I OSREDNJA knjižnica V CE LJU 1111297 ll ^eh'e - skladišče D-Per 545/1979 ■V Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Leto 7 Rogaška Slatina Januar 79 Letna konferenca osnovnih organizacij sindikata Še je dovolj nalog V soboto, 20. januarja, so se sešli na letni konferenci člani sindikata naših osnovnih organizacij. Za razliko od preteklih let se je tokrat v veliki dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina zbralo manjše število udeležencev. Ali je temu botrovalo dokaj hladno vreme ali kaj drugega, je težko reči. Drugi del, ki je bil namenjen družabnosti, pa je bil nekoliko bolj obiskan, sproščen in prijeten...! Uvodni poročevalec, kateremu ni sledila prepotrebna razprava o raznih pomembnih, še nerešenih zadevah, je bil predsednik konference sindikata steklarne Franc Vehovar. Ta je najprej dejal: -... Za nami je zopet enoletno obdobje delovanja konference in izvrših odborov sindikata. Bilo je to leto, v katerem so bili kongresi Zveze sindikatov Slovenije, Zvezer sindikatov Jugoslavije, Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije. Ti so potrdili pravilnost idejnopolitične usmerjenosti vseh subjektivnih sil, zvezi sindikatov pa naložili nalogo, da se mora še bolj kot doslej usmeriti k temeljnim vprašanjem družbenoekonomskega položaja delavca ...!■• Planiranje brez ustrezne skrbi Ko je Franc Vehovar govoril o začetni zagnanosti osnovnih sindikalnih organizacij, je ugotovil, da je precej hitro splahnela in da je večino njih nova organiziranost po tozdih zatekla nepripravljene. Zaradi tega so večji del nalog sindikata reševali na ravni konference. Potem je predsednik konference nadaljeval: »... Vendar se tudi v tozdih niso premaknile zadeve tako, kakor smo jih načrtovali. Vse premalo je bilo storjenega na področju spreminjanja družbenoekonomskega položaja delavca, med katera sodi uresničevanje določil zakona o združenem delu, ureditev dohodkovnih odnosov. Premalo smo bili tudi delavni, pa nismo izkoristili vseh pravic in dolžnosti, ki nam jih ponujajo kongresni dokumenti in zakon o združenem delu. Bili smo sicer pobudniki za izvolitev komisije za samoupravno organiziranost, toda njenega dela nismo spremljali in ga poživljali. Zato nam je komisija prenehala delati. Na sejah izvršnih odborov se je razpravljalo o dohodkovnih odnosih, kar pa je v večji meri ostalo na papirju, v obliki sklepov, saj dogovorje--nega nismo uresničevali v praksi...! Iz tega je razvidno, da nismo bili dovolj vztrajni in da si nismo pomagali s prisilo, ki bi bila v takih primerih zelo upravičena! « Nadalje je Vehovar govoril o medsebojnih odnosih, ki da So zelo pomemben dejavnik v takšni delovni organizaciji, kakršna je naša, zaradi posebnosti, ki izhajajo iz ozke neposredne odvisnosti pri ustvarjanju enotnega steklenega izdelka. Med drugim je tudi govoril o tem, kako smo sprejeli večino samoupravnih aktov, da pa jih je še vedno nakaj v razpravi, čeprav vsi prav dobro vemo, da je zakon o združenem delu z vsemi določili začel veljati 12. decembra lani. V zvezi z nagrajevanjem po delu in planiranjem pa je dejal: »Pri uresničevanju načela o nagrajevanju po delu moramo kot prvi pogoj izdelati normative, ki nam bodo podlaga za uresničitev dohodkovnih odnosov. Naša naloga je stalno spodbujati in iskati rešitev za dosego tega cilja, čeprav lahko ugotovimo, da so bile osnovne organizacije pri uresničevanju teh nalog nepodjetne, včasih pa so bile usmerjene v ozke interese svojih tozdov. Bile so tudi premalo povezane s strokovnimi službami in z drugimi osnovnimi organizacijami... Zelo važno vlogo v razvoju in delovanju tozdov igrajo plani in planiranje. Pri nas je ta kategorija na zelo trhlih nogah predvsem zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in zaradi premajhnega poudarka planiranju in planom. Na tem področju smo sindikati stali ob strani, česar v prihodnje ne bomo smeli trpeti. Osnovne organizacije sindikata, pa tudi strokovne službe, zadolžene za pripravo planov, morajo vložiti vse sile v odpravo takšnega stanja! •< »Glede kadrov in kadrovske politike smo vse premalo delavni, saj nam kronično pri- f 'N Preberite! Zakaj dvakrat »ne«? 4 Skladno z razvojem 5 Samo organizirani uspejo! (j Naloga ni preprosta! 7 Letošnji gospodarski načrt 8 Želje so, možnosti pa... 9 Proti višji stopnji, proste sobote, srednjeročni plani l« Bomo dobili odgovore? n Predlog delovnega koledarja 12 Ali res nesporazum? 12 Vzorna le disciplinska komisija tozda Osnovna izdelava 13 Ali dosegamo cilje? 14 Konec decembra nas je bilo 1198 14 Kdo je za zgled? 15 Udeleženci očiščevalne akcije pišejo 15 Nagradna križanka št. 58 16 V____________J TßSJti manjkuje kadrov, na drugi strani pa se vedemo do kadrov mačehovsko. Slabo jih nagrajujemo in marsikdaj jim ne omogočimo taksnega uveljavljanja, kakršnega si zaslužijo s svojo izobrazbo in s svojim delom. Najbolj kritično lahko ovenimo delo delegatov in delegacij. Njim smo namenili premalo pozornosti. Delegati, ki predstavljajo našo delovno organizacijo v svobodni menjavi dela z drugimi družbenimi dejavniki, niso dosledni nosilci naših teženj, ko nas zastopajo na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Nastopajo namreč posamično, ali pa se sej sploh ne udeležujejo. ,V sindikatu smo na tem področju storili odločno premalo. Nismo jih dovolj izobraževali, jim dajali napotkov 'in stališč. Na kratko povedano: delegati so premalo osveščeni; ustrezne akcije, da bi se stanje izboljšalo, pa nismo izpeljali! Ta samokritičnost pa ne pomeni, da osnovne organizacije sindikata niso delale nič! Res je sicer, da smo imeli premalo lastnih pobud pri reševanju sproženih problemov: Toda naloge, ki smo si jih zadali v našem programu v začetku leta, in naloge, ki so nam jih naložili z občinskega in republiškega nivoja, smo sprotno in dokaj uspešno uresničevali. S polno odgovornostjo in resnostjo smo obravnavali zlasti gradiva pred 9. kongresom Zveze sindikatov Slovenije. Skoraj v celoti smo uresničili v naših samoupravnih aktih sindikalno listo, saj so izjema le neizplačane jubilejne nagrade! Toda prizadevamo'si - in upamo - da bomo tudi to nalogo kmalu opravili uspešno; seve, odvisno od ustvarjenega dohodka! S pomočjo dohodkovnih odnosov smo v preteklem letu sprejeli analitično oceno del in nalog; sprejeli smo vrsto samoupravnih aktov, ki so bili pogoj za izpeljavo samoupravne organiziranosti ter dohodkovnih odnosov. Mnogo je bilo opravljenega dela za pripravo in izvedbo referendumov, za evidentiranje kandidatov za delegacije v samoupravne interesne skupnosti, za izvolitev teh delegacij, za izvolitev osrednjega delavskega sveta, raznih komisij, delavskih kontrol po tozdih in podobno. Prav tako smo sodelovali na volitvah v krajevne skupnosti, saj so bili naši člani med nosilci akcije. V preteklem letu smo prešli na delo brez sobot, torej na proste sobote, za kar sindikatu v nobenem primeru ne gre odrekati zaslug. Bilo je nekaj odporov, vendar nam je s primerno akcijo uspelo odpraviti vse nesporazume. Dolga leta tudi nismo imeli urejenega prevoza na delo in z dela. Sindikat pa je dal pobudo za rešitev tega problema in bil pravi golob miru med dvema avtobusnima podjetjema, ki sta reševali vsako svoje interese različno, a vendar na račun nas - delavcev. S prevozi so sedaj sicer še vedno težave, vendar se ta problem počasi le ureja! Marsikaj pä moramo še postoriti...! Že več let traja akcija za priznanje beneficirane delovne dobe brusilcem v grobi bru-silnici in še nekaterim delavcem v tozdu Dodelava. Zaradi zavlačevanja te zadeve se je osnovna organizacija sindikata tega tozda obrnila za posredovanje na predsednka slovenskih sindikatov Vinka Hafnerja, ki je pri ustrezni komisiji že storil svoje, da bo po- STEKLAR spešila delo v zvezi s tem. Tako se sedaj tudi ta problem razrešuje, kar je navsezadnje prav, saj vemo, da moramo beneficiranje čim prej urediti.« Potem je Vehovar omenil odločilno vlogo sindikata pri zagotavljanju delavcem toplih obrokov oziroma pri celotni družbeni prehrani, saj je dobro urejena družbena prehrana eden izmed pogojev za boljše delo. Enako je ocenil vlogo sindikata v organiziranju letnega oddiha, ki si ga privoščimo v naših počitniških hišicah ob morski obali, in predlagal njihovo gradnjo v še kakšnem drugem kraju. Nekaj besedi je govornik namenil še neresnosti nekaterih sodelavcev, ki se priglašajo za letovanje, pred odhodom pa odpovedujejo' svojo udeležbo. Tega ne moremo šteti, za resen odnos do svojih sodelavcev. Morda pa bi šel na morje tisti čas rad kdo drug, ki pa zaradi takšnega ravnanja nekaterih svojih želja ne morejo uresničiti. In v zvezi s prevozi na dopust na morje so tudi težave, vendar je tako imenovani obrazec K-15 namenjen tudi premagovanju takšnih nevšečnosti. »Na področju rekreacijske dejavnosti«, je nadaljeval govornik, »je bilo preteklo leto zelo plodno. Izpeljali smo več sindikalnih športnih prireditev z dobro udeležbo. V športno-rekreacijskem delovanju smo dosegli lepe uspehe, kar potrjuje priznanje, ki nam ga je dala telesno-kuhurna skupnost naše občine. Želimo pa si, da bi se še več naših sodelavcev vključilo v to za človekovo zdravje, počutje in dobro delo pomembno dejavnost. Prav tako imamo zelo delavno in uspešno gasilsko društvo, ki žanje lepe uspehe tudi na raznih tekmovanjih. Ob takšnem stanju v gasilskih vrstah si lahko želimo le to, da bi še naprej delali tako uspešno. Po daljšem času se bolj vidno prebuja tudi naša godba na pihala. Svoje- vrste krepi z mlajšimi godbeniki, kar daje upravičeno upanje, da to ni začasno, ampak da bo godba povrnila ugled, ki si ga je pridobila med svojim štiridesetletnim delovanjem. Seveda pa je naša naloga, godbenikom pomagati pri uresničevanju sprejetih ciljev! Čeprav nismo storili vsega, kar bi lahko, saj smo spregledali prenekaterega našega bolnega sodelavca ob lanskoletnih obiskih pri njih na domovih, smemo reči, da smo temu vendarle namenjali primerno skrb. Za ohranitev trajnih vezi z našimi upokojenimi sodelavci smo 29. novembra lani organizirali tradicionalno srečanje z njimi. Dostojno pa smo se poslovili tudi o vseh naših upokojenih sodelavcev v preteklem letu!« Ne gre tudi prezreti resnice, da smo v reševanju stanovanjskih vprašanj zelo uspešni! O tem je Franc Vehovar rekel: -Tovarišice in tovariši, ne smemo zanemariti tudi dejstva, da imamo na stanovanjskem področju v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami v našem kraju rešena ta vprašanja že v takšni meri, da so le redki člani delovne organizacije, ki bi morali sedaj čakati na stanovanje več kakor dve leti ali več kot tri leta! So pa celo primeri, ko si naši sodelavci stanovanje celo izbirajo - in če jim dodeljeno ni všeč, ga lahko odklonijo! V lanskem letu smo kupili 13 novih stanovanj, ki so že vseljena. Petim sodelavcem pa smo odobrili posojila za dograditev zasebnih stanovanjskih hiš; kar pomeni, da bomo po vnjihovi vselitvi vanje pridobili pet sta- novanj v družbenem sektorju. In omembe vredna je odločitev o nakupu nadaljnjih 28 stanovanj v Rogaški Slatini in v Kozjem, in to pod ugodnimi pogoji. To pomeni, da bomo zadovoljivo urejali stanovanjska vprašanja naših sodelavcev tudi v bodoče!« Organizirana prodaja, proizvodnja... Ko je ocenjeval naše proizvodne in prodajne dosežke v lanskem letu ter načrte za letos, je Franc Vehovar nadaljeval takole: »V preteklem letu je potekala proizvodnja brez večjih zastojev. Lahko torej rečemo, da nam ni primanjkovalo reprodukcijskega materiala in ne energije, čeprav smo imeli določene težave z nabavo nekaterih materialov. Prodaja stekla je bila tako na domačem kakor na tirjem tržišču dobro organizirana. To potrjuje podatek, da smo imeli med letom več naročil, kot so bile naše dejanske zmogljivosti. Naše izdelke smo prodajali po višjih cenah kakor v letu 1977. V pomoč nam je bilo tudi 17 odstotno znižanje prometnega davka in svobodno oblikovanje cgn za brušeni kristal. Tudi na zunanjih tržiščih smo dosegli boljše cene,, kar smemo pripisati kakovosti naših izdelkov ter spoštovanju dogovorjenih rokov za odpremo kupcem. Vse povedano je prispevalo k povečanju prodaje za 21,8 odstotka v primerjavi s prodajo v letu 1977! Kljub resnici, da nam ni uspelo izdelati večjega števila kosov v primerjavi s številom izdelanih kosov v letu 1977 pa smo vendarle dosegli povečanje izvoza kar za 32 odstotkov! Seveda pa nam mora prav kazalec, da lani nismo naredili nič več kot v letu 1977, biti v opozorilo, kako je z našo produktivnostjo! Res je sicer, da še nimamo narejenega zaključnega računa za lansko leto, toda imamo finančne obračune za naše poslovanje v lanskih enajstih mesecih. Po njih zagotovo vemo, da bodo naši lanskoletni finančni do-' sežki pozitivni in veliko boljši, kot so bli v letu 1977! Celotni prihodek bo presegel 200 ... Sc bodo naše družbenopolitične organizacije otresle posplošenosti.. .?■• je vprašal med drugim predsednik konference sindikata steklarne Franc Vehovar STEKLAR milijonov dinarjev. To pa je za kakšnih 35 odstotkov več od tistega, kar smo dosegli v letu 1977. In res je tudi to, da smo lani izvozili za 100 milijonov dinarjev! Na osnovi povedanih kazalcev pričakuje-. mo za lansko leto ostanek dohodka, ki bo večji kot 10 milijonov dinarjev...! Iz njega bomo poravnali svoje obveznosti do nerazvitih, do lastnega rezervnega sklada in do rezervnih skladov obline ter republike, do regresa za dopuste in družbeno prehrano. In kljub vsemu temu še računamo, čeprav je nekolikanj tvegano napovedovati, da bomo , ustvarili vsaj še nekaj za sklad skupne porabe. . .Kaj takšnega pa nam zadnja tri leta ni uspelo! Ce ocenjujemo torej dosežke v lanskem letu, je očitno, da smo finančni plan presegli. To je dobro. Kljub tej ugotovitvi pa ne moremo in ne smemo.biti zadovoljni s fizičnim obsegom naše proizvodnje! Zato moramo nameniti prav temu posebno pozornost letos. Zlasti še zato, ker si brez povečanja fizičnega obsega proizvodnje ne moremo zamišljati uresničitve zastavljenega načrta ža letos!« V sklepni besedi je poročevalec Franc Vehovar posebej poudaril še pomembnost, kako bomo letos obravnavali zaključne račune po temeljnih organizacijah in za vso delovno organizacijo, ki bodo v kratkem razgrnjeni pred vsemi delavci. Zavzel se je, naj obravnava o zaključnem računu ne bo zgolj branje številk, ampak najbo vsestransko osvetljevanje vseh možnih vplivov na dosežene rezultate. Izrazil je tudi prepričanje, da bomo, vsak pač po svojih zmogljivostih, dali ■En posameznikov podpis ne velja več kakor odločitev kolektiva ....'•< je opozoril predsednik osnovne organizacije sindikata v tozdu Kristal Jože Halužan svoj delež k tem razpravam. V želji, da bi dosegli v letu, ko startajo naši tozdi tako, kakor so zasnovani v zakonu o združenem delu, še boljše delovne uspehe. Te upravičeno pričakujemo'še zlasti od tistih, ki imajo v rokah platno in škarje Razprava bi bila lahko bolj živahna! Čeprav so letne konference sindikata na ravni delovne organizacije - vsaj po dosedanjih izkušnjah - bolj slovesnega značaja, bi kazalo temeljito razmisliti tudi o tem, ali naj v bodoče ne bile bolj delovne!? Takšne, na katerih bomo temeljito pretresli minulo obdobje delovanja sindikata in-sindikalnega članstva. Takšne, na katerih bomo s soočanjem različnih mnenj razreševali morebitne -nejasnosti! In naposled takšne, na katerih bomo sprejemali letošnje programe dela, ki nas bodo spremljali do naslednjega preverjanja, kaj smo uresničili, česa še nismo naredili in zakaj ne. Vmes pa seveda ne sme biti praznine! Če gledamo s tega zornega kota, potem bi brez pretiranja mogli reči, da je bila razprava na letni konferenci dokaj skopa. Ne zaradi števila razpravljavcev, po čemer smo včasih ocenjevali uspešnost ali.neuspešnost neke razpr^Ve, ampak zaradi toliko vprašanj med nami, ki zaslužijo vso našo pozornost in skrb in na katera je nujno treba zadovoljivo odgovoriti! K besedi so.se priglasili štirje razpravljavci, katerih glavne misli v nadaljevanju povzemamo! Valter Jordan: »Posebno skrb nameniti razpravi o zaključnih računih!« Ko je pozdravil udeležence konference, svoje stare znance, je predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah Valter Jordan spregovoril o delovanju sindikata, o njegovi organiziranosti in o nagrajevanju po delu. Dejal je, da so kongresi ■Ko bo stekla proizvodnja tako. kot je treba, bo zaskrbljen obraz kakšnega našega sodelavca le še preteklosti•< meni Jože Pelko, dipl. inženir zveze sindikatov in zveze komunistov dali velik poudarek tozdom, osnovnim organizacijam zveze sindikatov in osnovnim organizacijam zveze komunistov, naj se vključijo v urejanje njihovih notranjih problemov. To posebej velja za osnovne organizacije sindikata, ki morajo biti v svojem okollju najbolj dejavne. Sindikat je takšna organizacija, ki se mora spopasti z vsemi žgočimi vprašanji. Po Jdrdanovi oceni so naredili delegati velik, a še vedno premajhen, korak v zv£zi z zakonom o združenem delu. Da bi naredili še več, morajo biti predvsem bolj usposobljeni za to, kar jim bo v veliki meri olajšalo zelo pomembno družbeno delo. Da bi osnovna organizacija izpolnila svoje naloge v celoti, mora biti po besedah predsednika občinskega sveta zveze sindikatov v središču dogajanja, torej v delavskih svetih, v splošnih delegacijah, itn. In naloge bo lažje opravila, če bodo pravočasno zagotovljeni materiali za razpravo, če bodo zagotovljene potrebne izmenjave mnenj pred odločanjem, če bodo pripravljeni predlogi sklepov, ki jih pripravljajo strokovne službe, odgovorno, in če bodo vse pomembne zadeve pred odločanjem obravnavane in preverjene v tako imenovani bazi. Posebno skrb naj bi po Jordanovih besedah v prihodnjih dneh namenili obravnavi zaključnih računov. Treba se je poglobiti v vse faze, saj letos beležimo bistveno spremembo v tem! Prav bi bilo, če bi osvetili poslovne dosežke od dneva, ko je začel veljati zakon o združenem delu. Strokovne službe morajo pripraviti informacije ali poročila o tem do 31. januarja, biti pa morajo pregledne in razumljive! In sindikalne organizacije so dolžne o vsem tem organizirati med delavci razprave! Valter Jordan je tudi ugotovil, da je malo primerov uspešnega nagrajevanja delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb po doseženih delovnih rezultatih, saj za to ni narejenih meril, ni planov nalog in dela, v katerih bi bile zajete vse tiste obveznosti, iz katerih bi bilo razvidno, koliko ljudi jih bo v določenem času upravljalo, kakšna bo nji- Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah Valter Jordan je opozoril, da je v delovnih skupnostih premalo razvitih meril za nagrajevanje po delu... STEKLAR hova kvalifikacijska struktura, koliko bo vse to delo veljalo in k-oliko bo koristilo ali prispevalo tozdom...! Te stvari pa je po njegovem mnenju nujno treba razčistiti, saj se pri lem začenja ugotavljati dejanski prispevek k skupnim doseženim uspehom. Govornik se je dotaknil še inovacij, ki so po njegovi oceni še marsikje močno zapostavljene, čeprav dosegajo tam, kjer so jih že uveljavili, dobre poslovne rezultate. Na koncu je predsednik sindikata v občini zaželel kolektivu še boljše poslovanje v letošnjem letu, kajti, kot je dejal, steklarski kolektiv to vendarle zmore! Trajko Sarafilovski: »Kdo odhaja, kam in zakaj...?« Predsednik osnovne organizacije sindikata Steklarske šole Trajko Sarafilovski je v krajšem pozdravnem nagovoru rekel, da se v Steklarski šoli ubadajo s podobnimi problemi kot v steklarni. Po njegovih besedah bi morali skupno odgovoriti na vprašanje: kdo odhaja iz našega delovnega okolja, kam in zakaj? Omenil je, da tare vprašanje o be-neficiranju delovne dobe tudi del delavcev v Steklarski šoli. Zavzel se je tudi za urejanje medsebojnih odnosov, ki da morajo biti boljši, kajti to je podlaga za doseganje dobrih delovnih rezultatov. »Stališča je treba oblikovati v bazi...! meni Jože Halužan Predsednik osnovne organizacije sindika-ta tozda Kristal Jože Halužan je razpravljal o delegatih, ki jih je v naših delovni organizaciji kar 580... Izrazil je mnenje, da naši delegati v samoupravnih interesnih skupnostih pozabljajo na svoje naloge. Tako so na primer delegati v skupnosti za zdravstvo zagovarjali stališča, ki niso^bila skladna s stališči delavcev steklarne, pa si je zato privoščila Razmišljanje po dogodku skupina v zdravstvu takšen predlog, ki so ga morali pozneje delegati v delavskem, svetu odbiti... Spregovoril je tudi o tem, da je povsem pomotoma prišlo do podpisa sporazuma z »za«, kar sicer ni tako pomembno, saj se ve, da ne more veljati podpis enega več, kot je volja večine oziroma skupne odločitve... Zavzel pa se je tudi, da je treba oblikovati stališča v bazi, pa potem ne bo več težav - ne za delegate, ki bodo sprejemali odločitve, in ne za delegatsko bazo, kateri so odločitve namenjene! Franc Vehovar o vlogi osnovne organizacije... O vlogi osnovne organizacije sindikata v tozdu je spregovoril Franc Vehovar. Poudaril je, da se mora v njej odigrati odločilna vloga pri preoblikovanju družbenoekonomskega položaja delavca. Rekel je tudi, da ne sme biti izgovorov v takšni meri, kot je bilo to do sedaj, čeprav dosedaj dohodka nismo ugotavljali v tozdih. Po njegovem mnenju bi morale osnovne organizacije reševati vse sporne zadeve med tozdi. In prelomnico v pravem pomenu besede vidi. kot je poudaril, v letošnjem letu. Izrazil je prepričanje, da ne delamo dobro, ko se včasih sestanemo zaradi sestanka in ne zato, da bi razrešili sprožena in žgoča vprašanja. Rekel je tudi, da 'bi že morali ozdraviti bolezen, ki ji je rekel posplošenost. Ogrel se je za to, naj bi bil sindikat nosilec preobrazbe v drugo smer. V tisto, ki vodi vodo na mlin delavcu -samoupravljavcu! »Pravo besedo povedati na pravem mestu...!« pa svetuje avtor tega sestavka! Skromen prispevek k razpravi je dal tudi avtor tega sestavka. Ogreval se je za to, naj bolj kot doslej gojimo načelo: Povedati pravo besedo na pravem mestu! Potem je opo- Zakaj dvakrat »ne«? V začetku decembra lani smo tako člani naše delovne skupnosti kakor drugi občani imeli pred seboj predloge samoupravnih interesnih skupnosti. O njih naj bi razpravljali in se dokončno odločili, ali smo za predlagano povečanje prispevkov, ali pa se naše mnenje ne ujema s predlogi... Ko je napočil dan, da bi delegati naših tozdov in delovne skupnosti skupnih služb glasovali za predlog ali proti njemu, pa se je jeziček na tehtnici prevesil na »proti«. Ta »proti« je pomenil odklonilno do 0,20 odstotnega povečanja prispevne stopnje za zdravstvo! Ob tem »proti« je umevno vprašati, kaj je botrovalo temu, da so delegati rekli: »Ne strinjamo se s povečano prispevno stopnjo!«? Od takrat, ko smo sprejeli načelo o sporazumevanju in se zavestno odločali za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti, smo bili dobro poučeni, da brez storitev teh interesnih skupnosti resnično ne bi mogli uresničevati zastavljenih načrtov ne v naši delovni organizaciji in ne drugod. Naštevati, kaj vse opravijo v našo korist in katere so te skupnosti, bi bilo tokrat odveč, saj domnevam, da ni med nami takega, ki tega ne bi vedel. Poznamo tudi to, ali smo z neko storitvijo oziroma uslugo zadovoljni, ali smo z njo le delno zadovoljni, ali pa smo nad njo celo razočarani! In prav slednje je prevesilo zoril, da veliko govorimo pri nas o kadru, ki da nam ga primanjkuje in da zaradi tega ne moremo izpeljati prenekaterc koristne pobude ali akcije. Po moji oceni je tudi v teh ocenah kar' veliko posplošenega, saj še nisem slišal, kaj se v resnici skriva pod pojmom »kadri«, saj nekateri vse to znajo spretno zaviti v tenčico skrivnosti... Zato gledam bolj v smer, po kateri bi morali kadri dati od sebe tisto, kar od njih pričakujemo. In to prav na vseh organizacijskih ravneh! Od steklarja, prek steklobrusilca do slehernega izmed vodilnih delavcev, saj je prav od vsakega med nami odvisno, kako uspešno bomo prodali naše izdelke in z njihovim vnovčenjem uredili vse, kot je treba! Za ureditev dohodkovnih odnosov bo treba veliko potrpežljivosti, razumevanja in še več poštenja...! Najboljše potrdilo za to so naši sedanji normativi ali pa ceniki del, ki so naša enoletna preteklost...! V tem se namreč nismo ravno izkazali, seveda pa to še ne pomeni, da ne bi bili Sposobni popraviti spodrsljajev iz preteklosti in pač vse spraviti tja, kamor sodi. Najbrž se nisem uštel v oceni, da so minili časi, ko smo trepetali, če Smo rekli kakšno besedo, ki se ni skladala z mislimi našega nadrejenega. Zato so vsi pogoji za glasno razmišljanje o vseh za nas pomembnih zadevah! Preživeli smo čas, ko so bile še v modi kavarniške razprave ali razpravice za vogali... Resnični dobronamerneži bodo svojo misel izrazili na ustreznem mestu. In to bomo spoštovali v vseh razsežnostih. Brez pridržkov. Vemo. oziroma očitno nam bo, daje to naperjeno v odpravo n&ših slabosti. To pa že pomeni nedvoumen napredek. Vse drugo, kar je na drugačnih pozicijah, bomo seveda imeli za kritizerstvo. Vanj pa ne verjamejo več niti tisti, ki so mu sicer še danes podvrženi! JOVO TISMA na tisti odločilni »proti«:..! Prvič, ko so delegati o tem razpravljali in odločali 13. decembra lani, in drugič, ko so se o isti zadevi odločali 5. januarja letos! Že prejšnje razstave, ko je šlo za podobne zadeve, so pokazale, da člani naše delovne skupnosti niso zadovoljni s storitvami, ki nam jih nudi zdravstvo. Že pred omenjeno odločitvijo je bilo izraženih več kritik na rovaš zdravstvene službe in več zahtev je bilo, da je vendarle že treba kaj ukreniti za izboljšanje storitev, ki smo jih občani najbolj potrebni takrat, kadar smo bolni. Po vsem sodeč je bil to glas vpijočega v puščavi, saj se razmere nisp izboljšale. Kljub vsemu spoštovanju do ljudi v belem in kljub razumevanju težav, s katerimi se ti ubadajo, se je nejevolja obiskovalcev zdravstvenih ordinacij stopnjevala in segla že tako visoko, da so delegati s svojim -proti« na tak način izkazali nezaupanje v storitve zdravstvene službe. STEKLAR Mogoče je ob takšni odločitvi in s tem pisanjem storjena komu med zdravstvenimi delavci krivica, toda nekateri delavci v tej dejavnosti so gotovo pripeljali do takšnega razpoloženja, kakršno pač je sedaj pri nas...! Samouprava zavezuje vse! Najbrž bo po tem odklonilnem stališču naših delegatov priletel kakšen očitek, da nimamo dovolj razumevanja za težave, s katerimi se spopadajo interesne skupnosti, in da nismo pripravljeni ustvarjalno sodelovati v njihovem odpravljanju. In utegnemo razmišljati tudi o tem, ali je smiselno zapravljati besede o nekem dogodku, ki bo brez dvoma naletel na različne odmeve... O tem se mi zdi umestno pisati predvsem zaradi tega, ker smo edini v naši občini, ki nismo dali svojega glasu za zvišanje tistih 0,20 odstotkov prispevne stopnje. Ne z namenom, da bi pristransko zagovarjali takšno odločitev, ampak z namenem, da bi nekatere zadeve v vsestransko korist razčistili kot delavci v združenem delu in da bi znali ceniti tisto, kar zasluži spoštovanje, pa tudi, da bi se znali upreti tistemu, kar se nam zdi nesprejemljivo. Dobro namreč vem, da je bilo podobnih negodovanj v zadostni meri tudi v drugih delovnih in temeljnih organizacijah, vendarle so v njih s svojim »za« le postavili piko na »i« v prid povišanju. Toda, to prepustimo v premislek njim, za- kaj je tako...! Pri nas pa - in tako je edino prav - pravimo, da moramo biti dobro obveščeni pred vsako odločitvijo. Zato vprašujem, ali je bilo v primeru, v katerem se je pri glasovanju zataknilo, tako? Po moji presoji ne! Bi bil mar greh, če bi nam kdo postregel s podatkom, koliko denarja bo pomenilo povečati prispevno stopnjo za 0,20 odstotka? So nam razgrnili vse - česar nam prej niso, zakaj ni bilo narejeno to in ono in s čim je sploh upravičeno - ob takšnih razmerah -povišanje ? Ni vrag, da ne bi mogli razumeti upravičenih razlogov za prispevke, ki so utemeljene na prepričljiv način! Toda vse manj bo smelo biti takšnih predlogov, ki bodo dokaj zamegleni, saj pravimo, naj bodo naše odločitve rezultat spoznanja, da je tako resnično najboljše, ker je najbolj utemeljeno ... O tem bi nas morali prepričati tudi tisti, ki so dolžni spoštovati samoupravne odločitve tako, kakor smo jih dolžni spoštovati vsi skupaj. »Kako je to mogoče?« • V, opisanem primeru pa so pristojni obšli takšno' samoupravno pot! »Kako je to mogoče?« se boste vprašali... Meni in - vsaj tako domnevam - večini somišljenikov se zdi sprejemljiva takšna samoupravna pot, po kateri bi po sprejetju nekega predloga to tudi objavili v uradni obliki, V opisanem primeru pa takšne poti ni bilo... In za popolno razumevanje tega je treba - kajpak -reči kaj bolj določnega!? Znano je, da smo o prispevni stopnji za zdravstvo sklepali na skupni seji delavskih svetov že 13. decembra lani in sklenili to, kar pač smo...! Sledili so podpisi v Šmarju pri Jelšah 16. decembra... Naš predstavnik, kar navsezadnje niti ni tako pomembno, je podpisal sporazum v nasprotju z našo odločitvijo, da se strinja s predlagano povišano prispevno stopnjo. To sicer lahko pustimo ob strani, kajti umevno je. da je sklep delegatov v skupnem delavskem svetu zdaleč pomembnejši od nekega posameznikovega podpisa...! To, s čimer se smemo najmanj strinjati, pa je dejstvo, da je izšel Uradni list, v katerem je med drugim tudi navedeno, da smo se vsi na Šmarskem strinjali s povečano prispevno stopnjo, že 12. decembra. To pomeni, da je nekdo že naprej določil našo odločitev, čeprav ni imel nobenih pooblastil za to! In če upoštevamo resnico, da Uradni list ne izide isti dan, ko je rokopis zanj oddan v tiskarno, lahko rečemo najodločneje, da postopek ni potekal v samoupravnem duhu, za katerega se sicer vsi tako radi ogrevamo! Ni potekal tako, kakor smo tega vajeni pri nas! Da namreč razgrnemo vse naše dosežke in neuspehe pred nami vsemi, da vidi, kdor hoče, kako smo poslovali, kakšni so bili naši osebni dohodki, itn. Da je torej vse javno! Zato smemo upravičeno zahtevati tudi od drugih samoupravno vedenje. V resnici in ne le z besedami! JOVO TIŠMA Predlog nekaterih sprememb pri urejanju in izdajanju »Steklarja« Skladno z razvojem Osemnajstega novembra 1$75 sta delavski svet steklarne »Boris Kidrič« in svet Steklarske šole sprejela nujno potrebne samoupravne akte glasila »Steklar«. To so sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij, temeljna vsebinska zasnova, pravilnik o urejanju in izdajanju glasila ter pravilnik o nagrajevanju sodelavcev glasila. Do sedaj pa se je zaradi nadaljnjega razvijanja naše samoupravne organiziranosti in zaradi nekaterih drugih razlogov že nabralo toliko novega, upoštevanja vrednega, da v omenjenih samoupravnih aktih določene sestavine popravimo. Kakšne spremembe? Skladno z drugačno samoupravno organiziranostjo naše delovne organizacije se narekuje med drugim potreba po spremembi 5. člena sklepa o ureditvi izdajateljskih razmerij. Öoslej je veljalo določilo: »Družbeni organ upravljanja glasila Steklar je svet glasila, ki je sestavljen iz osmih delegatov izdajatelja ter drugih zainteresiranih organov in organizacij in iz treh delegatov uredniškega odbora ter rednih sodelavcev glasila...« Za tem je sledilo naštevanje, koliko delegatov je iz katere temeljne organizacije združenega dela. Namesto sedarjje Sestavljenosti delegatov v svetu glasila predlagamo, naj bi štel ta organ družbenega upravljanja sedem delegatov izdajatelja in drugih zainteresiranih organov ter organizacij in tri delegate iz uredniškega odbora ter rednih sodelavcev glasila. Po enega delegata naj bi delegirali: tozd Osnovna izdelava, tozd Dodelava, tozd Kristal, tozd Dekor Kozje, tozd Servisne dejavnosti, delovna skupnost in Steklarska šola. Delegacijo uredniškega odbora in rednih sodelavcev glasila naj bi izvolili člani uredniškega odbora in redni sodelavci na skupnem sestanku. , Dosedanja praksa je potrdila, da ni resnih razlogov za kakršnokoli spreminjanje temeljne vsebinske zasnove glasila, saj daje sedaj veljavna široke možnosti vsakomur spregovoriti v Steklarju o vsem, kar neposredno zadeva interese delavcev v steklarni »Boris Kidrič« in v Steklarski šoli ter krajane našega območja. Drugo vprašanje pa je, ali smo dane možnosti že izkoristili v celo- ti!? Če pokličemo na pomoč za razsodnika o tem prakso, bomo spoznali, da ponujenih možnosti še zdaleč nismo izkoristili! Pravilnik o urejanju in izdajanju glasila Steklar pa bi najbrž kazalo popraviti v skladu z določili statutov temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb ter v skladu s samoupravnimi akti delovnih organizacij steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola. Nagrade v zaostanku Ko je delavski svet leta 1975 sprejel pravilnik o nagrajevanju sodelavcev glasila, je višino avtorskih honorarjev določil skladno s takratnimi osebnimi dohodki pri nas in to v določenih zneskih. To pa je pomenilo vsako naslednje leto večje razvrednotenje dela sodelavcev glasila, ali kakor temu rečemo drugače: avtorski honorarji so vse bolj zaostajali za vloženim delom, kar je med drugim, "čeravno ne odločilno, vendarle vplivalo na število rednih sodelavcev glasila. Od leta 1975, ko je bil sprejet pravilnik o nagrajevanju sodelavcev glasila Steklar, se je povprečni osebni dohodek na zaposlenega delavca v steklarni »Boris Kidrič« povečal od 2819 dinarjev na 4264 dinarjev (v desetih mesecih leta 1978!), kar pomeni, da se je povečal za 51 %! Na seji uredniškega odbora je prevladova- STEKLAR lo mnenje, da je nujno predlagati drugačne nagrade za avtorska dela ter tudi honorar za opravljanje tajniških poslov. Honorar odgovornega urednika 2500 dinarjev pa naj bi ostal tak, kakršen je bil določen poleti 1978. Uredniški odbor predlaga delavskemu svetu za sodelovanje pri urejanju in nastajanju Steklarja tele nagrade: - za tajnico uredniškega odbora mesečno 1200 (800) dinarjev, - za objavljeno vrstico besedila v časniški koloni 1,68 (1,20) dinarja, - za prostoročno risbo od 70 do 180 (50) dinarjev, - za tehnično risbo, odvisno'od njene zahtevnosti, od 35 do 60 (35) dinarjev, - za grafikon ali grafični prikaz od 35 do 60 (35) dinarjev, - za fotografijo, odvisno od kakovosti, 60 do 80 (50) dinarjev, - za karikaturo, po lastni zamisli in odvisno od njene aktualnosti, od 100 do 200 (100) dinarjev, - za naročeno karikaturo od 70 do 100 (novo) dinarjev, - za enigmatsko sestavino (rebus, piramida, vreteno itn.) 63 (45) dinarjev, - za prosti kvadrat v navadni križanki 1,32 (0,80) dinarja, - za prosti kvadrat v skandinavski križanki 2,60 (1,30) dinarja. V oklepajih so navedeni honorarji po starem, iz česar je razvidno, da predlagamo 40 odstotno povečanje avtorskih honorarjev. Izjema pri tem je honorar sestavljavcem skandinavskih križank, za kar je predlagano celo 100 odstotno povišanje. To zato, ker je bila dosedanja nagrada 1,30 dinarja za prosti kvadrat odločno prenizka. Omembe vredni pa so še sestavki, ki jim v glavnem ne moremo pripisovati značaja avtorskega dela. Mednje sodijo zlasti izvlečki iz raznih zapisnikov v obliki sklepov. Takšnim prispevkom naj bi pripadalo le 40 odstotkov siceršnjega polnega avtorskega honorarja za vrstico v časniški koloni! Odveč bi bilo poudarjati, da ne bodo deležni nagrad tisti Sestavki, ki šo pripravljeni po službeni dolžnosti in ki niso posebej prirejeni za objavo v Steklarju! In prav tako bi bilo odveč še poudarjati, da mora biti sestavek ali prispevek, za katerega naj bi avtor prejel ustrezen avtorski honorar, narejen v njegovem prostem času. torej ne med njegovim delovnim ^asom! Predlagano povišanje avtorskih honorarjev ter drugih nagrad za leto 1979 naj bi bilo v skladu s porastom osebnih dohodkov v letu 1978. Predlagane nagrade naj bi veljale s 1. januarjem, kar pomeni, da bi jih pričeli izplačevati takoj Je seveda tudi druga možnost za nagrajevanje sodelavcev Steklarja, pri kateri je višina honorarja odvisna predvsem od pomembnosti objavljenih sestavkov in ki zato nima določenih zneskov. Možna pa je še drugačna odločitev, po kateri bi bila osnova za obračunavanje avtorskih honorarjev za napisane sestavke objavljena natipkana stran besedila, s čemer honorar ne bi bil vezan na objavljeno-vrstico v časniški koloni ali stolpcu! Predlog za nov uredniški odbor in izdajateljski svet Za konec pa še predlog za člane novega uredniškega odbora, ki naj bi štel v bodoče sedem članov. Kandidati so: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Jovo Tišma, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Tajniške posle naj bi opravljala še naprej Cita Novak. Za svet Steklarja, to je njegov družbeni organ upravljanja, pa je pripravljen takle predlog kandidatov: Slavko Čoh, Alojz Juhart, Ferdo Pak, Zvonko Podkoritnik, Peter Raspotnik, Cvetka Ziselj in Franc Zupanič. Razmišljanje o normah in o nagrajevanju... Samo organizirani uspejo! Če želi doseči delovna organizacija v proizvodnem procesu večjo produktivnost dela, mora med drugim uvesti delovne norme. In zavedati se moramo, da je produktivnost nekaj takšnega, kar sploh nima končne meje... Z naraščanjem osebnega in družbenega standarda ter z naraščanjem porabe je nujno, da tudi produktivnost nenehno narašča. Pri tem pa je, po moji veri, zelo zmotno mnenje, češ da moramo to uresničiti izključno z nadčloveškimi napori, saj je bil tak način dela značilen za suženjsko-lastniško dobo...! Opustiti predrage in nepotrebne delovne postopke! Vemo, da so sodobnejše metode, kako s čim manj napori doseči boljše rezultate. Le izkoristiti jih moramo! Povečati produktivnost pa rie pomeni samo izdelati večje število izdelkov, ampak pomeni tudi izdelati določeno število izdelkov po čim nižji lastni ceni. Zato bo treba ovrednotiti in analizirati vse dejavnike, ki vplivajo na končni proizvod. Opustiti bo treba predrage in nepotrebne delovne postopke in jih nadomestiti z boljšimi. Izboljšati bo treba delovne razmere ter obnoviti in posodobiti delovna mesta...! Te splošne ugotovitve so spodbudile razmišljanje v tozdu Kristal in pripeljale do odločitve, da se resno lotijo uvajanja nagrajevanja po delu. Prva faza v tej smeri je nedvomno temeljita ureditev normativov. Naslednja faza, ki sodi k pripravam, pa je tudi pravilnik o normah. To bo vodilo za reševanje spornih vprašanj, kot so: slaba kakovost, preveč loma, premajhne serije, okvare na delovnih pripravah, režija, itn. Žal imamo pri uvajanju novega sistema organizacije dela težave. So nasprotniki, ki se imajo za zelo pametne, če širijo negativno propagando, češ, spet pripravljajo nov način izkoriščanja, a se pri tem ne zavedajo, koliko naredijo s tem posredne in neposredne škode nam vsem, pa tudi sebi! Toda ti kratkovi-dneži se kljub vsemu dobro zavedajo, da gre sedanji sistem delitve osebnih dohodkov po odstotni udeležbi njim v prid in da gre v škodo prizadevnejšim ter sposobnejšim. Sedanji sistem namreč ne omogoča pregleda nad tem, koliko dela je posameznik vložil v eni časovni enoti dela, v našem primeru v enem mesecu. Sedanji sistem nas sili k temu, da opazujemo samohotno in radovedno, ali je sodelavec dovolj delaven!? Uspeh je odvisen od slehernega brusilca Z uvedbo sistema delitve po delu bo ta skrb odpadla, ker se bo vsakdo rajši posvetil sebi in se ne bo čutil oškodovanega, če si delavec po njegovi sodbi privošči preveč -•predaha« ali pa ima težave z lastnimi sposobnostmi. Prav vsi dobro čutimo breme prenizkih osebnih dohodkov in bržčas nihče nima nič proti temu, da bi poskusili razviti ustrezno rešitev za povečanje osebnih dohodkov. Seveda pa tega ne bomo dosegli z nesmotrnim garanjem, posledica česar.je največkrat slaba kakovost izdelkov, ampak bomo dosegli to z boljšimi prijemi pri delu, z boljšimi delovnimi pripravami, z boljšo organizacijo dela oziroma proizvodnje in z ustrezno delitvijo dela - torej predvsem z ustreznimi normalni! S pravilnimi in usklajenimi normami bomo organizirana in urejena celota, ki ji je uspeh zagotovljen. Doseganje pravilnega razmerja med normami pa je odvisno od slehernega brusilca... Samo s pravilnimi normami lahko dosežemo zaželen uspeh. Zato je tako pomembne vpisovanje točnih podatkov v evidenčne liste. Vsakdo, ki misli, da si bo pomagal, če bo poskušal prikazovati nižjo normo, bo povzročil škodo vsej delovni skupnosti in s tem seveda tudi sebi. Bolj ko bo razmerje med normami točno, bolj je zagotovljena visoka produktivnost: In to je tudi eden izmed poglavitnih pogojev za višjo vrednost točke, torej za višje osebne dohodke! Kaj pa minulo delo? Ob tej priložnosti je treba zapisati tudi nekaj besed o minulem delu...! Znano je namreč, da bolj ko človek stari, bolj slabijo njegove delovne zmogljivosti. Zaradi tega je nujno, da se resno pogovorimo o tem...! Z STEKLAR uvedbo faznega obračuna bi se morala masa sredstev za osebne dohodke kot minulo delo krepko povečati! Razumljivo je, da imajo tudi mladi svoj dei minulega dela. Zaradi tega je treba narediti natančnejšo lestvico razdelitve tistega dela, ki ga poznamo kot minulo delo, in to tako, da bo stopnja udeležbe za minulo delo vsako leto večja. To mislim zlasti za brusilce in brusilnico, ker bi morali posamezniki že od samega začetka, iz leta v leto, občutiti priznanje, „ki jim gre iz minulega dela! Nesprejemljivo se mi zdi sedanje, stanje, ko minulo delo rahlo občutimo šele po petem letu zaposlitve!? Naj na kratko sklenem z naslednjo misli- jo! Samo tisti, ki uvajajo sodobnejše metode dela in ki s tem dokazujejo, da je ustvarjeni višji dohodek rezultat njihovega dela, imajo glavno besedo pri delitvi in pri razpolaganju z ustvarjenim dohodkom! In tako je tudi edino prav! FRANC SAJKO ' Urejanje dohodkovnih odnosov Naloga ni preprosta! Pridobivanje in razporejanje dohodka sta poglavitni vprašanji, s katerima se sedaj ubadamo v tozdih in v delovni organizaciji kot celoti. Zakon o združenem delu je dal delavcem vso pravico, da odločamo o rezultatih svojega dela, obenem pa nam je naložil veliko nalogo, kako razporejati rezultate dela po vloženem delu. Ureditev dohodkovnih odnosov, kakor jih narekuje zakon o združenem delu, pa ni tako preprosta in lahka naloga. Izhod je v največji medsebojni povezanosti... Ta naloga zahteva veliko dela in usposobljen strokovni kader, ki bi se lahko ukvarjal izključno s tem. Posebno zahtevno delo pa so dohodkovni odnosi prav v naši steklarni. Še posebej zaradi tega, ker gredo naši izdelki med svojim nastajanjem skozi več tozdov in ker zahtevajo veliko dela za usklajevanje normativov dela, odpadka in porabe surovin. Po drugi strani pa nam primanjkuje stro- kovnjakov in strokovno usposobljenih delavcev, ki bi zmogli ta vprašanja urejati hitreje. Strokovnjaki, ki jih imamo, so sicer sposobni, vendar je sprotnega dela toliko, da za ureditev dohodkovnih odnosov preprosto zmanjka časa, ali pa se dela na tem le občasno, pa tako ne pridemo do pravih rezultatov. Vse te težave v veliki meri zavirajo hitrejše urejanje dohodkovnih odnosov. Toda moramo se dobro zavedati, da je edini izhod iz tega položaja kar riajvečja medsebojna povezanost nas vseh. Tako tistih, ki priprav- ljajo predloge, kakor tistih, ki moramo to izpeljati po samoupravhi poti! Normativi zavrli hitrejši napredek Pred dvema letoma začeto samoupravno organiziranost smo sklenili z registracijo tozdov v decembru lani. Vzporedno je tekla akcija za ureditev dohodkovnih odnosov, ki pa, žal, še ni končana. Na urejanju dohodkovnih odnosov smo delali nekaj časa bolj prizadevno in potem zopet manj zagnano ali pa sploh nič! Tako se to vprašanje vleče že kar nedovoljeno dolgo... Na pobudo družbenopolitičnih organizacij je bila ponovno sestavljena delovna skupina, ki je sprejela svoj delovni načrt s kar najbolj stvarnimi zadolžitvami. Na prvem preverjanju, kaj smo naredili in česa še nismo storili, smo ugotovili, da je bilo precej nalog nedokončanih. V glavnem bi lahko rekli, da iz objektivnih razlogov. Treba pa je Če želimo zares uresničiti letošnje zastavljene načrte, potem bomo morali zapaketirati veliko več dobrih izdelkov kot smo jih v lanskem letu! STEKLAR odkrito reči, da bi nosilci nekaterih nalog lahko naredili dosti več. V največji meri je šlo delo na tem področju počasneje, kot smo si želeli, zaradi usklajevanja normativov, oziroma zaradi vrednotenja vloženega dela v posameznih fazah. Gre predvsem za to, da bi morali postaviti trdnejše normative, ki so sicer izkustveni, morali bi pa biti približani tehničnim normativom. Postavljanje normativov na - imenujmo jo tako! - pošteno štartno osnovo - v resnici ni niti tako zapleteno, kakor si nekateri predstavljajo. Res da je zaradi narave proizvodnje dosti težje kot v kakšni drugi industriji, vendar ni neizvedljivo! Da bi prišli na tem področju dlje. je predvsem nujno več medsebojnega zaupanja in treznega občutka za poštenost. Vsakršno načrtovanje, ki bi bilo usmerjeno v drugač- no smer, bo sicer prišlo na dan takrat, ko bomo na podlagi doseženih rezultatov ugotavljali dosežke vsake temeljne organizacije in delovne organiazcije kot celote. Nekoliko poenostavljeno bi človek dejal, da so dohodkovni odnosi nekakšno podaljšano razmišljanje od nekdanjih cenikov ali sedaj veljavnih norm v temeljnih organizacijah, ki so urejali oziroma urejale odnose med skupinami. Sedaj pa to urejamo med tozdi! Širok asortiment naših izdelkov zahteva veliko študioznega dela, saj je treba urediti normative od izdelka do izdelka, od faze do faze, akjti vse skupaj se to odraža na količini vloženega dela. In če postavimo osnove napačno, bodo napačni tudi končni rezultati. S tem pa bi se v resnici nehalo nagrajevanje po delu vsake temeljne organizacije. Napačno postavljeni normativi bi potegnili za se- boj neupravičene razlike v pridobivanju dohodka, to pa bi pomenilo enemu izgubo in drugemu nestvarno, nerealno prikazan ostanek dohodka! Prav ta spoznanja nas morajo utrditi v prepričanju, da se moramo med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb dogovarjati na poštenih in tovariških ter samoupravnih osnovah ter odnosih, v katerih bodo prevladovali resnično skupni cilji in ne sebične težnje! v Zelja po resničnih dohodkovnih odnosih nas mora voditi v uresničitev nagrajevanja slehernega med nami po njegovih delovnih rezultatih, kar bo nedvomen prispevek k izboljšanju našega splošnega stanja. In to je poglaviten cilj, ki smo si ga začrtali z zakonom o združenem delu! FRANC VEHOVAR Sedaj je potrjen Letošnji gospodarski načrt V lanski septembrski izdaji »Steklarja« je bil objavljen in s tem predložen v razpravo gospodarski načrt steklarne za leto 1979. Delegati temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb so po razpravi na skupni seji delavskih svetov 3. novembra lani potrdili gospodarski plan za letos, ki ga predstavljamo v pričujoči tabeli in komentiramo v temle sestavku! Elementi Plan 1979 Plan 1978 Indeks TOZD Steklarna DSSS PRIHODKI Prodaja dos. D-trg 97.000.000 87,500.000 110.9 - Prodaja dos. T-trg 126.000.000 91.348.500 137,9 • - Prihodki v okviru OZD 8,000.000 8.000.000 100.0 - - Ostali prihodki 4.000.000 3,151.500 126.9 - * Prihodki DSSS 23,115.000 Skupaj prihodki 1 235,000.000 190,000.000 123,7 211,885.000 ODHODKI Zaloge (subst) v začetku leta 8.000.000 10,000.000 80,0 8,000.000 Porabljene surovine in materiali 40.000.000 34,700.000 115,3 39,360.000 640.000 Porabljen mazut 13,000.000 10,000.000 130.0 13,000.000 Porabljena električna energija 5,200.000 4,000.000 130.0 5,140.000 60.000 Investicijska vzdrževanja OS 5,400.000 4,800.000 112,5 5,400.000 Proizvodne storitve 7,000.000 6,000.000 116.7 6,500.000 500.000 Stroški reklame, propagande 1,000.000 350.000 285.7 1.000.000 Neproizvodne storitve 1,500.000 2.000.000 75,0 800.000 700.000 Drugi materialni stroški 1.500.000 1.300.000 115,4 1,350.000 150.000 Dnevnice, terenski dodatki 2.000.000 2.000.000 100.0 1,600.000 400.000 Amortizacija 9,000.000 8,000.000 112,5 8,700.000 300.000 Nabavna vrednost prodanega blagu 1,100.000 1,000.000 110,0 1.100.000 Drugi poslovni stroški 1.000.000 1.000.000 100.0 1,000.000 Skupaj 95,700.000 85,150.000 112,4 91,950,000 3,750.000 Zaloge (substance) 6,700.000 10.000.000 67.0 6,700.000 Porabljena sredstva 89.000.000 75,150.000 118,4 85,250.000 3,750.000 Dohodek 146.000.000 114.850.000 127,1 126,635.000 19,365.000 Dogovorjene obveznosti (skupina 83) 8.950.000 6.660.000 134.4 8.200.000 750.000 Dogovorjene obveznosti (skupina 84) 11,550.000 8.640.000 133,7 10.890.000 660.000 Cisti dohodek- 125,500.000 99,550.000 126,0. 107,545.000 17,955.000 Bruto OD 104,000.000 81,700.000 127,3 88,000.000 16,000.000 Skladi skupaj 21,500.000 17,850.000 120.4 19,545.000 1,955.000 Stanovanjski sklad 6,240.000 4.900.000 127.3 5,310.000 930.000 PS - posojilo nerazvitim 2.200.000 2.000.000 110,0 2,200.000 Poslovni sklad 2,796.000 2,551.000 109,6 2,796.000 Rezervni sklad (pod. 2%) 2.704.000 2,277.000 118,7 2,704.000 Rezervni sklad (5%) 1.010.000 842.000 119.9 1,010.000 Sklad skupne porabe regres 3,050.000 2,280.000 133.8 2,615.000 435.000 Družbena prehrana 3,500.000 3,000.000 116,7 2,910.000 590.000 Akumulacija 14,900.000 12,828.000 116,1 14,900.000 STEKLAR V tem komentarju k sprejetemu gospodarskemu načrtu steklarne "Boris Kidrič« za letos so v oklepajih navedena v odstotkih povečanja v primerjavi z letom 1978, ki so bila predlagana v javno razpravo septembra lani. Plan je zastavljen dokaj optimistično! Gospodarski načrt, ki je pred vami, predstavlja naše naloge za letošnje leto. Plan je zastavljen dokaj optimistično, vendar ga bo mogoče s polno odgovornostjo in prizadevnostjo vseh članov kolektiya, se pravi z izkoristkom naših notranjih rezerv, nedvomno doseči. In le, če bomo izpolnili zastavljene naloge, lahko upamo, da bomo uspešno končali tudi letošnje poslovno leto ter si s tem zagotovili dobro osnovo za še boljše poslovanje in gospodarjenje v prihodnje! Kakor je razvidno iz tabele, naj bi se prihodki povečali za 23,7% (po prvotnem pred- logu za 18,4%!), s čimer se popolnoma približujemo resolucijskim priporočilom za letos, ki predvidevajo povečanje prihodkov za 24 odstotkov. Predvsem pričakujemo povečanje prihodka pa račun uspešnejše prodaje na domačem tržišču in na tujih tržiščih. Doma naj bi se prodaja vrednostno povečala za 10,9% (16,6%) predvsem zaradi dviga cen in zaradi pestrejšega sortimenta. Na tujih tržiščih pa naj bi se prihodki povečali zaradi povečane prodaje za 37,9% (20,4%)... Takšnega skoka pa ne pričakujemo le zaradi povečanega obsega fizične prodaje na tujem ampak predvsem zaradi višjih cen, zaradi spodbudnej-ših izvoznih stimulacij in zaradi padca vrednosti dinarja nasproti čvrstim valutam. Uspeh pri dvigu cen na zahtevnih konvertibilnih tržiščih nedvomno kaže na to, da si je naša delovna organizacija ustvarila dokaj velik sloves na tujem. Vendar se moramo pri tem tudi zavedati, da se je treba na tujih tržiščih venomer dokazovati. To pa velja še posebej za kakovost izdelkov in za samo poslovnost. Osebni dohodki naj bi se povečali za 27,3%! Letos planiramo za 18,4% (15,3%) več porabljenih sredstev v primerjavi z lanskimi porabljenimi sredstvi. To nam bo omogočilo tudi povečanje dohodka za 27,1% (20,5%). Z njim bomo poravnali oziroma pokrili dogovorjene obveznosti, ki riaj bi se letos povečale za 33% (124,2%). Toliko večji dohodek pa naj bi nam omogočil povečati osebne dohodke za 27,3%... Če vemo, da so naši sedanji povprečni osebni dohodki še vedno za približno 1000 dinarjev manjši od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji, pomeni načrtovan dvig osebnih dohodkov - če ga bomo uspeli uresničiti - veliko spodbudo za naprej! Predlog naložb je narejen... Želje so, možnosti pa Naložbe ali bolj učeno investicije so vedno prisotne v naših načrtovanjih. Vselej, ko kaj naložimo oziroma razmišljamo o naložbah, premišljujemo, ali smo naš dinar naložili v pametno zadevo, ki nam bo dala: izboljšanje delovnih razmer, bolj snažno okolje, odpravo ozkih grl v proizvodnji, obnovo sredstev za proizvodnjo, modernizacijo tehnologije dela, zmanjšanje stroškov proizvodnje, povečan obseg proizvodnje. Skratka nalagamo zato, da bi z manj napori dosegli enake delovne rezultate ali z enakim delom dosegli boljše delovne rezultate. Ob vsem tem, ko imamo dobre namene, da bi naš dinar naložili najbolj smotrno, pa moramo pogledati tudi drugo stran kolajne. Tista druga stran kolajne je vprašanje naših zmogljivosti. Če se ne skladajo z našimi željami, je umevno, da se bomo odločili za tiste reči, ki jih najbolj potrebujemo. Vprašanje naložb ni le vprašanje skupnih služb, ki pripravljajo predloge, ampak je to zadeva, o kateri se moramo zamisliti vsi skupaj. Nobena zadeva ne more biti dobra, če je osvetljena le z enega zornega kota. Ne da bi že prej izrekli svojo sodbo, kako se bomo dokončno odločili, pa je na podlagi predlogov, ki so sestavljeni v temeljnih organizacijah, moč sklepati, da bodo predlogi prej seznam želja in ne stvaren odraz naših dejanskih zmogljivosti in zmogljivosti posojilodajalcev. Predlogi po tozdih so prikazani v naslednjih postavkah in zneskih: OSNOVNA IZDELAVA dinarjev 1. pomožni stroj za izdelavo in obdelavo steklenih izdelkov 1,300.000 2. izdelava elaborata in investi- cijskega načrta, v katerem je zajet notranji transport, transport zmesi in polnjenje peči 120.000 3. nabava, oziroma izdelava kontejnerjev za transport zmesi 450.000 4. pomožna naprava za odnašanje loncev (večjih) 80.000 5. dovod zraka pri V. in VI. peči 170.000 6. del stroškov pri remontu 3. in 4. peči, ki se nanaša na povečanje 750.000 7. strug za lesostrugarno 150.000 8. cirkularna žaga za lesostrugarno 120.000 9. tračna žaga za lesostrugarno 170.000 10. rezervirano za nepredvidene potrebe 100.000 SKUPAJ 2,410.000 DODELAVA dinarjev 1. Opremiti kartonažno delavnico z dvema univerzalnima strojema, ki sta potrebna zaradi manjšega prestavljanja pri izdelavi različnih dimenzij škatel 350.000 2, ene krožne škarje 450.000 3. izdelava investicijskega programa in načrtov za potrebno skladišče embalaže in delavnico 450.000 4. skladišče embalaže s približno 1000 m2 prostora 5,600.000 Kartonaža je vskladiščena kar po celem dvorišču in zaradi vremenskih vplivov propada, s čimer nepotrebno zapravljamo denar. 5. Rezervirano za nabavo nožev za UKS stroje, orodja in po- dobno 300.000 SKUPAJ 7,150.000 KRISTAL dinarjev 1. 25 brusilnih vreten predelati na poseben pogon tako, da bo imelo vsako vreteno svoj motor 350.000 2. stroj za popravila kristalnega stekla še ni podatkov 3. študija o gradnji brusilnice v letu 1980/81 in izdelava elaborata 280.000 4. stroj za pranje stekla 300.000 5. študija in izdelava investicijskega programa in načrtov za rešitev notranjega transporta 200.000 6. dvovaljni stroj za povečane zmogljivosti kislinske polirni-ce 2,500.000 7. dva stroja za graviranje 100.000 8. Rezervirano za nepredvidene nabave 100.000 SKUPAJ 3,830.000 DEKOR KOZJE dinarjev 1. geodetski posnetek za lokacijsko dokumentacijo 25.000 2. geološke preiskave tal 35.000 3. prispevek za vodovodni priključek 75.000 4. kanalščina 35.000 5. komunalni prispevek 9 6. prispevek za elektro priključek 7. nakup zemljišča 8. sprememba namembnosti zemljišča 9. izdelava lokacijske dokumentacije. ocena 10. stroški komisij 11. nepredvideno v pripravljalnih delih 12. načrti 13. nabava kislinske polirnice, naprava Achtal 14. stroški uvoza in carine 15. stroški montaže naprave Achtal 16. hala kiselinske polirnice 30 x 10 17. tlaki v objektu kis. polirnice, zavarovanje 18. podaljšek brusilniške hale 30 x 15. sedaj za menipulacijsko skladišče in pakirnico 19. predelava kotlarne, z novim kotlom Z 500 20. premestitev daljnovoda 21. izvedba meteorne kanalizacije, da se ujame cestna kanalizacija katera je sedaj plavila to področje v dolžini 176 ml, premera 70 cm 22. kabelski priključek na našo' trafo postajo v dolžini 115 ml. za moč cca 75 kW 23. dvig ravni zemljišča, za cca 1,5 m v prostoru 1200 m- 24. ureditev okolja, vključno asfaltiranje 25. premestitev obstoječe kanalizacije 26. premestitev in izdelava nove ograje 27. ureditev odlagališča za kal-cium sulfat in fluorid kot odpadke pri poliranju 28. viličar 29. kamion 30. šolanje kadra za kiselinsko polirnico 31. atesti 32. nepredvidena dela, dodatna 65.000 dela 500.000 85.000 SKUPAJ 22,571.000 40.000 SERVISNA DEJAVNOST dinarjev 50.000 1. nabava tovornega avtomobila 350.000 90.000 2. nabava viličarja 120.000 3. kompresor, rotacijski 290.000 100.000 4. elektroagregat ! 500.000 5. strug glodalica (freizer) za iz- delavo modelov 350.000 7,632.000 6. rešitev ekonomičnejšega h la- 2,300.000' jenja vode od kompresorjev, odnosno izkoriščanje te to- 280.000 plote, vključno študija, inve- sticijski program, načrt 200.000 3,500.000 7. registrirni wat meter, dvakrat- ni 100.000 380.000 8. posebna cirkularna žaga za rezanje lesa za zaboje, s pripadajočo mizo »Bratstvo« Za- 3,900.000 greb 360.000 9. garnitura posebnega pnev- 250.000 matskega orodja za dolblje- 150.000 nja, obdelavo raznih materia- lov, vključno napeljava 120.000 10. črpalke 11. stroj za žaganje šamota, 150.000 vključno z vodno napeljavo 110.000 280.000 12. rezervirano za nepredvidene nabave 350.000 97.000 SKUPAJ 2,500.000 480.000 RESTAVRACIJA dinarjev 510.000 1. 5 komadov miz restavracij- skih 10.000 42.000 2. 20 komadov stolov restavra- cijskih 9.000 150.000 3. 1 kom mesoreznica za reza- nje salam 9.800 4. 1 kom pisarniška miza 3.000 250.000 5. 1 kom vgrajena pisarniška 120 000 omara, stalaža 3.000 350.000 6. Ureditev ventilacije v jedilni- ci in kuhinji 15.000 250.000 7. Električno dvigalo za tran- 50.000 šport hrane v zg. jed. 65.000 8. Omara garderobna za bife, vključno regal 9. Lesena klada za sekanje mesa 10. Ognjeodporna blagajna Primat Ba 2 ali Ba 3 4.000 1.500 11.000 SKUPAJ 131.300 SKUPNE SLUŽBE dinarjev 1. telefonska centrala 400.000 2. PTT kablovod do steklarne 70.000 3. raziskave o koristni porabi odpadka kalcium fluorida in sulfata 120.000 4. raziskave in sestava ekonomsko-tehnološkega elaborata o predelavi črepinj v razne nasipe 100.000 5. mini računalnik za obdelavo proizvodnih, knjigovodskih in skladiščnih podatkov 800.000 6. rekonstrukcija in adaptacija prostorov plinskega generatorja za potrebe arhiva doku-. mentacije, vzorčne sobe, zaklonišča in izdelava dokumentacije 320.000 7. izvedba del navedenih pod tbčko6 4,500.000 8. nepredvidena dodatna dela, prekoračbe, podražitve 400.000 SKUPAJ 6,710.000 NAŠE STAKLO - Beograd dinarjev 1. študija o raziskavi tržišča in sestava ekonomsko investicijskega elaborata 100.000 2. rezervirano za nabavo osnovnih sredstev 200.000 SKUPAJ 300.000 Skupaj predlaganih naložb v celotni delovni organizaciji za 46,602.000 dinarjev ali, izraženo v starih dinarjih - čeprav bi jih, najbrž, že lahko pozabili - v znesku štiri milijarde 602 milijona dinarjev! BRANKO STOJSAVLJEVlC Sklepi organov samoupravljanja Proti višji stopnji, proste sobote, srednjeročni plani... Na Na seji delavskih svetov tozdov in delovne skupnosti skupnih služb 5. januarja so naši delegati sprejeli tele pomembnejše sklepe: 1. Steklarna »Boris Kidrič« ne pristopi k podpisu sporazuma o povišanju prispevne stopnje zdravstvenega varstva na 2,70% iz dohodka, ampak sprejema staro stopnjo. 2. Ceno za menjavanje loncev v ceniku del se poveča za 20% in to z veljavnostjo 1. januarja 1979. 3. Kupi se tale osnovna sredstva: dva grelca v vrednosti 15.000 dinarjev, obtočno črpalko v vrednosti 3500 dinarjev in proti- strojni aparat v vrednosti 7500 dinarjev. 4. Potrjen je predlog, da bomo delali prvo in drugo soboto v mesecu, kadar sta dve delovni v enem mesecu. 5. Potrjeno je službeno potovanje Jožeta Pelka in Franca Jankoviča za dva dni ali za tri dni v München. 6. S profesorjem Raulom Goldonijem se sklene pogodbo o delu za čas od 1. 12. 1978 do 1. 12. 1979. Za opravljeno delo mu ste- klarna mesečno plačuje honorar po 5000 dinarjev, potne stroške, dnevnice in prenočišče v hotelu. 7. Pripravi se srednjeročni plan razvoja steklarne za obdobje od leta 1979' do leta 1980. Za pripravo predlogov takih planov posameznih tozdov se imenuje odbor za planiranje pri delavskem svetu steklarne, ki mora predložiti predlog planov v dveh mesecih. Za potrebno strokovno pomoč si odbor določi sodelavce iz delavcev strokovnih služb steklarne. 8. Nadure se planira in daje v overitev vodjem tozdov ter dostavlja v pregled in podpis direktorju steklarne! Sklepi problemske konference »Žena-delavka v združenem delu« Bomo dobili odgovore? V podjetju Kors v Rogaški Slatini je bila v četrtek, 23. novembra letos problemska konferenca z delovnim naslovom »Žena-delavka v združenem delu«. Na njej so spregovorili marsikaj pomembnega in koristnega. Med drugim tudi to, da bodo njene sklepe sporočili strokovnim službam izvršnih svetov samoupravnih interesnih skupnosti z zahtevo, naj v dveh mesecih odgovorijo pismeno, kakšne so možnosti za ureditev vprašanj, ki jih je konferenca sprožila, zastavila, ovrednotila. V bodoče še bolj organizirano... Delegatke in delegati so na konferenci sklenili, da se bodo v bodoče sestali v takšni obliki dela dvakrat letno. V začetku leta si bodo sestavili delovni načrt, konec leta pa bodo poročali o opravljenem delu in ga ocenjevali. Hkrati so se tudi dogovorili, naj bo svet za družbeno aktivnost in ekonomski položaj žena, ki deluje pri socialistični zvezi, izvršilni organ konference. Njegov sestav pa naj se tudi izpopolni z delegatkami iz večjih delovnih organizacij. In kaj so na konferenci postavili v ospredje? Kar veliko dokaj perečih, pomembnih in tudi nelahkih vprašanj! Naslovili pa so jih posameznim samoupravnim interesnim skupnostim... Otroškemu varstvu otrok - podaljšano bivanje in to tudi v sobotah; v Šmarju naj bi varstveni zavod za otroke odpirali ob 5. uri zjutraj; varstvo otrok naj bi organizirali kot dislocirane vrtce tudi pri družinah v manjših naseljih in zaselkih, ki so od zavodov preveč oddaljeni, ter v te namene usposobili za tako delo varuške; varstvo otrok, ki hodijo v prvi in drugi razred osnovne šole, naj bi bilo celodnevno, organizirata pa naj ga zavod in šola; pravočasno je treba misliti in obvezno vključevati vanj tudi duševno prizadete otroke ter otroke iz neurejenih družin, seveda ob vključeni patronažni službi in sodelujočem socialnem skrbstvu; na roditeljskih sestankih s starši naj bi v vzgojno-varstvenih zavodih razpravljali tudi o osnovah za cene storitev in obračun prispevka; prouči naj se možnost, da se vzgojno-varstveni zavod nastani v Kozjem v zdravstvenem domu, kjer je ločen prostor s posebnim vhodom. Samoupravni interesni skupnosti za otroško varstvo so zastavili tele naloge: preveriti možnosti za otroško varstvo v zavodu tudi v popoldanskem času, zagotoviti varstvo Izobraževanju Samoupravni interesni skupnosti za izobraževanje so naložili: preveriti možnost za uvedbo podaljšanega bivanja malih otrok (prvi in drugi razred osnovne šole), seveda v sodelovanju z varstveno-vzgojnim zavodom; opremiti otroke s svetlobnimi znaki za boljšo varnost na cestah; organizirati redno nabavo šolskih potrebščin v šoli; preveriti možnost za prevažanje otrok v šolo in iz šole (Nimno, Brestovec); preveriti možnost, da se prvošolce razporedi v dopoldanski turnus pouka; v osnovni šoli zgodaj začeti s poklicnim usmerjanjem otrok; to pa naj poteka v skladu s potrebami kraja po poklicih. Zdravstvu Samoupravni interesni skupnosti za zdravstvo so nanizali kar kopico vprašanj in nalog: obvezno uvesti v zdravstvenem domu Rogaška Slatina specialistično ginekološko ambulanto v popoldanskem času; ponovno uvesti prednostne sezname za delavce iz tozdov; omogočiti materam z otroki prednost v ordinaciji in to v čakalnici tudi javno objaviti; organizirati dvakrat tedensko ordinacijo v popoldanskem času v Rogaški Slatini; urediti enkrat na teden obisk patronažne medicinske sestre v vzgojno-varstvenem zavodu; obvezno cepljenje otrok naj bi bilo organizirano v jaslicah, da materam za to ne bo treba jemati bolniških dopustov; ker je pri bolanih otrokih družinski predračun močno prizadet zaradi samo 70-odštotnega nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, žene temu ugovarjajo; urediti je treba lekarniške depoje zdravil v oddaljenejših krajih, kjer take službe ni; zakaj obratna ambulanta steklarne ne sprejema v ordinacijo otrok. Na konferenci so tudi sklenili nemudoma nasloviti na strokovni svet zdravstvenega doma Celje in na njegovega direktorja protest, da nikakor ni mogoče dovoliti zmanjšanja števila dežurnih zdravnikov v občini na eno samo moč, ki naj bi imela svojo ambulanto v Šmarju. Takšno odločitev so označili za neodgovorno in protizakonito, saj občani nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva, zagotovljenega po ustavi. Komunali, cestni dejavnosti in krajevni skupnosti Samoupravni interesni skupnosti za komunalno in cestno dejavnost in krajevne skupnosti je naložila: obvezno urediti pločnike od Rogaške Slatine do Ratenske vasi in s tem zagotoviti varnost - pešcev - zlasti otrok; urediti most med bloki v Ratanski vasi in vrtcem; urediti javno razsvetljavo v Rogaški Slatini; poostriti kontrolo hitrosti vozil, ki vozijo skozi naselja, zlasti Rogaško Slatino; preveriti možnost za prevažanje otrok v šolo iri iz nje, kombinirano z mestnim prometom; ob gradnji stanovanjskih naselij urejati tudi otroška igrišča; doseči s prevoznimi podjetji, naj uskladijo vozne rede avtobusov z delovnim časov delavcev na območju Kozjanskega. Pa ne mislite, da bi utegnil biti med prizadetimi tudi kdo iz naše steklarne! F™ 1 STEKLAR In potrošniškemu svetu ter krajevni skupnosti Potrošniškemu svetu in krajevni skupnosti pa so naslovili na konferenci tele naloge: poskrbeti za boljšo preskrbo v trgovinah s Gotovo vas bo zanimalo... prehrambenimi izdelki (zlasti z mlekom, kruhom, zelenjavo in sadjem) v Kozjem in Šmarju; začeti akcijo, da se organizira družbeno prehrano za občane ter v to vključiti trgovsko podjetje »Jelša«, Zdravilišče Rogaška Slatina, Atomske Toplice. In za konec še naše vprašanje! V našem časopisu »Steklar« bomo z veseljem objavili prav vsak odgovor kogar koli izmed vprašanih - nosilcev nalog. Samo sporočite nam! Predlog delovnega koledarja Objavljamo predlog letošnjega delovnega koledarja. In če ga bodo organi samoupravljanja sprejeli, si bomo na jasnem, kdaj bomo delali in po koliko ur bo delovnih vsak mesec. Poleg rednih sobot, ko bomo delali, je predlagano še, da bi nadomestili delovni dan 30. april v soboto, 14. aprila in delovni dan 31. december v soboto, 15. decembra. Solidarnostni dan pa naj bi opravili v soboto, 12. maja. Če bo predlog doživel kakršne koli spremembe, vas bomo obvestili v eni izmed naših naslednih izdaj! Mesec Rednih delovnih dni Delovnih sobot Datumi delovnih sobot v mesecih Skupaj delovnih dni Praznikov Skupaj delovnih ur Izplačilni dan osebnih dohodkov Januar 21 1 6. 22 2 19o 19 Februar 2o 2 3. +1 o. 22 - 176 19 Marec 22 2 3.+lo. 24 - 192 19 April 19 2 7.+14. 21 1 175 18 Maj 21 1+1 5.+12. 22+1 2 19o+8 18 Junij 21 1 2. 22 - 176 18 Julij 21 - - 21 1 175 19 Avgust 23 - - 23 - 184 17 September 2o 2 1.+8. 22 - 176 18 Oktober 23 1 6. 24 - 192 17 November 19 2 3.+lo. 21 3 189 19 December 2o t 2 8.+15. 22 - 176 18 Skupaj 25o 16+1 266+1 9 2.191+8 Odmev na kritiko Ali res nesporazum? Sestavek A. Kučiš v decembrski izdaji »Steklarja« nas je nekoliko presenetil z njenim razmišljanjem o kadrovanju za Kozje, ki je njo in njene tovarišice močno prizadelo! Naj za uvod najprej zapišemo, da smo tudi mi v pretežno takšni mladosti kot omenjene tovarišice, toda v tej isti mladosti nam je družba naložila daleč več odgovornosti in cilje, ki smo jih sprejeli s tem, ko je kolektiv steklarne »Boris Kidrič« odločil povečati svoje proizvodne zmogljivosti v Kozjem! Močno obžalujemo, da kvalitetna šola, kakršna je Steklarska šola v Rogaški Slatini, ne more dati vsem svojim absolventom takšne stopnje splošne družbene izobrazbe, ki bi dala tako imenovano osnovo poglobljene družbene odgovornosti. Na tem mestu sicer ne želimo prirejati nekakšnih lekcij za protiutež objavljenemu sestavku, želimo pa, naj bi vsi spoznali cilje kolektiva v Kozjem in od kot le-ti izvirajo! Vemo, da delo steklarjev in steklobrusil-cev ni lahtco. Vemo tudi, da se znanja ne da pridobiti čez noč. In naš kolektiv si ni izmislil zgraditi brusilnico v Kozjem, niti se v takšni sestavi, v kakršni je zgrajen sedaj, ni potegoval za to naložbo. Prevzel je naše začetne težave s polno odgovornostjo, da opraviči naložbo steklarne in sredstva republike, namenjena za razvoj nerazvitih občin. Z obžalovanjem ugotavljamo, cfa nekateri člani kolektiva v Rogaški Slatini v javnosti neodgovorno razlagajo delo našega kolektiva, za kar pa ni podlage. Seve, če prav ra- zumemo zapisano v prejšnjih vrsticah! Če bi malo pobrskali po delovnih rezultatih v proizvodnji kot nekakšnem merilu, pa prek nastalih stroškov, ki jih prenekateri vidijo v astronomskih zneskih, bi videli stvarno sliko, ki naj bi bila podlaga za raz- pravo ... S povedanim želimo reči, da ne smemo prezreti naporov posameznikov, ki so začeli iz nič - iz kadra, ki je prvič videl kristalni kos stekla, predno smo ga postavili pred dejstvo enakovrednega proizvajalca brušenih izdelkov. Na pretek je bilo opravljenih delovnih ur, ki jih ponekod imenujejo nadure. Pojma nadura pa sploh niso hoteli poznati! Prevoženi so bili številni kilometri in to brez kilometrine! In opravljene so bile neštete ure in ure za družbenopolitično delo in za razne udarniške akcije... In ob vsem tem se je težko opravičevati... Načrtovanje kadrov je sestavni del načrto- STEKLAR vanja nadaljnjega razvoja delovne organizacije. Nismo mi krivi, če je bila tovarišica Kučiš po predvidevanjih naše kadrovske službe kadrovana za Kozje! Morda smo le sokrivi, da nismo namesto nje in njenih tovarišic ponudili štipendije učencem iz našega okoliša. ki bi sc hoteli oziroma želeli zaposliti pri nas. Nobena skrivnost namreč ni, da mi zelo potrebujemo šolan steklobrusilski kader. in nobena skrivnost tudi ni, da smo večkrat navezali stike s pedagoškim vodjem Steklarske šole o vprašanju zaposlovanja naših štipendistov. V začetku lanskega leta nam je pedagoški vodja Steklarske šole sporočil, da govorijo naši štipendisti o tem, kako ne bodo mogli dobiti stanovanj v Kozjem... In tukaj se začne spor, o katerem piše v decembrski izdaji Steklarja A. Kučiš, in za katerega naj bi sc opravičili mi, oziroma naj bi mi spoznali svojo krivdo, da so zaradi nas občutila tako mlada bitja grenkobo našega časa že ob prvi zaposlitvi. Na podlagi informacije pedagoškega vodje tovariša Lončariča smo res takoj sprožili 'akcijo, da bi pravočasno zagotovili stanovanja- V naše veliko zadovoljstvo smo uspeli prepričati enega izmed lastnikov stanovanj v Kozjem, da bo rezerviral za nas pet stanovanj -to je sob. Zakaj rezerviral? Zato, ker v Kozjem res ni lahko dobili stanovanje. Se zlasti je bilo to težko v času, ko je Cestno podjetje Celje gradilo Cesto maršala Tita, pa je bilo povpraševanje po stanovanjih veliko. Pa smo si hoteli zagotoviti, da bomo dobili stanovanja za naš kader iz šole, in zato tudi podpisali pogodbo z lastnikom stanovanj, da bi nas počakala prazna v avgustu. Seveda se je s tem tovariš, ki je obdržal stanovanja za naše potrebe, odrekel nekemu prihodku, ki bi ga zagotovo dobil sicer, še zlasti za sezonsko oddajanje v najem. O rezervaciji omenjenih stanovanj smo obvestili pedagoškega vodjo in posredno tudi naše štipendiste. V najboljši veri in z namenom, da bi jih razbremenili skrbi. Izkazalo pa se je, da naš napor ni bila pomoč, ampak je bilo to dodatno breme nekaterim ... Ker se je zvedelo, da stanovanja so, so se pojavili izgovori, češ da nihče ni vedel, za kam je štipendiran, da so doma starši onemogli in podobno. Nam je bilo to zelo neljubo. V zdravem in mladem kolektivu namreč ne bi radi gledali žalostnih obrazov »prizadetih« na »prisilnem delu«! V usklajevanju mnenj smo zahtevali samo to, da se plača odškodnino za rezervirana stanovanja in to v simboličnem znesku, da ne bi prišli v slabo luč pred krajani, ki jih bomo še kako potrebovali, in da nekdo prevzame odgovornost, ki je poslediča takšnega kadrovanja. Normalno je, da bi bil s takšnim načinom dela naš nadaljnji razvoj brez plana. Ko je tovarišica Kučiš napisaja, kako je njej znano, da jih ni štipendirala temeljna organizacija »Dekor« ampak delovna organizacija steklarna »Boris Kidrič«, ni vedela, kaj je kaj. Naj bo zato na tem mestu pojasnjeno še enkrat: -Dekor« ne obratuje zaradi tozda »Dekor«, ampak obratuje v sklopu delovne organizacije steklarna »Boris Kidrič« in mora imeti v tem okviru tudi svoj plan štipendiranja, zaposlovanja in sploh-poslovanja! Menimo, da bo šel naš tozd v svojem delovnem elanu naprej tudi brez generacije, ki je bojkotirala štipendije. Nikakor pa se ne bomo spoprijaznili s tem, da bi nam kdorkoli pri tem očital napako, predno bodo naše nesojene sodelavke spoznale svojo iskrenost! O uslugah, ki niso bile zaželene, nam je resnično žal, da nam jih pobijate. Toda, storjene so bile dobronamerno, saj o vas prej res nismo imeli prave slike, kakšne ste in kdo ste! Vsi smo mladi! V življenju moramo biti vajeni tudi grenkob - takšnih in drugačnih! Želimo pa, da le ne bi bilo hujših! DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TOZDA >DEKOR<, KOZJE Zakaj zatišje v delavski kontroli? Vzorna le disciplinska komisija tozda Osnovna izdelava Obdobje, ki smo ga imenovali obdobje razprav in sklepov v zvezi z našo novo samoupravno organiziranostjo, je že za nami. Družbenopolitične organizacije, organi samoupravljanja in nekateri posamezniki, ki so bili glavni nosilci teh pomembnih nalog in velike odgovornosti, so vložili v vse skupaj veliko naporov. Ko je narejeno to, za kar smo se zavestno odločili, pa bi se ne smeli slepiti, kot da je že vse postorjeno! Nesmiselno bi bilo uspavati se ob doseženem ter pričakovati, da bodo zadeve sedaj same potekale v zaželeni smeri. Res je že čutiti določene premike, toda stvarno stanje se bo pokazalo šele letos, ko naj bi po prvem januarju zaživeli naši tozdi...! Bralcem »Steklarja« je znano, da je bila ustanovljena delovna skupina, ki bo naredila nekatere zadeve v zvezi s prehodom na dohodkovne odnose med tozdi. Vsi upravičeno pričakujemo, da nam bo dala nova organiziranost tisto, kar smo si tako dolgo želeli. To je boljšo organizacijo dela, boljšo kakovost, boljšo prodajo, večjo produktivnost in večji ustvarjeni dohodek, ki ga bomo bolj neposredno samoupravljalsko delili-. Očitno je torej, da nam je to edino zagotovilo za uresničevanje načrtovanega porasta osebnih dohodkov letos. Kakšen bo delež porasta osebnih dohodkov, pa je odvisno od nas vseh. To je med drugim tudi pogoj, da obdržimo strokovne kadre, ki jih imamo. Delavske kontrole po tozdih zatajile! Moj namen je napisati tudi kaj o delavskih kontrolah in disciplinskih komisijah! Delavska kontrola je eden izmed pomembnih organov samoupravljanja. Ko smo se organizirali na tozde, smo volili tudi odbora samoupravne delavske kontrole. Cilji in naloge teh najmlajših organov v naši samoupravi so nam gotovo poznani. Imajo številne pristojnosti, vendar se v tem sestavku omejujem le na nekatere! Ena med njimi je nadzorstvo nad izvajanjem samoupravnih splošnih aktov: izpolnjevanje delovnih dolžnosti delavcev, vodstev in služb; nadzirajo družbena sredstva, Uresničevanje nagrajevanja po delu, obveščanje delavcev itn. Kakor so nam znane pristojnosti samoupravne delavske kontrole, nam je najbrž znano tudi to, da samoupravna delavska kontrola samostojno ne odloča; ugotavlja pa pomanjkljivosti in seznanja pristojna vodstva o svojih ugotovitvah. Ta so dolžna ugotovljene napake opraviti. Ko ugotavljamo pristojnosti samoupravne delavske kontrole pri nas, ne moremo mimo resnice, da je glas teh kontrol v tozdih in v delovni organizaciji žal premalo slišati. Na kratko bi lahko rekli, da so zatajile! Kje iskati vzroke za takšno zatišje? Izvolili smo za njihove predsednike takšne tovariše, katerim smo verjeli, da so res najboljši in da bodo upravičili naša pričakovanja. Toda nekateri člani odborov delavske kontrole se premalo zanimajo za delo teh organov in za zadeve, ki jih nalagajo ustava, zakon o združenem delu in naša notranja zakonodaja. Zares vesel bi bil, če bi lahko pisal pohvalno o kakšni delavski kontroli, toda naj mi pri-1 zadeti ne zamerijo! Ni nobenih razlogov za to! Rešitev bi bila seveda najbolj vzorna,če ne bi bilo pri nas pra‘v nobene pomanjkljivosti. Toda potlej delavske kontrole niti ne bi bilo treba. Mar ne? Disciplinske komisije boljše Naj napišem še nekaj vrstic o delu disciplinskih komisij...! V tozdih mislim! Z njihovim delom -- dobro bi bilo, da bi ga Mi in izobraževanje Ali dosegamo cilje? Že zdavnaj smo spoznali resnico, da je izobražen delavec tista gonilna sila, ki vleče kolo napredka naprej. To spoznanje sta še bolj poudarila 10. in 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Toda v tem kratkem sestavku ne razglabljam o tem nasplošno, ampak se dotikam praktičnih vprašanj, ki se porajajo v zvezi s tem,,! Osnovna ugotovitev je, da izobraževanje ob delu, žal, ne gre v tisto smer, v katero si želimo, naj bi šlo.. Za gospodarstvo namreč! V začetku smo mislili, da se bo razvijal študij ob delu za delo. In takšno prakso smo ne le zagovarjali, marveč tudi spodbujali, saj smo upravičeno pričakovali, da bo naša kvalifikacijska struktura s tako izobraženimi delavci vedno boljša. Iz dneva v dan pa ugotavljamo, da med nami ni več sodelavcev, ki Kadrovske zanimivosti so se kot člani našega kolektiva izobraževali-ob delu. Ko si namreč kdo med njimi pridobi določeno izobrazbo, že zbeži iz gospodarske v negospodarsko dejavnost. Naj sedaj zato začnemo boj proti takšnemu izobraževanju, ko ugotavljamo, da s tem zmanjšujemo število proizvodnih delavcev? Najbrž ne bi mogli odgovoriti pritrdilno, saj nam je izobraževanje do najvišje možne stopnje zagotovljeno z ustavo! Vendar pa je Konec decembra nas je bilo 1198 Po podatkih, ki jih je zbrala C. Iršič, nas je bilo konec decembra v steklarni »Boris Kidrič« 1198 delavk in delavcev. Največ, 402, nas je bilo v tozdu Osnovna izdelava, v tozd Dodelava nas je bilo 152, v tozd Kristal 320, v tozd Dekor v Kozjem 80, v tozd Servisne dejavnosti 70 in v delovni skupnosti skupnih služb 174! Prišli med nas... V decembru je prišlo med nas skupno 19 delavk in delavcev, zapustilo pa nas je 12 sodelavcev! V tozd Osnovna izdelava so prišli: za odnašalce Josipa Grilec, Anton Hodak, Qa-mil Kabashi in Bojan Kidrič ter za lesnega strugarja Roman Lončarič. V tozd Dodelava je prišla za brisalko stekla Metka Madile. V tozd Dekor v Kozjem so prišli: za brusilce Srečko Bezamoski, Drago Omerzel, Milan Polutnik in Marija Pristušek ter za skladiščno delavko Cecilija Čebular. V delovno skupnost skupnih služb so prišli: za vodjo kadrovskega oddelka Franc Komerički, za vodjo oddelka za osebne dohodke Svetozar Vitas, za obračunovalko socialnega zavarovanja Magda Prah, za admi-nistratorko-telefonistko v komerciali Veronika Ferčec, za telefonistko Cilka Plemenitaš, za normirca po poklicni rehabilitaciji Andelko Bendelja ter za pripravnico-ekono-mistko v nabavi Ljudmila Mašera in za pri-pravnika-ekonomista v analitičnem oddelku Zlatko Novak. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva v novih delovnih okoljih! Zapustili so nas... V decembru nas je zapustilo spet nekaj sodelavcev... Iz tozda Osnovna izdelava sta odšla odna-šalca Metka Madile, ki je bila premeščena v tozd Dodelava, in Anton Tadina, ki je bil izključen. Iz tozda Kristal so odšli: zaradi premestitve v delovno skupnost skupnih služb bru-silki I Vera Ferčec in Cilka Plemenitaš ter pomočnica brusilke II Magda Prah; p'o odpovedi brusilka I Marjana Medved in po samovoljni zapustitvi umivalka I Alojzija $tih. imele čimmanj - smo lahko bolj zadovoljni. Vendar ne v vseh tozdih...! Dejansko je zaživela samo komisija v tozdu Osnovna iz-.delava, ki se ravna po določilih, sprejetih v samoupravnih'aktih, in ki jih uresničuje v praksi! treba reči, da pomeni izobraževanje ob delu v naši delovni organizaciji le prekvalificiranje delavcev za njihov odhod v druge dejavnosti, v največ primerih v negospodarske. Druga, zato nič manj važna ugotovitev, pa je, da vsi, ki odhajajo na opravljanje drugih del in nalog, ne odhajajo izključno zaradi višjih qgebnih dohodkov, ampak odhajajo opravljati drugačna dela in naloge; takšne, ki zahtevajo manj fizičnih naporov, kakor jih zahteva delo v steklarski stroki,,! Na podlagi tega kratkega razmišljanja o študiju ob delu za delo bi se morali vprašati, ali z njim dosegamo pričakovane cilje? In hkrati bi se kazalo resno zamisliti nad sedanjim stanjem! TONE KLOKOČOVNIK Iz tozda Dekor v Kozjem sta odšla: zaradi odpovedi brusilec II Martin Kovačič in zaradi izključitve brusilec V Vinko Polajžer. Iz delovne skupnosti skupnih služb sta odšli sporazumno obračunovalka za socialno zavarovanje Cvetka Gobec in tajnica organov samoupravljanja Terezija Tomič, po odpovedi pa je odšel vodja plansko analitične službe Anton Sovine. Poročile so se... V decembru so se ppročile: Ana Bek -poročena Čebular, Ana Dobravc - poročena Halužan, Ana Halužan - poročena Barič in Ana Halužan - poročena Dunaj. Vsem štirim Anam želimo mnogo sreče na novi življenjski poti! Rodili so se... V decembru so se rodili: Franc Bercko -sin Franca, Darinka Coh - hči Silvestra, Siniša Čoh - sin Anice, Karolina Gajšek - hči Franca, Josip Putanec - sin Marije in David Zakošek - sin Marije. Staršem ob veselih dogodkih iskreno čestitamo, novorojenčkom pa želimo zdravja in sreče v življenju! STEKLAR Boj proti onesnaževanju okolja Kdo je za zgled? Starejši krajani Rogaške Slatine tarnamo, da je naše okolje precej onesnaženo. Zvečine pa ostane le pri tem, kajti so neizpodbitni dokazi, da nismo ravno nadarjeni za to, da bi spremenili ali odpravili tisto, nad čemer se tako radi jezimo! To, česar nismo storili, so opravili nad vse uspešno šoloobvezni otroci...! Iz vseh mogočih kotov in kotičkov in od vsepovsod so z veliko napori odstranili neprimerno, kramo, odpadke, smeti. Vse, kar ni sodilo na dvorišča, v okolico Ločnice in pöd najrazlič- nejše grmovje, so naši šolarčki zbrali na dveh krajih. Prvi velik kup najrazličnejše krame je zrasel pri gasilskem domu in drugi pri razpadajoči stari osnovni šoli pri Križu. Otroci so torej pod vodstvom šole opravili veliko nalogo, za kar so si zaslužili - izrazi- mo se z' njihovim besednjakom - odlično. Z velikim obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da je po zaslugi starejših krajanov ostala njihova prizadevna akcija brez ustreznih končnih učinkov. Tisti, ki bi morali poskrbeti za odvoz smeti in zbrane navlake z neprimernega prostora, pa so padli na izpitu. Po tem sodeč jim je videz Rogaške Slatine postranska stvar!? Nobenega dvoma ni, da bi se morali vsi krajani Rogaške Slatine zavedati svojih dolžnosti o obveznem odlaganju odpadnih stvari na določenih mestih in ne čakati na to, da učenci znova izvedejo ša kakšno podobno akcijo.. .1 Dokažimo to letos! V letu otroka! V najboljši želji in z dejanji, da jim moramo starejši služiti za zgled, in ne narobe, kakor se je to izkazalo v preteklem letu! TONE KLOKOČOVNIK Boj proti onesnaževanju okolja... Udeleženci očiščevalne akcije pišejo Ničkolikokrat smo prebrali v dnevnem ali tedenskem tisku, poslušali po radiu ali gledali na televiziji, kaj bi morali ukreniti vse za bolj čisto okolje. Nič čudnega ni, ko pa smo priče onesnaževanja našega okolja že v takšni meri, da se tega ne da z ničemer več opravičevati. x Največkrat smo pripravljeni obsoditi avtomobile, tovarne, letala... Le redko pa se vprašamo, kaj smo storili mi, da bi imeli lepšo ožjo in širšo okolico. Posebno še zaradi tega, ker je naše mesto vidno vsakomur, in ne le pogledom nas, ki v njem prebivamo. Namesto našega nadaljnjega razmišljanja o tem prepustimo besedo udeležencem akcije za čiščenje Rogaške Slatine - šolarjem -in krajanu, ki razmišlja o tej hvale vredni akciji učencev osnovne šole. Čeprav je bila akcija že novembra lani, ne bo nič hudega, če zvemo, kako so jo doživljali naši mladi dopisniki iz 6. b razreda! V centru »Juj!«, zunaj pa »Fuj!« Tako je naslovila svoj prispevek učenka Simona Kunštek in zapisala: »V soboto smo v Rogaški Slatini organizirali očiščevalno akcijo. Ta je bila našemu mestu zares potrebna, saj je kar precej onesnaženo ... Nam je za čiščenje pripadel Cvetlični hrib. Že navsezgodaj smo s^ lotili dela. V gozdu smo odkrili pravcato smetišče: stare štedilnike, motorje, konzerve, škarje, papir in druge odpadke. Dečki so na voz naložili staro železo in ga odpeljali k Donatskem domu, deklice pa smo napolnile vrečke s smetmi in s papirjem. Tudi te smo odnesle k Donatskem domu. In ker je bilo smeti veliko, smo se vrnili čistiti hrib. Delo je potekalo tako kot prvič. Z veseljem smo čistili, saj bi vsi radi, da bi bilo naše mesto bolj čisto. Ponovno smo naložili vozičke in napolnili vrečke... Tudi v našem mestu je tako: v centru JUJ. zunaj FUJ! Onesnaženost našega kraja Vinko Boršič je z očiščevalne akcije takole opisal svoje vtise: »Naše mesto je onesnaženo tako kot mnoga druga mesta. Najbolj onesnažen je potok Ločnica, ki je pri naši šoli že popolnoma črn. Povzročitelji tega so delovne organizacije in stanovalci zasebnih hiš. Vsi ti ne vedo, da s tem uničujejo naravo. Drug primer onesnaževanja so mnoga smetišča v gozdovih, kamor ljudje odlagajo odpadke, štedilnike, kante, ki so koristne le žabam, da .jim dajejo zavetišče. Mnogokrat so ta smetišča blizu domov, da ni treba odpadkov nositi kam dlje. Sami pa potem ne vemo, od kod zaudarja in preiščejo stokrat vse okrog hlevov, na svoja smetišča pa še pomislijo ne. Tudi delavci vrtnarije niso boljši! V parku vse lepo počistijo, da ne bi gostje videli smetja, potem pa to smetje odpeljejo nekam, kjer ga sicer nihče ne vidi, zaudarja pa vendarle. Če ljudje ne bomo te stvari vzeli resneje, bomo nekega dne še komaj dihali in naše mesto bo daleč naokoli znano kot zelo onesnaženo zdravilišče, ne pa kot čisto mesto!« Slaba zahvala gozdovom.. .1 , Na osnaževanje svojega kraja je opozoril tudi Miran Brantuša in to takole: »V soboto, 25. novembra, smo se odpravili na Očiščevalno akcijo. V njej naj bi sodelo- vali vsi krajani Rogaške Slatine, žal pa je bil odziv majhen. Na zbirnih mestih je kmalu ležalo na kupe železja in drugih smeti, ki smo jih šolarji z golimi rokami pobrali s smetišč ter jih na vozovih pripeljali na kup. Naš razred je imel nalogo, da očisti Cvetlični hrib. Nekaj časa smo hodili in pobirali smeti v vrečke. Kmalu smo prišli do velikega smetišča. Z njega smo potegnili motor, hladilnik, dva štedilnika in še mnogo železja. Odpeljali smo trikrat in to poln voz. To priča, kako nemarni smo ljudje. Lahko bi naročili posode ža smeti, ki jih komunalno podjetje izprazni vsak teden. Namesto tega pa zmečejo vso to staro kramo kar v gozdove. Gozdovi so vir našega zdravja. Dajejo nam čisti zrak, mi pa se jim zahvaljujemo s tem, da odlagamo vanje smeti. Naše mesto je znano tudi kot svetovno zdravilišče in marsikateri gost se zgraža had onesnaženo okolico. Mi, šolarji, smo se trudili, da očistimo smetišča, pa je vendar še vedno tako, da je smeti več kot ljudi!« Čiščenje za boljši jutri...! In še učenka Stanka Oblak, ki je napisala o naporih mladih v Rogaški Slatini za lepo okolje tole: »V soboto ob osmi uri smo imeli čiščenje nove samopostrežne trgovine v Kostrivnici. Te akcije se je udeležilo precej učencev. Iz Rogaške Slatine so prišli tovarišici Madža-rac in But z nekaj učenci. Tovarišice so nas razporedile. Manjši učenci so čistili okolico, starejši pionirji in mladinci pa so premetavali kamenje, strto opeko, zlagali gradbeni material okrog trgovine. Bili smo beli kot mlinarji. Ob deseti uri smo dobili topel čaj, ki nas je zelo zagrel. Akcije sem se udeležila tudi jaz. Nekaj časa sem pometala, potem pa čistila okna. Imela sem cunjo in sem z njo brisala šipe. STEKLAR Ker pa malta ni šla dol, sem jo praskala z nohti, kar pa ni prjjetno! Na koncu smo zakurili še škatle, v katerih je bila oprema za trgovino, in pomagali mlajšim pionirjem čistiti okolico. Tako smo tudi mi prispevali svoj delež k lepšemu jutri! VEL/KA VODNA PQVR- S/NA PP/PO- VEb/J/ PSSNLK PLAN- TAŽE NAŠ OTOK RR/LSAR TONE RT/c /z NAŠ/H KRAJEV PELLo i/-AZ/A', samostane c . 1 RAZGLED /ja Vse Stran/ snežnj ZAMET RAztele- SEVALTC UDELE- ŽENEC RVANJA /GRALEC /JA k/taro ata AERLŠKA drža v a MOIAJ PREG/VAL-KA s/OV. POKRAJ/Ni POTOMSTVO A VSTAL J A AŠKERC Radar, ■SUSMAR PODO- Dendror KRAV J/ MLADIČ PA21/ČHČ, SAMO- SLASaJ/MA GLAVNI Jtevn/K 2>EL TE ONA telesna PoJkodn grška ČRKA ZA60V0A- AJ/K LEPOTE &OJ/ŠČE &OESA ČEŠEA PRh TQt>UAJ!CA ZtUbA JEZA VERSKA erota lenost KAZALNI ZAIMEK DeJeL/Z VELIMIR TELEVJ- Z/JA ERA/J C' E/JOZOE (VAURK$ % vrsta Don gor a KAUJ UŽ/T/JA GO&A F/NSRA kopel Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Tomi Kočica, Milorad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma. Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak. Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj. Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarna »Boris Kidrič« in delovne organizacije Steklarska šola Rogaška Slatina. Telefon (063) 810-020. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naklada 1800 izvodov. Tisk CGP Delo, Ljubljana.