6 Din samo 3 Din. Kmetje, v Kmetsko zvezo! Samo močna kmetska stanovsika organizacija more uspeti v zahtevah za ve-s kmet&ki stan! , < . ->¦$-^<e-v Prva ^anofinskd satina raisiava Ą Plofo, združena s sadnim sejmom pod pokroviteljstvom g. bana Dravske banovine, se vrši od dne 11. do dne 13. oktobra t. 1. Otvoritev je dne 11. oktobra ob 10. uri dopoldne. Razstava bo obsegala vse vrste sadja in sadnega izbora za Dravsko banovino in tudi grozdje. Razstava bode imela trgovski značaj, zato bo vse sadje pravilno sortirano in pakovano, kakor to zahteva današnji svetovni trg. Na razstavi bodo tudi vsi najnovejši sadjarski pripomočki in statistični materijal, kar bo za vsakega sadjarja velikega in poučnega pomena. Sadjarji-razstavljalci bodo med seboj tekmovali v kakovosti sadja in pakovanju ter prejeli nagrade od p&sebne ocenjevalne komisije. Razstava ima namen pospešiti izvoz sadja ter dvigniti sadno kupčijo, zato se bo poleg razstave vršil sadni sejem, za katerega bode pripravljeno pravilno pakovano sadje v večjih množinah za takojšnjo prodajo in odvzem. Sadjarji, ki imajo sadje na prodaj ali ga hočejo razstaviti, naj nemudoma prijavijo količin-o vsake sorte sadja ter svoje posebne želje razstavnemu odboru v Ptuju, kjer dobijo vsa natančneja navodila. Vsak razstavljalec rnora pripeljati ali doiposlati vsaj 100 kg ali tri jugoslovensike zaboje, v katerih naj bo brezhibno sadje enc sorte in ene velikosti ter dobro zapakovano, da se pri prevozu ne poškoduje. Sadje za razstavo bo razstavni odbor sprejemal od 5. do 9. oktobra od 8. do 17. ure v Društvenem domu v Ptuju, kjer se bo za razstavljalce dobila potrebna pakovalna posoda. Pakovalo se bo sadje v Ptuju in se bo v to svrho priredil poseben pakovalni tečaj, katerega se lahko vsakdo brezplačno udeleži, če se poprej prijavi, na kar zlasti opozarjamo našo mladino. V letošnjem letu hočemo stopiti na plan z organizacijo sadne trgovine po svetovnem vzorcu, za kateri namen bomo poraibili holandski, amerikanski ia jugoslovenski zaboj, gajbice in sode v, predpisani velikosti, kakor tudi sortirni stroj in merilo za debelost sadja. Vse vrste zabojev, sortirni stroj in raerilo za sadje ima na prodaj Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru in razstavni odbor v Ptuju. Kdor se hoče poučiti, kako se sadje spravlja, sortira in pakuje, naj si naroči Priolovo navodilo pri Sadjarskem društvu v Ljubljani. Za vse razstavljalce in posetnike razstave bo dovoljena polovična vožnja na železnici.