List 57.
Gospodarske skušnje.
Poterjena skušnja zoper gnjilobo grozdja.
Po oznaniIu„Novic"od3.kimovca 1853 v listu 71. vzamem globoko golidico, vlijem va-njo dva bokala vode, 10 žlic žganja, 12 žlic vina in 12 žlic ^eziha, ukažem enemu posodo deržati pod plesnjivim grozdjem, ki ga imam v plantah, drugemu dam v roke morsko gobo, in rečem, taisto dobro v posodi namakati, in tako vsaki pepelnat al plesnjiv grozd oprati. To je terpelo tri dni. Za vse plesnjivo grozdje se je potrebovalo 13 bokalov vode, 1 bokal žganja, ravno toliko vina in jesiha. Tretji dan grem pogledat, in najdem, da oprano grozdje nima več plesnjobe, ampak je čisto in svitlo; dozorelo je tako, pa sem ga pridelal 18 čebrov (ceber 50 bokalov). Nobeden v moji fari, ako ravno imajo ne-kteri več tert od mene, ga ni toliko imel. Škoda le, da je rečeno oznanilo že pozno na svitlo prišlo, ker je bilo veliko grozdja že popolnoma sognjitega, kterega umivati ni nič pomagalo, Jez sem svojim farmanom to skušnjo na vso moč perporočal; al neverni Tomaži so se izgovarjali: „nimamo časa, to delo je sitno, imamo veliko drugih opravil itd." in so raji škodo terpeli. Če bi pa pomislili, da vsaka terta se mora okopavati, obrezovati, privezati, pre-gostih in škodljivih mladik posebno po deblu očistiti, bi mende vendar lahko spoznali, da se splača tudi zadnjo težavo premagati, to je, bolno grozdje, kolikor mogoče, ohraniti, in ga o pravem času bolezni obvarovati.  Komur pa ni svetovati, ni pomagati!
Pri nas letina, hvala Bogu, dobro kaže. Sadja, posebno pa češpelj, za kterega so lani naši V7remci v bližnjem Terstu čez 4000 fl. potegnili, bo letos zlo malo; terta obilen pridelk obeta, al žalibog! bolezen se že napoveduje, (kakor menda tudi v Vipavi) in v Bregu in pri Terstu že močno razsaja. Ne bom zamudil tudi letos omenjega pomočka poskusiti, in ako se sopet poterdi, „Novicam" to berž na znanje dati. *)
V Vremih 15. julia 1854.
Jožef Benedikt Rubesa,
fajmošter.
Gotov pomočeh zoper mramorja.
Nadležnega mramorja (Werren) na polju odpraviti je naj bolje in gotovo pomaga, njivo vsake 3 ali 4 leta s svinskimgnojem pognojiti ali saj s svinsko scavnico politi. Časnik staj. kmet. družbe pravi, da neki vertnar na Štajarskem, Walter po imenu, že 30 let tako ravna, in da ne duha ne sluha od mramorja ni na njegovem zemljišu. Za polje, kjer tobak pridelujejo in ki po mramorju silno škodo terpi, bi utegnil tedaj svinski gnoj posebno dober biti.
Kmetovavci pazite na amonjak.
Amonjak, to je, tista stvar, ktera iz gnoja puhti in nas v nos drega s smradom svojim, je tako
*) Lepo prosimo.                                                      Vred.
rekoč „duša" gnoja. Skušeno je, da po vsakem funtu (ali po vsaki libri) amonjaka, ki seizgnoj-nišča izkadi, gre okoli 3 funte žitnega zer-nja v zgubo. Iz tega se lahko prerajta, kakošno škodo si kmet sam prizadevuje, ki ne ve prav ravnati z gnojem in je nečimeren gospodar.
Lep špargelj si izrediti.
Posebno velik špargel si izrediti, priporoča anglešk vertnarsk časnik sledeče: O vsih Svetih, kakor hitro je špargeljnovo zeliše po zmerzlini za-černelo, naj se s koso pokosi in ko je en ali dva dni ležalo, naj se sožge in pepel po gredicah potrosi. Potem se navozi na grede dober frišengnoj iz hleva (na 20 čevljev dolgo in 6 čevljev široko gredo se rajta en voz gnoja); temu naj se pridene dober mernik (pol vagana) kurjeka in oba gnoja naj se dobro pomešata, po tem pa pod zemljo spravita. Tako naj ostanejo grede čez zimo; na spomlad pa naj se berž ko je mogoče enkrat plitvo preko-pljejo in potem za četert pavca (y4 cola) po njih soli potrosi; dež raztopi sol, ki se potem v zemljo potegne. Sol stori, da na gredah ne more trava rasti, špargelj pa poganja čuda debel in tako mehak in sočnat, da žlahnejšega ni na svetu.
Divji kostanj za mnoge rokodelce.
Hvalo divjega kostanja (Rosskastanie) za kmetijstvo so „Novice" že večkrat pele. Pa tudi za bukvoveze, sedlarje (zotlarjej, jermenarje (rimarje) in druge rokodelce, ki potrebujejo vsako leto veliko popa ali kleja, in si ga napravljajo iz drage režene moke, je moka zrelega, do dobrega na peči ali v peči posušenega in potem zmletega kostanja. Na to lepo belo moko se vliva po malem kropa in neprenehoma mešaje se naredi naj bolji pop, ki ima še to posebno prednost pred vsakim drugim, da se ga moli ne lotijo.
Prosena slama da lepo barvo.
Nove skušnje so učile, da ima prosena slama (Hirsestroh) veliko veliko barve (farbe) v sebi, ki pa se le v kropu ali vinskem cvetu raztopi. Če se prosena slama s pridjanimi namakami železa (Ei-senbeitzen) raztopi, da za pavolnato, volnato in svilno blago popolnoma in stanovitno čer no barvo; z glino ali kositarjevim okisancom (Zinkoxyd) pa da vsake sorte rudečo barvo. Na proseno slamo se vlije najpoprej vrelega vinskega cveta, za tem se slama dene v krop, in tudi v razhlajeni vodi se potem izvleče barva iz prosene slame.
Kalno in vlečljivo vino čistiti.
Iz vedra vlečljivega in kalnega vina naj se vzameta kaka 2 bokala (pinta) in vlijeta v ponvo; tema se prideneta potem 2 funta (2 libri) groj-zdnih pešk, in vse skupej naj se počasi na žerjavici dobro zgreje, toda ne celo tako, da bi zavrelo. Tako prekuhano vino se s peškami vred v vere prelije, da skoz 2 dni na hladnem stoji.   Po-
tem se vino odlije, spet v sodeč kalnega vinavlije, in močno v njem premeša. Čez 3 mesce je vse vino spet čisto in dobro bilo, kakor popred, in tudi prelito v drug sodeč je ostalo čisto.
Miši pregnati.
Nekoliko miš naj se vjame živih, in vtakne v redko kolomazilo (Wagenschmier), kteremu se je primešalo nekoliko ribje masti; potem naj se tako namazane miši spet spuste. Ta smerad jim je tako zopern, da kakor nore okoli letajo, dokler ne poginejo, in preženejo vse druge miši, kjer koli so ta smerad zapustile. Kmalo pridejo potem vse miši na dan in letajo vse zbegane okoli, da se lahko s kako dilo vse pobijejo. — Enako moč imajo luč ne k (Himmelbrand) in pa resje. V pekarijah in mlinih, v žitnicah in na podih se miši prežend s temi zeliši, če se polože semtertje.
—   226    —