V Ljubljani v vtorek 14. julija 1863.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „
po posti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 00 „ „ „ začet. „ 2 - 5 „ „ „
NAPREJ.
OznatiŠifc Za navadno dvesfBjSno
vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 » 77 r dvakrat, 77 77 n trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Rokopisi se ne vračujejo.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
lit« 56*
Ta list Izhaja vsak vtorek in petek.
Tečaj I.
O poljskem vprašanji.
Odgovor g. dr. Fr. L. Riegra g. A. Hilferdingu.
In prav to zahtevanje —- kar tukaj na resnico postavljam — dela iz poljskega vprašanja prepirno vprašanje med samima narodoma ruskim in poljskim, in zato menim, da nima dosti važnosti, ako naša publicistika, zgrabivši z ostrimi besedami barbarstvo — kakor pravi — samih Rusov, zmirom zopet zagotavlja, da razloček dela med ruskim narodom in rusko vlado, ker se v tej reči ruski narod od vlade ne more tako lehko deliti •— prav zarad stvari same ne, o kte-rej je prepir. Ako bi Ruska ne bila država ruskega noroda, in ako bi na ruskem prestolu sedela vladajoča rodovina, ki bi ne imela narodnega čuta, potlej bi na pr. mogla s privo-litvo evropskih velicih držav dati Poljakom maloruske zemlje s to pogodbo, da bi se jej dal v zameno balkanski polotok ali drugo enoliko važno vračilo; — toda ruski narod bi ne mogel privoliti nikdar tacega samovoljnega semnja — take kupčije z njegovo krvjo. Razun tega ne mislimo, da bi ruski narod mogel kratiti svojo pomoč ruskej vladi, ako bi tudi ne bila ljudstvu po godi, v tacem boji, kadar bi dobil veče razmere. To pričajo množni, dozdaj se nikdar še zgodivši dopisi vsega ruskega plemstva, ruskega meščanstva in posebno opomina vredni in jako važni dopis ruskih starovercev, razglašen po ^Narodnih Listih." In to je naravna reč. Ta boj se vedno bije na van ruskega imena, ruske slave in spoštovanja do ruske vojnosti in hrabrosti. Napoleon ima zares mnogo neprijateljev naFrancozkem, legitimcev, orleancev, republikancev itd. Vsa katoliška stranka na Francozkem se mu je ustavljala, naj se ne vtiče v politiko Piemontu na korist, ali kteri Francoz je tajil nerazdelnost s francozko vojsko; kteri bi se ne bil ponašal z njenimi zmagami; kteri bi se bil smel veseliti njenega pobitja? Svobodoljub Rus tedaj more grajati načelo zdanje vlade, morde tudi grajati obdržavanje poljske dežele — toda kmalo se razpali tudi njegova kri, in morda mu več ne da izrekati tako objektivnih sodeb. Vendar pa, kar moram tukaj tudi na resnico postaviti, našel sem v premnogih razgovorih z Rusi in Poljaki o teh rečeh vselej zmernejše misli pri Rusih in vselej večo nagnenost, podati se kakej poravnavi; Poljaci pa o Rusih govore skoraj brez izimka zmirom s trpkostjo in čudno nepomirljivostjo, ktera se v zda-njih okolnostih sama ob sebi lehko umeje in zagovarja, pa vendar je mnogokrat škodljiva njim samim. Premnogi, in med njimi visoko postavljeni Rusi, odkritosrčno so mi povedali svojo misel, da bi za ruski narod bila prava sreča, ko bi se oddalo poljsko kraljestvo — to se ve, da brez maloruskih dežel, in prav zdaj trdi, kakor berem v časopisih, „Den" podobno menitev. Ali se ve da,>te maloruske pokrajine, to
je prepir, ki morda — naj bi tako ne, -—• druzega rešenja ne najde, nego z mečem. Pravijo, da poljskemu vporu pojde na pomoč vpor samega ruskega ljudstva; vpor na Ruskem pa dan dcnes ne more biti drugačen, nego družaben, in ko bi se reč tako zasuknila, in ko bi se tako razneti utegnile strasti dobrega ali neoinikanega ljudstva po maloruskih zemljah, da bi imelo kdaj kri prelivati in z njeno soparo se omamiti in razkačiti: potlej bi to bila največa nesreča prav Poljakom, ki so „pany" *) v teh zemljah in edini, nad kterimi bi se lehko nasitile komunistične želje, ako bi se kdaj prebudile. Zal bi mi bilo kar človeku in Slovanu potokov bratovske krvi, slabljenja dveh slovanskih rodov, pogube tako mnozih izdelkov človeške obrtnosti in umetnosti, razdevanja krasne, razširne zemlje, in iz tega idočih ustavkov vsega napredovanja v narodnej omiki za dolgo časa; želel bi raji, naj tem deželam tiste prenaredbe, kterih jim je treba v ustavnem živenji in v razvoji vse države, ako hoče ruski narod v srečnem in občnem napredku doiti vse zapadne narode, priplavajo v mirnem, nekrvavem toku iz tistega studenca, iz kterega je prišla svoboda 20 milijonom sužnjikov; želel bi, da vzvišeni vladar, ki je v naših dneh dovršil ta blaženi čin, ki spada med največe v človeškej zgodovini, vladar, o čegar plemenitih mislih in uljudnem srci celo sami Poljaci ne dvomijo, najde tudi k poravnavi tega neblazega ruskopoljskega prepira pravično in nekrvavo cesto, ktere bi si gotovo želeli premišljeni in pravični Poljaci, in kakoršno je zaznamoval njih vikši duhovni pastir Felinski v svojem, po časnikih razglašenem pisanji do carja. Nad tako mirno, — če je mogoče zarad maloruske stvari — rešitvo poljskega vprašanja bi gotovo zaplesal vsak odkritosrčen Slovan, vsak Ceh.
To so moje misli in sodbe o tem boji, porojene iz odkritosrčne prepričanosti in ljubezni, ki je enaka do vseh slovanskih rodov, in iz pravičnosti, ktera neče, da bi kteri koli slovanski rod bil obsojen na duševno ali politično podložnost in pokorščino svojega brata. — Prosim g. Hilferdinga, da bi prijel ta moj izrek za odgovor svojemu listu, in da bi pred ruskim bralstvom dobil potrebne javnosti mislim, ki so v njem povedane. —
Dr. Fr. L. Rieger.
Dopisi.
Na Kislej vodi 5. julija. —S—. V tukajšnjej kopeli na Slatini je bilo do zadnjega dneva junija meseca 714 gostov, med kterimi tudi nadvojvoda Henrik in ogerski prvostolnik in kardinal Sčitovski, ž njim pa še štiri osobe. Slavni gost je bil tukaj uže pred desetimi leti, in tačas krstil najmlajo
*) To je gospodje.
hčer tukajšnjega nadzornika in cesarskega svetovalca dr. Jožefa Soka, ki je tudi srenjski župan in cerkveni oče župne cerkve sv. Križa na Slatini, za čegar zidovanje gre njemu največa zasluga, ker po njegovih prošnjah se nabirajo bogati darovi za-njo pri čestitih gosteh; tudi g. kardinal je v ta namen dal stotinjak, na Slatini pak je podaril kapeli krasen masni plašč; bodi mu javna zahvala. ;— Tukajšnja slatinska kopel ima zares pravo zdravilno moč; torej bi pač bilo želeti, da bi se prihodnjič jemali v primeri z Nemci tudi Slovenci med tiste, ki zastonj uživajo to dobroto, pa ne na deset Nemcev komaj en Slovenec, česar naj bi ne pozabil naš deželni odbor, da bi nam tudi v tej reči bil pravičen. V Glajben-bergu je bilo do 28. dneva junija meseca 665 gostov. O žup-nej učilnici pri sv. Križi naj omenim, da med vsemi učenci je ena sama Nemka, druge pa doma podučevajo, ker menda se boje, da ne bi se v učilnici slovenski navadili. Nenaravno je pač, živeti v sredi med slovenskim narodom, in tako zanemarjati njegov jezik! Kaj pa, ko bi ti otroci še kdaj morali iskati kake službe med Slovenci?
Važnejše dogodbe.
IJubljana. 12. dan t. m. zjutraj so se v licejskem poslopji iz slovenščine dale javno vprašati gospodičine: Mela-nijaHohnova, Ema Tomanova in Marija Preliho-va, in pokazale so, da so se prav izvrstno naučile materni jezik; pokazale so pa tudi, kako umejo, dani izobražen nihče, kdor ne zna književno svojega jezika, in dale so naposled posnemanja vreden izgled družim gospodičinam.
—	12. dan t. m. je bila v trnovskej cerkvi na čast sv. Hermagorju in Fortunatu slovesna maša, h kterej je bilo prišlo dosti Slovencev in Slovenk.
—	Pri zgodovinskem društvu je za voditelja izvoljen dr. H. Costa, in za pokrovitelja (protektor) poprejšnji vodja g. baron Codelli.
—	O čitalničnej vožnji po Ljubljanici, o kterej govore vsi Ljubljančanje, da kaj tacega dolgo ne pomnijo, časnik „Laibacher Ztg." 13. dan t. m. sam pravi: „ včeraj popoldne je bila napravila čitalnica vožnjo po Ljubljanici." Tega mu ne moremo zameriti; ali to je pa vendar predrzno, kako mora ta list reči, da so češki godci poslani pri nas ljudi pridobivat za „ko runo češko?" Ali vrednik več ne ve, kar je nam vsem predobro znano, in kar je uže sam govoril v ,,Blatter aus Krain," *) da so to samo Pemci iz Breznice (Pressnitz) iz Kr-konošev, koder stanujejo sami Nemci, ki bi torej bolj pripravljeni bili delati propagando za Frankfurt, nego za „koruno češko?"
Dunaj. Državni zbor je se zopet začel denes, 14. dan t. m.
—	Pravosodni minister je opomnil tirolskega višega državnega pravdnika dr. Hasstavanterja, naj se opraviči, ali je kaj uže storil, kar se tiče tridentinskega pastirskega lista, kterega je razglasil tridentinski knez-vladika Riccabona pl. Reichenfels ?
—	„Siiddeutsche Ztg." pripoveduje, kar je Koburški vojvoda na Dunaji zarad nemške zveze načrtal: 1) vodi-teljstvo, ktero bi imelo 5 ali 7 voditeljev; 2) zbornico, ki bi pa ne dobila polne moči; 3) Avstrija naj v zvezo stopi sS vsemi pokrajinami sedanjega ožega državnega zbora, posebno tudi z Galicijo; 4) nemške barve, nemški prapor (poglavitna zastava na ladijah), — avstrijsko brodovje naj bode del nemškega brodovja. (?)
Češka. Gospodičina Pustovojtova je zopet v Pragi.
*) Pogledi „Blatter aus Krain" 3. januarja 1863. leta.
Galicija. Levovsko deželno sodstvo je 9. dan t. m. dalo zapreti kneza Adama Sapieho, ker je na sumu, da je pomagal poljskemu vporu na Volynskem; tudi je bilo preiskavanje v njegovem prebivališči, v poslopji poljeznanske družbe in na njegovem gradu Krasičynu pri Przeinislu.
Beneško. Longeronska srenja v belunskej pokrajini je dalmatinskemu poslancu in prvosednikovemu namestniku dr. Lapenni poslala prošnjo, ktero naj izroči državnemu zboru, da bi se namreč v Langeronu napravila pretura.
Erdelska. V Braševem (Ivronstadt) je izvoljen za deželnega poslanca Kari Maager s 483 izmed 896 glasov.
Kuska. Poljska. Veliki knez Konstantin je dobil svarjenje od skrivne narodne vlade, in zdaj si ne upa iz hiše, tudi ne je brezi skrbi, da bi mu kdo ne dal strupa.
—	Vporniki so 22. dan junija zmogli Ruse v Žmudi blizu Popelijan na Varti.
—	V Krakovem so zaprli grofa Bentkovskega.
—	Narodni poljski žandarmi so 7. dan t. m. pri Igolo-mii zmogli Kozake. 6. in 7. dan t. m. so plenili Rusi okoli Miehova in Barana. Pod Vierzbickim se je na Lublinskem pokazala 6. dan t. m. nova vporna četa, imejoča do 600 mož. V avgustovskej gubernii so bili 26., 28. in 29. dan junija krvavi boji. Na Voljnskem so tri vporne €ete pod Beresteč-kom, Siestratjnom in Bybuhonom. Tudi v kališkej gubernii so se pokazale nove vporne trume.
—	Vielopolski je le dobil 4 mesece odpusta, in pojde z rodovino na otok Riigen; vendar mislijo časopisi, da več ne stopi v dosedanjo službo.
—	V zadnjih dveh mesecih je vojevalo 20.000—30.000 poljskih vpornikov; enoliko ljudi za boj pripravljenih še čaka, da pride v orožje. Ruska vojska ima zdaj na Poljskem do 150,000 mož. Da ta vojska ne uduši Poljakov, pomaga dežela, ki jim je prijazna in tudi to, ker se bore v posameznih, raztresenih trumah.
—	Narodna vlada je razglasila, da se Poljaci mislijo bojevati, dokler bode kaka ruska noga na poljskej zemlji, in da dobro ve, kaj-so diplomatični dogovori, zato da se tudi ni poganjala za kak premirek.
—	2. dan sta bila dva boja blizu Kovna. Rusi so bili zmagani, in vrženi na prusko zemljo, kjer so jih čestno sprejeli pruski uradovi, in potem so se zopet vrnili na Poljsko.
Francozka. Cesar misli morje napeljati notri do Pariza, in tam narediti morsko loko (hafen.)
Italija. Kakor zdaj govore listi, ni res, da biseFran-cozka skrivaj dogovarjala z Italijo, in da bi se ž njo hotela združiti Poljakom na korist, ako bi utegnila biti vojna.
Turška. Skleneno je, da se kmalo naredi železnica od Carigrada na Drenopolje (Adrianopel); stroške prevzame država, delo pa neka angleška družba.
Grška. Atensko mesto je zopet mirno, ker je narodna vlada iz mesta izpravila vojake obeh stranek.
Amerika. Francozje neki da so 30. dan maja meseca zmogli Meksiko. Posadka (garnison) se je umeknila v Cuernavako.
Beseda
na čast dvajsetletnega truda g. dr. Janeza Blei-weisa, vrednika »Novicam."
(Dr. Bleiweisov govor na dalje.) Ker se slavi denes kovicam" dvajsetletnica, mislim, da Vam utegne, slavna gospoda! biti všeč, ako vam iz njihove zgodovine pod&m nektere
črtice. — Ko so zamrle Vodnikove „Novice" uže 1800. leta, po štiriletnem živenji, ker ni bilo ne pisateljev, ne čitateljev, potem ni slovenski narod imel nobenega slovenskega časnika več — smrtna tihota je kraljevala po milej domovini, dokler niso naše „Novice" zopet iz groba vstale, in 5. julija meseca 1843. leta zagledale belega dne. Njih rojstvo je bilo silo težavno — rojevale so se nad 3 leta. To je bilo pod Sedlnic-kim. G. Blaznik jim je hotel mati biti 1841. leta; ali ni mu šlo po sreči. Izkušal je več potov, klical je težkemu porodu na pomoč več babic: obrtno družbo, kmetijsko družbo — nazadnje je ta morala še na pomoč poklicati presvitlega nadvojvodo Ivana. Prišla je potem z Dunaja dovolitev 10. februarja 1843. leta, in sicer tako, da g. Blaznik bodi založnik „Novicam," ali kmetijska družba da mora imenovati odgovornega vrednika, podati c. k. višej policii na Dunaji na drobno izdelan program, in po programu dva lista „Novic;" za cenzorja je bil izvoljen rajni Ivan Vesel, takrat svetovalec c. k. kranjske deželne vlade. — Ko so Šle „Novice" k porodu, tedaj sem jaž bil še na Dunaji. Naprosila je bila družba g. dr. Orla, odbornika kmetijske družbe, naj bi delal začetne priprave. Od nekdaj domoljubi mož se je rad udal temu poslu, in nabral je bil mnogo gradiva za prvi začetek. V tem času pridem jaz z Dunaja v Ljubljano za profesorja. Kmetijska družba me izvoli za tajnika, in ker v tajnikov opravek spada po pravilih vredovanje vsega, kar družba v tisku da na svetlo, izročila mi je tudi vredništvo lista „Novic," gosp. M al avaši ča pa je za plačilo najela za tranzlatorja, ker tačas, gospoda moja! bilo je še celo malo slovenskih pisateljev; največ je bilo vsega treba še le iskati in prestavljati iz druzih jezikov. Ni tedaj čudo bilo, da z velikim veseljem, pa tudi z en6liki m strahom sem prevzel vredništvo. Nikoli ne pozabim, da g. Luka Jeran mi je bil prijazen pomočnik. Družba je bila dala natisniti 500 i z tisk o v. Prvi list je bil prišel na svetlo 5. julija 1843. leta; tedaj prav denes je 20 let. Stopil je bil pohleven na dan; ali kmalo je bil našel obilo prijateljev, tako da se je bilo uže druzega četrtletja natisnilo 800 iztiskov. Pozdravili so bili naš prvi list naši bratje na Štajerskem s posebnim dopisom, kterega nam je poslal slavni g. Anton Krempel iz Radgone. To je bil prvi sestavek z novim pravopisom. „Novice" so takrat pisale, kakor se je pisalo še skoraj vse, z bohoričico. Nagovarjali so me sicer nekteri, za slovenščino zelo vneti gospodje bogoslovci, naj brž iz početka vse ,,Novice" začnem pisati v novem pravopisu. Dobro sicer sem videl predstvo novega pravopisa, ali nisem si upal; še mi je po ušesih bučala silna abecedna vojska 1833. leta; bal sem se nove vojske, in ž njo pogube novega časnika. Kaj je bilo tedaj storiti? Nič druzega si nisem mislil, nego: „in medio virtus," to je po naše: „v sredi, v zlatej skledi." Kdor mi je poslal kak sestavek v novem pravopisu, sprejel sem ga tako, — kdor v starem, natisniti sem ga dal tako. In rastlo je število novega pravopisa od meseca do meseca bolj, tako da 1844. leta je bilo uže veliko spisov v novem pravopisu, 1845. leta pa uže toliko, da sem 1846. leta uže moral popolnoma slov6 dati bohoričici, in čisto vse tiskati v novem pravopisu. Tako sem vpeljal novi slovenski pravopis brez vsega prepira, brez vse vojske. Pisano so gledali sicer to početje nekteri protivniki, in prvikrat sem bil tačas razglašen za „pansla vista;" pa ni čudo, kajti ta pisava — kdo bi mislil — je celo še dan denašnji nekterim visokim gospodom trn v peti! Tudi našega velikega slavista Kopitarja sem imel v tem za nasprotnika. Pisal je družbi, ki mu je pošiljala „Novice," in prosila ga pomoči, 10. oktobra 1843. leta sicer zelo prijazno pisemce, v kterem pa vredništvo svari, naj se ne uda „gajičici." Ker to pismo
še nikoli ni bilo razglašeno, naj ga vam naznanim denes, ker vse, kar je Kopitarjevo, gotovo je zanimljivo. Tako-le se je glasilo: „Hochverehrliche Gesellschaft! — Senectus ipsa est morbus. Dieses, mit der immer zunehmenden Kiirze des Ta-ges, von dem mir nur unbrauchbare Fragmente zu eigener Verfugung eriibrigen, anderer unausvveichlicher Storungen zu gesclnveigen, mogen mich entschuldigen, dass ich meinen schuldigsten Dank sowohl fiir das ehrenvolle Schreiben der Gesellschaft als das angefiihrte Geschenk des interessanten Werkes des Herrn Drs. Bleiweis *) so spat nachtragen musste. Vom Herzen gratulire ich der Gesellschaft zu dem selbst ihre Envartungen iibertreffenden Erfolge des Blattes. Um so freudiger kann die Redaction ihrerseits die so hoffnungsvolle Unternehmung fleissigst pflegen; ist das Publicum einmal da-ran gewohnt, so wird ihm die Zeitung zum unentbehrlichen Bediirfniss. Was mich betrifft, so bin ich fiir den Augenblick wohl nicht im Stande, Artikel zu liefern; doch behalte ich mir vor, vielleicht spiiter mein vaterliindisches Scherflein bei-zutragen. Aber uberfliissig wiire es, mir ein besonderes Exem-plar zuzuschicken, da ich das Pflichtexemplar der Hofbiblio-thek lesen kann. Ich sehe aus Nro. 6. und 10., dass die Ga-janer, selbst von ihrem Apostol geteuscht(!) auch andere teu-schen wollen(!!) als wenn z. B. auch die Polen etc. so schrie-ben, vvie er. Von allem dem ist nieht eine Sylbe wahr. Me-telko's System ist einfacher, aber es fehlt ihm die antike Schonheit der iibrigen lateinischen Buchstaben, worin selbst Dainko ertraglicher ist. Gaj's Neuerung hat 2 Principe, 1) bohm. fliegender x ck iiber der Zeile, 2) und doch lj, nj, dj; Sak-cinski sogar tj fiir 6; ist also veder rein neubohmisch, noch rein combinirt; es gibt Fiille, wo lj, nj, dj, tj auch unver-sclimolzen lauten, wie in unserm bratje, ljude etc. — Bi s daher ein vollkommenes lateinisch-sla-vvisches Alphabet kommt, ist es besser bei der alten Combination zu bleiben, die nicht mangelhafter ist, als Gaj's neue. So machen es auch die Polen. Die Bohinen aber sind selbst in neuer Gahrung. Doch
genug davon.....**) An einen braven Bauernkalender
wird die Gesellschaft, vvenn nicht heuer, doch fiir die Folge denken. Deutsche und nun selbst die Franzosen haben hierin herrliche Muster. Ein fniheres Schreiben der Gesellschaft erhielt ich in — Rom, von >vo ich also Ihre Auftrage nur mit-telbar zu erfullen suchen musste. Ich bitte die Hochverehr-liche Gesellschaft, meine unbegrenzte Hochachtung und Erge-benheit zu genehmigen.
Wien den 10. Oktober 1843.	Custos Kopitar.
(Dalje prih.)
Vožnja čitalničnega društva po Ljubljanici.
-H- Po treh popoldne je društvo stopilo v čolne, ki so v Krakovem nad Erženovo hišo čakali krasno ozaljšani, preskrbljeni s klopmi za gospe in gospode, in tudi s senco, narejeno iz vej; imeli so mnogo balonov in zastav. Na enem izmed čolnov je bil poleg druzih manjših posebno velik, vrteč balon, ki je imel zgoraj avstrijske, zdolaj bavarske, v sredi pa cesarske barve z avstrijskim in bavarskim grbom in z napisom: „Slava cesarju;" „Slava cesarici." Na tem čolnu je bila cesarska, avstrijska, bavarska in ljubljanska zastava poleg mnozih slovenskih; zastav s temi vsemi barvami je bilo mnogo po vseh čolneh; mali baloni pak so imeli slovenske in ljubljanske barve. Čolnov je bilo 5 velicih stre-harjev in trije manjši. Eden izmed manjših čolnov je odvezal pri Trnovskem mostu, in znamenje dal sč strelom, da je treba
*) Bukve za kmeta.
**) Tu smo izpustili nekoliko strastnih besed.
— a«« —
odriniti; v tem čolnu so bili namreč gospodje, ki so se peljali naprej, da bi pogledali, in preskrbeli, česar je bilo treba tam, ker se je mislilo ustaviti društvo. Na to znamenje so začeli odpenjati nad Erženovo hišo vsi čolni, ki je v njih sedelo 224 ljudi, izmed kterih polovica gospej in gospodičin, med njimi tudi lepa nevesta g. dr. Lovra Tomana. Med gosti naj se imenujejo gg: dr. Lovro Toman, Matija Majar, Jarocki, Trojanski — to sta dva ruska profesorja, ki v jezikoslovnih zadevah potujeta po slovanskih deželah — in tudi nekaj Hrvatov. Poleg društvenih čolnov pak je bilo še druzih, tudi nekaj vmes ozaljšanih, ki so jih najeli, kteri so se vdele-žiti želeli te veselice. Ko so odrinili čolni, zapeli so pevci — bilo jih je 50 v posebnem čolnu — krasno pesem: „Naprej zastava slave!" Vse polno je bilo ljudi, ki so gledali v Prulah, na sv. Jakopa mostu, v Krakovem in Trnovem do ustja Malega grabna. Nekteri so vožnjo spremili po močvirji gori do Slonovega grabna, kjer so se imeli čolni ustaviti. Prives-lalo je društvo pevaje ob polu petih do Slonovega grabna, in tu so jih sprejeli gospodje, ki so se bili naprej odpeljali in drugi, ki so bili prišli peš, ker ni v čolneh bilo več prostora. Kakor so se prikazali na Ljubljanici čolni, pozdravilo jih je 21 strelov iz možnarjev, in sprejel jih je iz vej narejen lok z napisom: „S la va," godci pak so na bregu zagodli najprvo „cesarsko pesem" in potlej: „Hej Slovani." Ko so bili čolni prazni, vzdigne se s trijemi slovenskimi zastavami društvo med veselo godbo peš do Matevžeta, kjer so bile pod milim nebom napravljene mize in klopi. Najprvo je bilo treba pogledati, kje bi se dobilo kaj okrepčala, in moramo reči, da je postregel g. Matevže z dobro jedjo, z vinom in izvrstnim g. Auerjevim in g. Selkerjevim pivom; trudila se je tudi njegova gospa, kterej je radovoljno pomagala Debevčeva gospa, da je bilo društvo jako veselo in dovoljno; tudi g. Šventnerju se ima družba zahvaliti za njegovo podporo.— Pevci so zopet krasno peli razne pesmi, in godci so godb razne melodije. Naposled so se mladenči in gospodičine celo veselo zasukali, in pri kadrilji ni plesalo nič menj nego 50 parov; kajti pripeljalo se je bilo mnogo gospode tudi po cesti iz Ljubljane k veselici. Na to je govoril g. dr. Blei-lveis, in rekel, da ga srce žene, ker vidi tako družbo, iz-pregovoriti besedo na močvirji, ki je podoben omiki slovenskega jezika. Kakor je namreč 1826. leta bil močvir še skoraj ves z vodo zalit, ko je presvitli cesar Franc rekel, naj bi se tod naredila cesta, ljudje pak so majali z glavami: to je nemogoče, na kar je odgovoril tadanji župan Hradecki: „vse je mogoče, ako se le hoče:" tako je tudi napredoval slovenski jezik, za kterega bi nihče ne bil mislil, da je sposoben take izobraženosti in omike. Z vršil je govor: torej Bog živi pravično slovensko reč! Vsi poslušalci so glasno zavpili: živila! in sploh je med dr. Blei-weisovim govorom večkrat grmelo: „živio" in „slava!" Na to se jo oglasil g. dr. Toman, rekoč, da kakor je močvir zdaj uže obdelan, da po njem rasto razne cvetice, tako ima tudi slovenska reč uže lepe, za narod vnete cvetice — slovenske deklice in mladenče, kteri naj ne pozabijo svoje matere, kadar pojdejo v tuje dežele. — Tudi njegovemu govoru je donelo „živio" in „slava!" — Gr. Matija Majar se je oglasil, govoreč o veličastnej južnoslovanskej slovesnosti v Zagrebu na spomin sv. Cirila in Metoda, in povedal, da so mu naročili Hrvatje, ki so pri tej svečanosti zelo pogrešali Slovencev, naj pozdravi v njihovem imeni g. dr. Bleitveisa, g. dr. Tomana in vse Slovence; naposled je zavpil trikrat: slava g. dr. Bleiweisu, g. dr. Tomanu in vsem Slovencem, poslušalci pak so vselej po trikrat odgovorili:
slava! Temu govoru in pozdravu junaških Hrvatov se je v imeni vseh Slovencev zahvalil s krepkimi besedami g. dr. Toman, in nazdravil je Hrvatom in koroškim, štajerskim, goriškim in primorskim Slovencem. Naposled je g. dr. Bleivveis nazdravil še tistim gospodom čitalničnim udom, ki so se trudili in skrbeli, da jo ta veselica tako izvrstna, ki so delali za nje red in pripravo; nazdravil je izvrstnemu pevskemu zboru; nazdravil je dalje g. Pod-krajšku in g. dr. Orlu, ki sta si vedno prizadevala, da bi se obdelal močvir; nazdravil je g. Debevcu, uže od viharnih časov trdno stoječemu stebru za slovensko reč, in nje-govej gospej, ki se je denes blagovoljno trudila za lepo in prijazno postrežbo, in posebno g. Matevžetu, kije društvo tako lepo sprejel. Vsem tem zdravicam je društvo odgovorilo glasno kliče: „ž i v i 1 i" in „slava!" G.dr. Lovro Toman je potem nazdravil g. Mir os lavu Vilharju, vredniku tega lista. Donela je tudi njemu: „slava!" — Ob polu devetih pak je na bregu Ljubljanice poknil možnar, in rakete so švigale v zrak. To je bilo znamenje, da se je treba vrniti v Ljubljano. Vzdignilo se je društvo zopet nazaj, in stopilo v čolne, v kterih so bile v balonih prižgane luči, da je vse mrgolelo; godci pak so na bregu za slovo še enkrat zagodli: „Hej Slovani." V Ljubljani je v trdnej noči po Prulah in na levem bregu Ljubljanice željno pričakovalo mnogo naroda, kdaj se vrnejo čolni, ki so ob desetih prisvetili po reki, kar je bilo z brega prekrasno videti, ko so razsvetljeni in neraz-svetljeni priveslali skoraj vsi krakovski čolni. Iz prvega čolna pak, veslajočega obilo pred društvom, vstajale so rakete in slišal se je strel. Rakete so vstajale tudi za čolni na močvirji — sami ne vemo, kdo jih je metal — in na levem bregu Ljubljanice so strelali z možnarji narodni Krakovčanje in Tr-novci. Nekoliko čolnov je bilo čitalničnemu društvu tudi prišlo naproti iz Ljubljane na pozdrav. Ko je do cesarskega grabna priveslala družba, slovenske pesmi prepevaj e, donelo je navdušeno klicanje „živili!" in „slava!" po obeh bregovih Ljubljanice, koder je stalo navdušenega naroda vseh stanov toliko, da je bilo skoraj pol mesta pokonci. Ljudstvo je tako navdušeno klicalo, da so morali pevci utihniti, ker se uže več ni slišalo njihovo prepevanje. Culi so se klici: živio dr. Bleiweis, živiodr. Toman, živio Vilhar, živili pevci, najbolj pak seje klicalo slovenskim go spodičinam. Nad Koširjem se je prižgal prav krasen bengalski ogenj, kije veličastno kazal, posebno človeku, gledajočemu iz višega poslopja, ladje na vodi, in brezštevilno množico na bregovih Ljubljanice. Pri Trnovskem mostu je družba stopila na suho. Javno se moramo zahvaliti, g. Korunu, trnovskemu župniku, ki je društvu posodil možnarje.
Mislimo, da se je ta večer dovolj pokazalo, da ljubljanski Slovenci niso nenaravno porojena in umetno gojena stranka. To veselico bode vse mesto gotovo dolgo pomnilo. — Ljubljančanje pokazali ste, da kri ni voda!
Popravek. V zadnjem listu na zadnjej strani, druzem oddelku, v 5. vrsti beri: neke namestu: redke.
Listnica. Dvema gospodoma v Idrii. Prejmite srčno zahvalo za dopisa, ki trdita naše besede o tej stvari. — Gosp. L. T. v Z. Vaš dopis smo prejeli in porabimo ga o priliki; kar se pa tiče druzih omenjenih zadev, menimo, da bode najboljše, pismeno jih dognati. — Gosp. P. v K. Pomota je popravljena, kakor vidite; le 30 kr. ste premalo poslali. — G. Šč. v T. Edina narodna godba v Ljubljani je »e en skrjanec in dva kosa.
Dunaj 13. julija. — Nadavek (agio) srebru 9.65.