Deklaracija o bistvu, nalogah in smeri naše stanovske Vedno znova porajajoča se potreba po raapravljanj,u o iiačdni smeri naše stanovSke politike ie znak notrajne idejne krfee v naši organizaciji, izvirajoce 1/. nepravilnega po-jmovanja bistva in nalog stan-ovske organizacije pri enem delu članstva. Vsaki organizaciji, ki programatično stremi za združeniem vseh članov enega stanu v svrho slkupnega zastopanja sk.ipnih stanovskih Lnteresov. ie načeini pravec a priori z nedvomno jasnostjo ddrejen že po tem naenem stanovsketn odnosno strokovTiem značaju. To velja tudi z-a UJU. II. Edini smo si v prepričanju. da zahteva življonski toteres stanu i-n šole eno samo edino stanovSko organizacijo za celo državo in za vse učitelistvo v državi. Razlogi so jasni; 1. Vse učiteljstvo brez razlike v mišljenju ima gotove skupne interese — duliovne, socialne. pravne. Te skufpne interese velja skupno zastopati. kar more uspešno le organizacija, za katero stoji sklenjen ves stan. ki Ima od vse javnostj priznano neoporečtio pravo. da govori in iiastopa v imenu celega stanu in se kot taka lahko ohrača do vsakega režima. . ker ie neodvfsna mi vse strani in ie neodviseti tudi mie_i ugled in vpliv od slučajnega političjnega položaja. 2. Depolitizacija šolstva ie občc priznaiia. ncsporno narodna potreba. s katero se srečava in krije naš stattovski interes. Vendar se zavedamo. da smemo v te_n pogfledu računa.i le nase in vidimo danes edini resni protiutež pogubnim strankarskini vplivom na šolstvo v stanovski organizaciji. toda l.e v organizaciji. kj zastopa mnenje vsega učiteljstva in samo strogo varuie nevtralnost na vse strani. Stanovska razcepljenost. obstoi več stanovskih organizacij z različnhrri smertni pa mora rmjno to z!o le še uospcšiti. ker izpodkopava stanovsko moralo. zavest odgovornostj napram stanu v celoti iti ie pov$e_n naravno in neizogfbno. da politične stranke kigravajo take stanovske organizacije drugo proti drugi v politične namenc. Prcbridke izkušnije nam to potrjuijetfo. III. V te) zave.fi očitne življenske potrebe stami in šolstva po etii sami stanovski orgamzaciji v pravem, prvotnetn ¦pomenu be-sede ne inoremo priznati in ne priznavamo pole« UJU nobene stamovske organizacijosnovnošolskega učiteljstva. V poini meri pa se tudi zavedamo neizprosnih konsekvenc tega našega stališča: 1. Dobrodošel nam mora biti v organizaciji vsak stanovsko zaveden. znača.en tovariš, bodi kateregaikoli političnega ali svetovnega naziranja. 2. Stanovska organizaclja, ki si edina lasti pravico, da zastopa ves stan. in se nara\oiost istoveti z niiitti, je odgovorna za svoje delovanje nele svojim člauoni. ampak celernu stanu. Zato se mora z vso silo boriti proti materijalističnemu naziranju. ki vidi v njej navadino interesno organizacijo za izkoriščanje politične konjunkture v prid njenim članom in ne pozna ozirov na korist celotnega stanu. 3. Ona sme programationo zast-opati le one interese in zahteve. ki so nesiporno skupne celemu. stanu. pordarjati le to. kar vse stanovske člane drnži in nič. kar jih loči. Zato mora varovatj svojo oopolno neodvisnost naipram vse-m strankam in režJmom in sme svojo moralno silo iskati le v soskladu svojih zahtev^ z obče narodnrm interesom. ki ii mora biti vsciei in v vsakem slučaiu suprema lex. 4. Vsakeinu članu mora biti zaiamčena popolna svoboda rnišljenja in vesti, izključeno mora biti vsako duhovno nasilje in ne sme organizacija propagirati nobenih idej in teženj, we kulturno-političnih. ne sociahio-političnih. ne drugih. ki bi nasprotovale prepričanju enega dela članstva. ali ki bi ustvarjale načelne pomisleke proti vstopti v organizacijo. 5. Vzgojno-prosvetna v^prašanja in zadeve, v kolikor se smatra organizacija poklicana. da iih rešuje. se nai obravnavajo v oikviru onih načel. na katere laliko pristanejo vsi člani. ne da bi prišli v načelne konflikte s svojo vestjo in s svojim svetovnim nazorom. vsekakor pa mora biti izključena v vseh načetaih vprašanjih vsaka majorizacija inanjšine in mora biti tei vedno dana svoboda. da za-topa svoie oddvaieno mišlj^nje. 6. Dolžnost organizacije ie. da odločno ščiti vse državljan.ke pravice svojih članov _n vso svobodo njih javnega udejstvovanja v katerikoli srneri. dokler ne nasprotuje interesom s.anu in se vrši v okviru z^kona. Zato inora nastapiti z vso ostrostfo proti vsakemti poizkusu. organizac.ji nalagatj vlogo varuha in sodnika nad mtšUenjem n!jenih članov. v kolikor ni nrizadeta stanovska drsciplina. ' IV. V teh točkah je izraženo bistvo onega. kar imenujemo stanovski pravec, ki bodi oo naši trdni vo _i načelni pravec naše organizaci.je. Vsa zgodovina slovenskega učiteljstva dokazuje. da le vsako oddaljevanie od te ravne smeri v nalši stanovski politiki prineslo našenm stanu samo zlo. Zato smo tudi odločem. ta pravec uveIjaviti do zadnjih koirsekveiic in odstraniti iz organizacije vse. kar bi niu nasprotovalo. Do najvernejšega izraza mora načetaia sn_er organizacije priti v pisairju stanovskega glasila in najti v tern svojega na.fdosledneišega predstavitelja in najodiočiiejšega borca. * V. Naše prvo prizadevanje nat gre za tem. da okrepimo stanovsko zavest. moralo Ln disciplino. Ta se ne javlja samo v zuna-ijem edinstvu, ki sino ga preko mc-re podčrtavali. amipak predvsem v jakj zavesti članstva, da je treba podrediti osebne interese koristi celote. da je vsak olan odgovoren za svoje delovanje celemu stanu, javlja se pa tudi v pravein. prisrčnem, požrtvovalnem tovarištvu. ki mu ie stanovskj tovariš mil in drag. če je tudi drugih nazorov in drugega prepričanja. VI. Kakor gotovo ie popohro uveljavljenje stanovrske smeri v onganizaciji samo vprašanic naše politične zrelosti in vidimo v pravi stanovski solidarnosti temelijni pogoj vsakega uspešnega delovanja organizacije. tako moramo kot absurdno m žaljivo zavrniti vsako strernlienje po popolni politični in duhovni unifikacijj stanu. ki bi bila inožna samo pri duhovno in politično docela nesamostojnem učiteljstvu; nasprotno ipozdravljamo vsak pojav samostojnega mišljenja v naših vrstaii, ako se udejstvuje v pozitivnem pravcu in smatramo svobodo stvarne kritike v našeiri glasilu. v naših dru_tvih in na skup-činah naravnost kot poigoi za zdrav razvoi organizacije. VII. Trdno*smo odločeni vse storiti in v kolikor treba, prelomiti tudi s tradicijami dosedanje na§e stanovske politike. da priborimo naši organizaciji oni ugled Ln ono pozicijo. da jo bo morala vsa iavnost. vsak režim, vsak politični cinitelj uvaževati kot predstaviteljico stami. ki je po svoji fuinkciji eden najvažnejših v narodu in zato ne more nobena politična sila iti preko njegovih wravičenih in enodušno izraženih zahtev na dtnevni red. Iz realno-političnih razlogov smo tudi vedno pripravljeni za solidarno zastopanie skupnih interesov z drugimi stanovskimi organizacijami državnega uradništva. VIII. Izjavljamo s ipovdarkom. da naša streiinljenJa po odločno stanovski smeri v organizaciji nhnajo nobetie osti proti nobeni stranki. da pa tudi od vseh strank, ki imajo poštene namene z naini. pričakiiSemo. da nam ne odreikajo pravice organizirati se kot stan na politično nevtralni podlagi. ker ne moremo vezati usode stanu na kak minljiv režim. Istočasno. ko izjavljamo. da stojimo kot organizaciia vsakemu režimu enako objektivno nasproti. pa tudi povdarfamo. da ne tnore biti naloga stanovske organizacije. odvračati učiteljstvo od delovanja v drugih organizacijah in društvih.^bodisi političnih. kulttirnih ali gospodarskih in ie njena naloga. v kollkor sega preko meie ožiega stanovskega programa. samo reg^ilativnega in dopolnilnega ztiačaija IX. Ne toliko iz načelnih kot iz povsem umljivili taktičnih razlogov pa zahtevamo. da tovarišl. stoječi na vodilnlh mestih organtzacije, niso strankarsko ekspooiirane osebnosti. X. Za kvarno smatramo tudi direktno sodelovanje organizacije pri nameščantu. Personalne interese organizirancev nai uveljavlja organizaciia samo v tem pravcu. da brani zakonite in moralne temelie pri tiameščanju tet vlpliva posebno na svoje člane. da fo podpiraio v tem oziru. XI. Mila nain fe .nisel udruženja vsega učitelijstva v državi v eno mogočno stamovsko celoto ne le. ker smo si svesti. da imamo v njei najbolfšto zaščitnico svojih stanovskih interesov in v gotovih pogledih interesov §ole in narodne prosvete. amipak tudi ker smo si svesti, da izvršiije organizacija svojo veliko nacionalno nalogo zbliževania. medsebojnega sipoznavatija. jačenja skupnih vezi. spoznavanja skuipnih vzgojnih nalog učitelijstva \z vseh delov države. Svesti pa smo si nadalije. da sta obstoj in rast naše organizaciie samo mogoča na temelju naiširše diihovne svobode za vse- člane, svesti tudi. da organizacija §e ni dograjena. dolkler stoje še znatne vrste učitelfstva teven nje. Zato hoče slovemsko učitel'jstvo prednjačiti v -prizadevanju. da odstrani vse ovire in izgladi ipot za vstop vsein stanovskim tovarišem, k_ z namj gojiio iste stanovske ideale.