Pošinina plačana v gotovinL Let« XKm št. 60. Ljubljana, sobota iž. marca 1938 Cena 2 Din UpravniStvo Ljubljana. Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 3126. lnaeratni oddelek: LJubljana, šelen-burgova ul. - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje K oc enova ulica 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana fit 11.842, Praga čislo 78 180 Wien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65 Rokopisi se ne vračajo. flerjeuski oblasti Na zahtevo iz Berlina je avstrijski zvezni kancelar Schuschnigg odpovedal za nedeljo odrejeni plebiscit ln nato odstopil — Vladne posle vodi hitlerjevskl minister Seyss-Inquart Za uvod velike hitlerjevske demonstracije Naperjene so bile najprej še proti plebiscitu — Hudi spopadi v deželnih glavnih mestih Dunaj, 11. marca. br. včerajšnje demonstracije na Dunaju, v Gradcu, Lmzu in drugih večjih centrih so pokazale, da čakajo Avstrijo kritčru dnevi ter da ljudsko glasovanje, ki ga je odredil kancelai dr. Scbusi hnigg ne bo poteklo gladko I1"=ka se ìp mnrpia tlm^,1'r, ti Zvečer so hltlerievci nri^p^Mi v oalači 'n rr-o^ njo marrfpstactiekn rhorovanie ln so nii-hovi voditelji t hp'kona vladne palač? imeli nagovore na velko množico pristašev ki je navduSpnn pozdravlja Schnsrh- nigga in slavila zmago narodnega socializma v Avstriji. IZ Gradec, 11 marca. w Danes dopoldne so se začele velike narodno-socialistične demonstracije Razvile so se predvsem v notranjosti mesta. Proti poldnevu so poslali proti narodnim socialistom močne oddelke policijske straže, tudi policijo na konjih. Policija pa ni mogla preprečiti nadaljnih demonstracij. Ob 14 uri so poslali proti demonstrantom vojaštvo, ki je prišlo z Dunaja. Vojaštvo je nastopilo z bajoneti, izpraznilo notranji del mesta, ter ga obkolilo z močnim kordonom. Vojaštvo je bilo v polni bojni opremi in je zasedlo cestna križišča s strojnicami. Okrog 16. ure 90 začele prihajati prve vesti o odgoditvi plebiscita. Takoj se je izpremenila slika mesta. Kljub kordonom je bilo notranje mesto takoj zopet zasedeno od narodnih socialistov, ki so vzkli- kali Hitlerju. Vsa poslopja so razobesila zastave s kljukastim križem. Tudi na poslopju deželnega zbora so jih razobesili. Policijo m vojaške kordone je množica sprejela z vzkliki: »Heil Hitler!« in »Sieg heil!« Množica je obsipala vojaštvo z umetnimi cvetlicami, ki so jih vojaki natikali na svoje šleme Po 17. un so vojaštvo polagoma umaknili Odhajajoče čete in oklopni avtomobili so odšli med špalirjem velikanske množice. Častniki so množici, ki je pozdravljala z nemškim pozdravom, strumno odzdravljali. Zvečer so po ulicah patrulirale samo policijske straže, ulice pa so še vedno polne hitlerjevskih množic. Pristaši patriotske fronte so se umaknili v svoja stanovanja. Uvod v nemških listih Berlin. 11. marca. AA. (DNB) Nemški listi posvečajo prve strani dogodkom v Avstriji. Ze v naslovih poudarjajo, da dr. Schuschnigg ni več gospodar položaja. Pod naslovom »Izdajstvo nemškega miru« piše »Berliner Börsenzeitung« med drugim, da je iaeno. da je avstrijski kancelar izvršil izdajstvo, ko je za prihodnjo nedeljo določil plebiscit. »Angriffe pravi, da je dr. Schuschnigg že nekaj dni po 12. februarju začel pripravljati plebiscit dr. Seyss-Inquart Avstrijska vlada ima odgovoriti do danes ob 17. Če bo odgovor negativen, bo nemška vlada izdala vse ukrepe. ki se ji zde upravičeni, Dunaj, 11 marca A A. (Havas). V nasprotju z demantiji iz Berlina izjavljajo v avstrijskih krogih, da je Nemčija poslala Avstriji ultimat ierlinski ultimat Kakor v tragičnem filmu, so se včeraj z bliskovito naglico razvijali usodni dogodki v Avstriji Dunaj, 11. marca. br. Z Dunaja je danes le težko dobiti telefonsko zvezo izven mesta. Vse telefonske linije so neprestano okupirane po uradnih razgovorih, tako da je bil telefonski promet med Avstrijo in inozemstvom več ur popolnoma ustavljen. Le od časa do časa so posameznim inozemskim poročevalcem dovoljevali oddajo brzojavk in kratke telefonske razgovore. že zjutraj so se začele širiti po Dunaju alarmantne vesti. Vsa pozornost je bila osredotočena na misijo bivšega nemškega poslanika na Dunaju Papena, ki je snoči nenadoma prispel iz Beri na na Dunaj. Davi je imel dve uri trajajočo konferenco z notranjim ministrom Seyss-Inquartom nato pa daljši sestanek s kancelarjem Schuschniggom. Narodni socialisti so nestrpno pričakovali informacij o uspehu njegove misije. Iz njegovih vrst so se že dopoldne začele širiti alarmantne vesti, da bo Nemčija pritisnila na Avstrijo in izsilila odgoditev plebiscita. Opoldne se je Papen z letalom vrnil v Berlin. Prvi alarmi Kancelar dr. Schuschnigg je medtem odredil najstrožjo pripravljenost vojske, policije in žandarmerije ter naročil, da pošljejo najzanesljivejše čete, predvsem Ti-rolce ter Gradiščance v glavna nacistična središča, zlasti v Gradec in Linz. Obenem je odredil mobilizacijo letnika 1916 in sicer tako za vojsko kakor za frontno milico. Vsi prizadeti vojni obvezniki so se morali nemudoma javiti pri svojih poveljstvih. Na Dunaju so se okrog poldneva razširile vesti, da se nemška vojska, zlasti motorizirani oddelki in pa napadalni in zaščitni oddelki narodnih socialistov že zbirajo na avstrijski meji ter da so pripravljeni takoj vkorakati v Avstrijo. Iz Berlina so te vesti demantirali, vendar pa so na Dunaj prihajale z avstrijske meje vedno točnejša poročila, da je nemška vojska res pripravljena na meji. Na Dunaju so bili prepričani da hoče Nemčija na ta način izvajati samo pritisk, da bi dosegla odgoditev za nedeljo določenega ljudskega glasovanja. Nihče ni verjel, da bi Nemčija resno mislila na vojaško okupacijo Avstrije. Nemški ultimat Medtem pa so v Berlinu očividno padle že važne odločitve. Po povratku Papena z Dunaja je bila pri kancelarju Hitlerju konferenca, ki so se je poleg Papena udeležili tudi predstavniki vojske in vodstva narodno socialističnih napadalnih oddelkov. Ob 14. Je prispel na Dunaj z letalom poseben odposlanec iz Berlina, ki se je z letališča takoj odpeljal v kancelarsko palačo in tam izročil kancelarju dr. Schuschmg-gu vel;ko zapečateno kuverto. V kancelar-ski palači so bili zbrani vsi člani vlads. Ko je kancelar dr. Schuschnigg odpri zapečateno pismo in prečitaJ njegovo vsebino. je po kratkem molku sporoč'1 zbranim članom vlade, da je stavil kancelar Hitler Avstriji ultimat, v katerem ».ah t e va: 1) odgoditev ljudskega glasovanja r,» nedoločen čas, 2) takojšen odstop zveznega kancelarja dr. Schuschnigga, S) takojšnje Imenovanje novega zveznega kancelarja in nove vlade, v kateri morajo biti osebe, ki jih bo določila in sporočila nemška vlada. če se to ne izvede do 17. ure, bo nemška vojska vkorakala v Avstrijo in prevzela vso oblast. Zadnja seja vlade Vlada je imela nato dve uri trajajočo sejo, ki je bila zelo dramatična. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je sprva odločno nastopil proti vsaki uklonitvi. Narodni socialisti so odklanjali odgovornost za posledice in opozarjali na nepotrebno prelivanje nemške krvi Kljub temu je dr. Schuschnigg vztrajal na svojem stališču in končno izje vil, da bi v skrajnem primeru pristal zgolj na začasno odgoditev ljudskega glasovanja za največ 14 dni do tri tedne. V vladi pa ni prišlo do sporazuma Kancelar Schuschnigg je sejo vlade nato prekinil. Schuschniggov odstop Takoj nato je Schuschnigg o nemškem ultimatu obvestil italijansko vlado. Ni znano, kakšen odgovor je prejel iz Rima. Okrog 16.30 se ie podal dr Schuschnigg k predsedniku države Miklasu in ga obvestil o nemškem ultimatu Spričo grozeče nevarnosti se je Schuschnigg naposled odločil podati ostavko. Vrnil se je v kancelarsko palačo in tam zbranim ministrom sporočil, da se pod silo razmer umakne s svojega položaja ter prepušča odgovornost za nada'""i razvoj dogodkov onim, ki so ga prisilili do tega koraka. Predsednik države je ostavko Schuschnigea sprejel njegovega naslc^nik» n» rln 5p ni imenoval, ker se o tem še vodijo pogajanja me' Dunajem in Ferlinom. Za javnost je bilo ob 18.15 samo objavljeno. da je ljudsko glasovanje odgodeno za nedoločen čas. Ob 19 45 je nato Schuschnigg govoril po radiu in objavil svoj odstop. Seyss-Inquart gosoodar situacije Zvečer ob 20. so bila v kancelarski palači še vedno posvetovanja in ni bilo mogoče izvedeti nikakih podrobnosti. Pač pa je notranji minister Seyss-Inquart ob 20.20 po radiu objavil, da se smatra odgovornega za red in mir v državi Iz tega sodijo, da je njega smatrati za bodočega avstrijskega vladnega šefa. Obsedno stanje na Dunaju Spričo splošnega razburjenja, ki so ga izzvali vsi ti dogodki zlasti na Dunaju, je bilo na Dunaju ob 19. proglašeno obsedno stanje. Vsa vezna vrata morajo biti ob 20. zaprta, prav tako tudi vsi javni lokali. Vse gledališke in k;no predstave ter druge prireditve co do nadalinie?a odpovedane Po ulicah patrullra voiaštvo. na vseh križiščih in trgih so postavljene strojnice Dunaj. 11. marca A A (Havas) Zvedelo se je, da je nemški vlada energično zahtevala od avstrijske vlade da dr Schuschnigg odstopi in da zavzame njegovo mesto Dunaj, 11. marca AA, (Stefani) Dr. Schuschnigg je podal ostavko. Kanc-lersko dolžnost vrši dr. Seyss-Inquart. Berchtesgadenski sporazum razveljavljen Berlin, 11. marca AA. (Havas). V nemških političnih krogih izjavljajo, da smatra Nemčija poslej sporazum v Berchtesgadnu, kakor da ga ni, in da si pridrži pravico, da izvaja iz tega dejstva vse posledice. Dunaj, 11. marca. o. Nemške radijske postaje so danes objavile, da je nemška vlada sklenila odpovedati sporazuma z dne 11. julija 1936. in 2. februarja t 1. Plebiscit odgoden Dunaj, 11. marca. br. Zvečer ob 18. je dunajski radio objavil naslednjo vest: Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je po daljšem razgovoru z državnim predsednikom Miklasom odredil, da se za nedeljo 13. marca 1938 določeno ljudsko glasovanje odgodi za nedoločen čas. Vest je izzvala v vsej javnosti -o senzacijo in najrazličnejše komen Narodni socialisti so jo sprejeli z velikanskim navdušenjem in io tolmačili kot svojo aovo zmago v Avstriji ter kot dokaz, da se v Avstriji proti njihovi volji in brez njihovega pristanka ne more ničesai več zgoditi. Pristali patriotske fronte so prav tako ogorčeni, ker smatrajo ta ukrep za nerazumljiv umik pred hitlerjevci. Položaj je skrajno napet in se širijo najrazličnejše vesti. Govori se celo o padcu vlade in spremembi režima Vesti pa trenutno še ni mogoče kontrolirati, ker so vsa ministrstva zasedena po vojaštvu in je nemogoč vsak dostop. Tudi telefonske zveze s kancelarsko palačo, kjer so zbrani vsi ministri pri Schuschniggu, ni mogoče dobiti. Položaj je zelo napet. Ulice so polne vojaštva v bojni opremi, na vseh važnejših križiščih pa so postavljene strojnice. Schuschniggovo slovo Dunaj, 11. marca. br. Nocoj ob 19.45, se je na dunajskem radiu oglasil zvezni kancelar dr. Schuschnigg. Imel je naslednji govor: »Avstrijci, Avstrijke! Današnji dan nas je postavil pred težko in odločilno situacijo. Dobil sem od predsednika države nalog, da o teh dogodkih obvestim avstrijsko prebivalstvo. Nemška vlada je predsedniku države Miklasu stavila kratkoročen ultimat, da mora imenovati za zveznega kancelarja od nemške države predlagano osebnost, za člane vlade pa od nemške vlade označene osebe. V nasprotnem primeru bodo nemške čete po poteku tega roka vkorakale v Avstrijo. Ugotavljam pred vsem svetom, da so popolnoma izmišljene vse vesti, ki so razširjene ponekod po Avstriji in po inozemstvu, češ da je v Avstriji izbruhnila revolucija, da teče kri v potokih, Razglas avstrijskih Dunaj, 11. marca. br. Ob 20.20 je notranji in varnostni minister Seyss In-quart objavil po radiu: »Možje in žene. Avstrijci, nemški rojaki! Glede na 4ogodke današnjega dne in z ozirom na dogodke, ki se jim približujemo, ugotavljam, da sem slej ko prej na svoiem mestu kot notranji in varnostni minister ter se smatram za odgovornega za vzdrževanje javnega reda :n miru v tej državi. Pozivam vse, da ohranijo red in mir. Bližnje ure in dneve moramo dočakati še v prav posebni disciplini. Če pride danes do manifestacij, ne smejo imeti da vlada ni gospodar položaja in da ne more napraviti reda. Predsednik države mi je naročil, naj sporočim vsemu prebivalstvu Avstrije, da se umikamo nasilju. Ker za nobeno ceno, tudi v tej resni in težki uri ne, nočemo prelivati nemške krvi, smo naši oboroženi sili dali nalog, naj se za primer, da bi nemške čete res vkorakale v Avstrijo, brez odpora umakne in počaka na odločitve prihodnjih ur. Ob enem je predsednik države Mi-klas imenoval generalnega inšpektorja vojske, pehotnega generala Silhovskega za vrhovnega poveljnika avstrijske oborožene sile. On bo izdajal nadaljna navodila vojski. Jaz pa se ob tej uri poslavljam od avstrijskega naroda z besedami: Bog čuvaj Avstrijo!« Godba je nato odsvirala avstrijsko državno himno »Bog ohrani, bog ob-vari...« voditelja hitlerjevcev ekscesivnega značaja. Posebno pozivam zaščitne in reditelj-ske formacije narodnih socialistov, da povsod skrbe za red in mir in v tem smislu vplivajo na naše pristaše. Računam s tem, da boste nalogo eksekutive brezpogojno nodpirali in se stavili povsod eksekutivi na razpolago. Posebej opozarjam na to, da kakršenkoli odpor proti morebitnemu vkoraka, nju nemške vojske ne pride v poštev, tudi ne s strani eksekutive, čije najvažnejša dolžnost je skrb za red in mir v tej državi. Vztrajajte, združite se in pomagajte, da stopimo v srečnejšo bodočnost.« Vojaštvo na meji Nasprotujoče si vesti o nemških vojaških ukrepih na Bavarskem in o vkorakanju v Avstrijo Monakovo, 11. marca AA. (Reuter) Danes popoldne se je pričelo gibanje nemških čet. Na tisoče in tisoče voja- kov z lahkim topništvom maršira proti avstrijski meji. Prebivalstvo ob glavnih cestah izjavlja, da so tudi pretekIo noč neprestano pošiljali čete proti meji. Rekvirirani so i konji i vozovi. Vse kaže, da se je glavni štab armadnega zbora preselil iz Monakovega, kjer je bil'» nndopip ?taba danes z°i>rto. London, II marca. AA (Reuter) iz britanskih uradnih krogov se je zvedelo, da so dobili informacije o gibanju čet na Bavarskem V teh krogih izražajo upanje, da se to gibanje vrši za ohranitev reda na avstrijski meji. poročil, zbranih na poklicanih mestih, sklepajo, da ni izključeno, da bo zapovedano marširanje nekaterih čet na Bavarskem. Vendar izjavljajo, da se to gibanje čet ne more izvršiti od danes do jutri, ker so potrebne daljše priprave in bi bilo prav tako potrebno, da se čete, ki bi odšle na mejo, nadome-ste z drugimi četami. Dunaj, 11. marca- h. Zvečer so se razširile vesti, da so nemške čete pri Kuf-steinu, Salzburgu in Br^«ins»Ti prekoračile mejo in vkorakale t Avstrijo. Z uradne strani se te vesti demantirajo, vendar pa se med prebivalstvom kljub temu trdovratno vzdržujejo. Zaenkrat London, U. marca. AA. (Reuter). Ii *<*• dognati, ali m ranila« aH n* Napori Leona Bitima za sestavo nove vlade Blum hoče sestaviti vlado ljudske fronte, v kateri bi bili tudi komunisti Pariz, 11. marca o. Kriza vlade še ni končana Blum vztraja pn svojem sklepu, da za vsako ceno sestavi socialistično vlado, ki bi jo podprli tudi komunisti. Davi je Blum sjžiejel Vincenta Auriola, bivšega finančnega ministra, s katerim je imel daljši sazgovor. Izrazil mu je svoje prepričanja, da bo do večera sestavil novi kabinet. Sestanku z Auriolom so sledili nadaljnji z zastopniki vseh vpoštev prihajajočih strank. Po Blumovem mnenju je sedaj nastopil trenutek, ko se morajo socialisti zopet polastiti oblasti. Blum čaka le še na odločitev radikalov. Predsedniku radikalne socialistične stranke Daladierju je poslal naslednje pismo: Bili ste tako ljubeznivi, da ste včeraj stavili v mojem imenu radikalno-socialistične-mu poslanskemu klubu vprašanje, ali bi bil pripravljen sodelovati v vladi, sestavljeni v okviru ljudske fronte? Prosil sem vas, da se za vzamete za to. da se radikalno-socialisti-čna stranka izreče o tej zadevi čim jasneje in določneje. Resolucija kluba, ki ste mi jo poslali, poudarja v prvi vrsti zvestobo radikalne stranke ljudski fronti, nato pa postavlja vprašanje o programu moje morebitne vlade, zlasti na finančnem in zunanjepolitičnem področju. Program vsake vlade ljudske fronte se mora skladati s programom ljudske fronte ki so ga vzajemno sestavile in podpisale štiri stranke ljudske fronte ter je dobil sankcijo ljudstva, izraženo z velike večino glasov pri volitvah. Bistveno vprašanje je, katere stranke ljudske fronte hočejo še sodelovati pri nadaljnjem izvajanju skupnega programa. Šele, ko se uredi to vprašanje, bo mogoče z upanjem v uspeh proučiti še druga programska vprašanja med strankami, ki bodo pristale na sodelovanje v novi vladi. Vrhovno vodstvo radikalne socialistične stranke je imelo popoldne skupno z radi-kalno-socialističnimi poslanci in senatori' sejo, na kateri pa se niso mogli odločiti za ■:o, da bi podprli Bluma pri sestavi nove vlade. Očitno radikalni socialisti še vedno računajo s tem. da bo zopet kak njihov prvak sestavil novi kabinet. Komunisti so sklenili podpirati Blumovo vlado in celo poslati svoje zastopnike vanjo, kar se niti pn prvi niti pri drugi vladi ljudske fronte ni zgodilo. V večernih urah so se v političnih krogih pojavile naslednje štiri kombinacije za rešitev sedanje krize: 1. čista vlada ljudske fronte pod vodstvom Leona Bluma; 2. vlada radikalov in socialistov, ki bi jo komunisti podprli, ki pa bi v senatu vsekakor naletela na hude težave; 3. homogena socialistična vlada, ki pa ne bi bila življenja sposobna; 4. razširjena vlada ljudske fronte, v kateri bi se radikalom, socialistom m komunistom pridružili še zastopniki centra kakor Paul Reynaud in drugi. Ta vlada bi proglasila enoten nacionalen program. V španske zadeve se sploh ne bi vmešavala, v Franciji pa bi proglasila valutno svobodo in politiko skrajnega varčevanja. Komunisti za vlado ljudske fronte Pariz. 11. marca. AA. Tiskovni urad komunistične stranke je objavil naslednje porodilo. ^ , Mandator Blum ie obvestil Thoreza, Duclo-ea in Gitona o svojih prvih korakih za sestavo nove vlade. Thorez mu je izrazil mnenje komunistov, da je možna samo vlada ljudske fronte, kakor je bilo jasno nakazano pri zadnjih volitvah. Taka vlada bi morala izvesti program ljudske fronte Blum je dopoldne še enkrat razpravljal z zastopniki komunistov. Seja socialističnega kluba Na seji socialističnega poslanskega kluba je Blum obrazložil vsebino razgovorov s prezideniom republike, predsednikoma senata in parlamenta ter z Daladievjem. Izjavil je. da bo komunistom ponudil sodelovanje v vladi. O Blumovem poročilu ni bilo nikake debate, ker mu je poslanski klub pustil popolno svobodo za nadaljnja pogajanja. Blum je med drugim tudi izjavil, da je naprosil Daladierja. naj klubu radikalnih socialistov razpravlja o sodelovanju v okviru ljudske fronte. ronti Francove čete so jugozapadno oif Saragose razbile re-gaMikansko fronto in prodrle 35 km dalee proti vzhodu Salamanca, 11. marca. AA. Po poročilu nacionalnega vrhovnega poveljnika nadaljujejo cete generala Franca na aragonskem bojišču. rvo.;e prodiranje ki so ga včeraj pričele Francove čete so povsod strie sovražni odpor in prodrle globoko v sovražne kraje. Na levem rilu Belchite so pri Virgen del Pueblo naletele na močan odpor sovražnika, vndar pa so z naskokom zavzele sovražne posioianke in se polastile mesta Belchita, ki so ga republikanci zajedli lani v vav^u-stu Francove čete so izkoristile nered pri sovražniku in so prodrle še dalie. Pri tem so znvzele mnoge vrhove in naselbine, med njimi tudi No^uelas. Izgube sovražnika so zelo velike, na Francovi strani pa malenkostne. L'letih je bilo 3.~>00 republikanskih miličnikov. Francove čete pa so zaplenile tudi ogromne količine vojnega materiala, med njim tudi pet tankov. Na desnem krilu so Francove čete prodrle proti Montalbanu. Prodiranje je tod zelo težko, ker ie zemeljska površina zelo razčlenjena. Boji se razvijajo na ozemlju med reko Rbrom in cesto v Montalban ter je fronta dolga 50 km. V bojih so se zlasti odlikovale legionarske čete in črne sulice, ki so snoči prispele do Burela de Ameton, ki obvladuje ves tamošnji položaj. Po tem uspehu so mogli neovirano prodirati ostali oddelki, ki po prodrli 6 km daleč. Na ta način so čete generala Franca izvedle nov prodor, ki sega v osrednjem odseku bojišča 35 km globoko Na madridskem bojišču so nacionalne čete zavzele na področju Sierre Guadarvame nasprotne postojanke v gorovju Malagosto. Sovražnik je kušal štirikrat zavzeti izgub- ljene postojanke. Pri napadih je imel 500 mrtvih. Med letalskimi toji so sestrelili pet republikanskih letal. Republikanci priznavajo poraz Barcelona, 11. marca AA. Vojno ministrstvo objavlja: Fiancova ofenziva ee nai a-Ijuje. Morali smo izprazniti Pueblo de AI-berton, Coile? de Aragon in San Gregorb. Izvršili smo več protinapadov Ln ujeli več vojakov, ki pa so po večini tuje na-ro'no-sti. Pri dveh letalskih borbah je sovražnik izgubi] tri dvomotorna letala. Mi smo izgubili šest lovskih letal. Na drugih frontah ni bilo ničesar novega. Ofenziva se nadaljuje Barcelona. 11 marca. AA. Na vsej črti Belchite-Montalban se je ofenziva, ki so jo izvršili nacionalisti na aragonskem bojišču, včeraj nadaljevala s skrajno srditostjo. Nacionalisti so zavzeli Pueblo del Aborton 15 km severno od Belchite in zasedli cesto iz Montalbana v Teruel. Padla sta tudi Mu-niesa in Cortez de Aragon. Republikanci so se odločno upirali in so izvršili več protinapadov, posebno južno od fronte v odseku Ermita San Gregono Nacionalisti so imeli hude izgube. Republikanci so zajeli mnogo ujetnikov, med njimi precej tujih prostovoljcev, ki so se udeležili operacij. Nacionalistična letala so bombardirala obrežne vasi ob Sredozemskem morju in prizadejala mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom. o* ntrop v Londonu Pet nemških pogojev za pogajanja z Anglijo — Dotaknil se je tudi češkoslovaškega vprašanja London, 11. marca. b. Nemški zunanji minister tn bivši nemški veleposlanik v ; Londonu Ribbentrop, ki je imel te dni važne razgovore z vodilnimi angleškimi državniki in je bi tudi v poslovilni avdi-enci pri kralju Juriju se je včeraj, čeprav je nameraval do konca tedna ostati v Lon donu, zaradi dogodkov v Avstriji predčasno vrnil v Berlin. Nekateri londonski Isti, kakor »News Chronicle« In s>Daily Herald« poročajo, da je poslanik Ribbentrop v svojih razgovorih z zunanjim ministrom Haiifaxom in diploma tak m svetovalcem angleške vlade sirom Vansittartom postavil naslednjih pet nemških zahtev: 1. angleško časopisje naj opusti pretirano kritiko Nemčije in njenih razmer; 2. angleška vlada naj obljubi. da ne bo z noben'm sredstvom slabila trojne zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko; 3. pnzna naj upravičenost nemške kolonialne zahteve in ugodi naj nemški ideji .da bi se o njej razpravljalo ločeno. torej brez zveze z ostal mi evropskimi vprašanji; 4. London naj pokaže razumevanje za nenožko politiko glede zamsi-nega nemštva ln 5. prizna naj prav:cc N em«je. de brani sebp in svoje Interese proti bolJSeviški nevirnosti. Po Informacijah diplomatskega urednika »Daily Telegrapha« se je Ribbentrop dotaknil tudi češkoslovaškega vprašanja in opozoril angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa, da bi bila Nemčija pripravljena popustiti v drugih vprašanjih. ako bi Anglija vplvala na Francijo, da uporabi svoj vpliv v Pragi za nasvet češkoslovaški vladi, naj uredi vprašanje sud e tek i h Nemcev v skladu s Henleinovi-mi zahtevam''. Malo verjetno pa je, da bi bil Ribbentrop v tem pogledu dobil kaka konkretna zagotovila od angleške vlade, ker je angleški vladi znano, da je Francija prav v zadnjem času ponovila svoja jamstva češkoslovaški za primer kakih komplikacij. Dr. Schacht ostane Berlin, 11. marca b. Hitler je podaljšal funkcije predsednika državne banke dr. Schocht.a za nadaljna štiri leta, kakor 6e je to te dni. ko je dosedanja funkcijska doba že potekla, pnnovno napovedovalo. Iz šolske službe Beograd, 11. marca p Napredoval je v 7. uol. skupino učitelj Franc Ferluga v Mariji Snežni 'Maribor desni >ir°it) Premeščeni sta bili učiteljici J w='pina Penne iz Hotiča v ter Jullia K ranic iz Liboj v Griže srez Celie). Razveljavljen ie KI ukaz o ra-predrtvanju strokovne učiteljice Maše Gr>-razdove na drž. dvora/redni trgovski šoli v Ljubljani v 7. pol. skupino. Beležke Mladina JNS v Beogradu Kakor v drugih delih države, sc je organizirala mladina Jugoslovenske nacionalne stranke tudi v Beogradu, kjer deluje poseben osrednji odbor OJNS za prestolnico. Vodstvo osrednjega odbora je začelo sedaj ustanavljati omladinske organizacije JNS po raznih okrajih Beograda. Sklicalo je že celo vrsto sestankov, ki so povsod dobro uspeli. Sestankov se udeležujejo tudi narodni poslanci JNS, ki poročajo mladini o političnem položaju ter o programu in delu JNS. Novi senatorji Kakor smo že včeraj poročali, so bili s kraljevim ukazom imenovani štirje novi senatorji, po en Slovenec. Hrvat, Srb in musliman. Senator g. dr. Fran Kulovec je v naši politični javnesti znan in je sedaj glavni tajnik banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino. Enako je znan za senatorja imenovani minister trgovine in industrije g. dr. Milan Vcbanič. Novi senator g. Milutin Stevanovič je Beograjčan iz znane beograjske politične rodbine. Star je 50 let. študiral je pravo, po vojni pa se je posvetil novinarstvu in osnoval znani beograjski dnevnik »Vreme«. Glavni direktor »Vremena« je še danes, čeprav je lastništvo medtem prešlo v druge roke. Senator g. Husein čišič spada med voditelje hercegovskih muslimanskih pristašev dr. Spaha. Star je okrog 60 let. Jeseni i. 1935 je bil imenovan za mostarskega župana in je na tem položaju še danes. Pn petomajskih volitvah je skupaj z dr. Spa-hom kandidiral na listi dr. Mačka. Napovedi „Hrvatskega dnevnika" »Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o politični situaciji Pravi, da je situacija navidezno mrtva in da se ne kaže nikakšnih vidnih akcij večjega pomena. Tudi večjih političnih shodov ni Toda: »Taka je bila situacija vedno, kadar so se pripravljali važnejši dogodki. Zatišje ni nikdar znak, da bo položaj ostal stacionaren. V zatišju se skoro vodno pripravljajo pomembne odločitve. Zato tudi sedanje zatišje ne znači. da bo politična situacija ostala na mrtvi točki in da ne bomo morda že jutri beležili važnih političnih dogodkov. Brez dvoma je, da se taki dogodki tudi v sedanji tišini pripravljajo in da jih moremo pričakovati v najkrajšem času.« Kakšne »pomembne dogodke« ima »Hrvatski dnevnik« v mislih, iz uvodnika ni razvidno. Zdi pa se, da namiguje na bližajoče se skupščinske volitve, ker pravi na drugem mestu: »Hrvatski narod bo imel v kratkem času priliko ponovno povedati, kaj hoče in za kaj se bori Povedal bo to ne samo njegov vodja in predstavnik dr. Vtaü-ko Maček, temveč hrvatsko ljudstvo Kot celota.« Mačkovslii nauki V Zagrebu je bilo zadnje dni nekaj sestankov krajevnih organizacij KSS. Na enem izmed njih je govoril čabarski poslanec dr. Ante Cividini, ki je poveličeval moč in odločnost hrvatskega naroda Rekel je, da je dr. Maček samo izvrševalec oporoke in naukov pokojnih hrvatskih voditeljev Ante Starčeviča in bratov Rad> čev. »Dj\ Maček je povezal v eno vso našo voljo, ki je jasno in odločno spregovorila na volitvah 5. maja 1935. Takrat je spregovorila hrvatska volja kakor grom. Tako mora govoriti tudi v bodoče. Cesar nas uči dr. Maček, tega se moramo držati kakor naših svetinj. Nikomur ne smemo dopustiti, da bi te svetinje napadal, niti ne grdo pogledal Kakor so sveti za nas hrami, v katerih stoji Rešnje Telo, teko n.Tn mora biti svet nauk in sveto ielo ki ga opravlja danes kot svojo največjo dolžnost dr. Vladko Maček Kdor danes ruši ugled dr. Mačka, ta je proti hrvatskemu narodu.« Na drugem sestanku pa je eovoril zagrebški poslanec Milutin Mayer, ki je svaril Hrvate, naj nikar ne računajo v svoji borbi za narodne pravice na kako pomoč inozemstva. »Na žalost so med nami še vedno ljudje, ki pričakujejo pomoči iz inozemstva in mislijo, da nam bodo v naši borbi pomagali tujci. Ti naivneži se bodo grdo prevarali. Hrvati moramo računati samo na sebe in na svojo moč Samo mi sami si lahko priborimo popolno svobodo hrvatskega naroda.« Vedno ostrejše streljanje na mačkovsko vodstvo Vladko Radič nadaljuje s kritiziranjem prilik v taboru dr. Mačka V zadnjem »Narodnem valu« pravi med drugim: »Prepričali smo se da objavljajo razni tipi celo v listih, ki se smatrajo za službena glasila HSS, kilometrske pridige. Ce pogledamo te ljudi malo bolj natančno, moramo ugotoviti, da stoje dalje od kmetske misli in naukov pokojnih Radičev, kakor stoji zemlja od sonca. Se več, med njimi so tudi ljudje, ki sploh ne spadajo v pošteno človeško družbo«. V drugi številki »Nezavisnosti«, ki jo izdajajo zagrebški frankovci, čitamo hud napad na »pokvarjeno gospodo, ki seljakuje do zagrebških gostilnah in kavarnah ... Na šznani ideolog Rudolf Herceg sel.iakuje polnih 30 let po zagrebških gostilnah. Sedaj se je končno nastanil v hotelu »Espla-nade«, v katerem prebiva naivečia gospoda. Nastanil se je v sobi št. 328, kjer spi do 9. ure zjutraj in jé potem »dunajski zajtrk«. Od tam gre na sprehod v »Seljačko slogo«, da vidi, koliko čekov je medtem prišlo na njen naslov. Potem pride na vrsto kosilo, kavarna in večerja. To je kmetovanje. Neki drugi veliki prijatelj hrvatskega kmeta, ki ima polna usta kmetske ideologije, ima sina. ki obiskuje gimnazijo Pobič je star kakih 10 let. Vsak dan mu nosi v razred Doseben sln?a malo ju-žino. ki je fantič ne poie v razredu, temveč v konferenčni sobi med orofe«orii. Tn to so liudie. ki nanadnio pošteno in eladno hrvaško inteMsenro +<"■ ji očitajo, da ni demokratična in sel jaška « I TRADICIJA NE SME IZUMRETI zato ne pozabite _ na VALČKOV VEČER ki bo DANES NA TABORU ! Seje skupščine m ©dgodene do ponedeljka Medtem bo skupščinski finančni odbor razpravljal o amandma nih, ki jih zahteva vlada Beograd. 11. marca. p. Narodna skupščina je davi šele ob pol 3. zjutraj zaključila debato o proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Zvrstilo se je pri razpravi preko 40 govornikov. Proračun je bil z glasovi večine sprejet. Nato pa je predsednik sporočil, da je zaslanje narodne skupščine za par dni odgodeno in da bo prihodnja seja šele v ponedeljek. V ponedeljek dopoldne bo skupščina razpravljala o rezervnih kreditih in o proračunu dohodkov. Medtem je vlada na svoji snoČnji seji dokončno sprejela serijo amandmanov, ki jih hoče dodati finančnemu zakonu. O njft bo finančni odbor narode skupščine razpravljal jutri, v nedeljo in bržkone že v ponedeljek, ker je gradivo, ki ga je vlada pripravila. zelo obširno in pomembno. Po dosedanjih dispozicijah bo narodna skupščina pričela razpravljati o finančnem zakonu in dodanih ainandmanih v ponedeljek popoldne. Vse kaže. da se bo razprava, o njih zaključila šele v torek zvečer ali v sredo zji*-trai, tako da bo proračun s finančnim zakonom vred izglasovan bržkone šele v sreda. Kaj je laž in kaj resnica, kaj je greh in kaj je krepost? V mladinski organizaciji JRZ so včlanjeni tudi slovenski fantje in je Slovenec dr. Eojan Pire celo predsednik glavnega odbora te strankine organizacije Službeno glasilo mlad.ne JRZ je »Slovenski jug«. V zadnji številki razpravdja ta list, ki piše tudi v imenu slovenske mladine JRZ, o jugoslovenski kulturi in pri tem med drugim pravi: »Ako kdo trdi, da obstoji posebna srbska. hrvatska ali slovenska nacionalna kultura, potem trdi ,da so Srbi narod za sebe. Hrvati narod za sebe m Slovenci tudi narod za sebe. Potem ne ostane od jugoslovenstva nič več kakor prazna fraza in forma. Naše plemensko mišljenje se še ni zlilo v jugoslovenski karakter. Kakor obstoji že forma jugoslovenstva, tako se mora slvoriti tudi njena čvrsta vsebina. To se bo dosego takrat, kadar se bo posvetila pri nas vsa pozornost vzgoji in po-vzdrgi jugoslovenske nacionalne mladine. Beograd bi moral pričeti z novo akcijo ju-goslovenskega prosvetljevanja. Potrebno .ie stvoriti jugoslovensko kulturno nacijo, ki bo združila vse jugoslovenske kulturne sile. Iz raznih lokalnih prosvetnih zvez in ustanov je treba stvoriti skvpno zvezo za prosvetljevanje našega naroda.« V imenu iste stranke, kakor »Slovenski jug« piše tudi ljubljanski »Domoljub«. Ta razpravlja v svoji zadnji številki o našem šolstvu, o katerem pravi, da ni takšno, kakršno bi moralo biti, in da ga zato ljudstvo skoraj soglasno obsoja. Po sodbi »Do- moljuba« je naša šola samo navidezno ln samo po imenu slovenska, po duhu pa ne. Saj imamo baje knjige, v katerih je »ime Slovenec samo enkrat zapisano in še to v takšni zvezi, da je njegov pomen brez cene in veljave, dočim je v knjigi za vse drugo dosti prostora. Slovensko pisana knjiga je brez slovenske duše in srca. Za slovenske šole pisane knjige kar otipljivo prezirajo vse, kar je slovenskega. Jezik je še slovenski, vse drugo nič več.« V članku govori »Domoljub« tudi o učiteljih, o katerih med drugim pravi: »Učitelji so v rojstnih in krstnih knjigah Se vpisani za Slovence, nekateri pa niso več Slovenci. Kaj so, sam Beg večni vedi. Pravijo, da so Jugosloveni. Jugoslovanov pa ni brez Srbov, Hrvatov in Slovencev... (Bosanski muslimani z dr. Spahom na čelu torej niso Jugoslovani? Op. ur.) Po naših ljudskih šolah izpodrezujejo žlahtne korenine, ki srkajo svojo moč iz slovenske zavesti naših družin.« Ne glede na to. da je »Domoljub« po svoji stari navadi zopet enkrat napisal grdo neresnico, in ne gl^de na to, da so, kar se tiče slovenstva, dejanja domolju-bovcev daleč od njihovih besed., bi naša javnost, tudi ona, ki jo šteje »Domoljub« za svojo, vendarle že enkrat rada vedela, kai je res in kaj je laž. kai je dobro in kaj sla^o: ali to. kar piše beograjsko glasilo JRZ. ali pa to, kar trdi ljubljansko glasilo iste stranke. Rodbinski smt trnü Habsburžani Direktor Reisner upokojen Beograd. 11 marca P. Upokojen ie direktor drž. sre nje tehnične šole Joßip Reisuer v Ljubljani. »Völkischer Beobachter« obširno poroča o aferi, o kateri zatrjuje, da je vzbudila v dunajski družbi veliko senzacijo in dosti zgražanja. Bivšo habsburško nadvojvodi-njo Asuanto. ki je sedaj stara 35 let, je pred desetimi leti njena mati nndvojvo-dinja Blanka dala v neki samostan v Barceloni. Nagovarjala jo je. naj bi vstopila med redovnice, k čemer pa se Asuanta ni mogla odločiti Zato je morala samostanu plačevati hrano in stanovanje. Ker od matere ni dobivala nobenega denarja, je prepustila samostanu svojo doto. samostan pa se je obvezal, da jo bo vzdrževal vse življenje. Ob izbruhu španske državljanske vojne so komunisti samostan porušili. Nadvojvo-dinja Asuanta je ostala tako brez preskrbe in brez sredstev. S pomočjo avstrijskega konzulata se je vrnila na Dunaj in se tam javila svoji materi, ki pa je ni hotela spre- jeti, temveč je zahtevala od nje, naj £re zopet v kak samostan. Baje jo je celo s silo vrgla iz svoje hiše. Nadvojvodinja Asuanta je nekaj časa slabo živela od milosti dobrih ljudi, končno pa je vložila proti svoji materi tožbo za vzdrževalnino. V tožbi navaja, da ima njena mati okrog 200.000 šilingov (nad poldrugi milijon dinarjev) letnih dohodkov in da zato že lahko tudi njej, svoji hčeri, odstopi po par sto šilingov na mesec. Na prvi razpravi, ki je že bila, jc nadvojvodinja Blanka pristala ne to, da plačuje hčeri po 200 šilingov mesečno, vendar le pod pogojem. da se odpove vsaki nadaljni pravici do njenega premoženja. Asuanta tega pogoja ni sprejela, pa je bila obravnava preložena, da bodo zaslišane še nove priče o finančnem stanju nadvojvodinje Blaü*-ke. Pomen in naloge telesne vzgoje Beograd. 11. marca. AA. Minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletié je imel včeraj predavanje, ki so ga prenašale radijske postaje v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Minister je o delu m programu ministrstva izjavil med drugim: »Sedaj je, hvala Bogu, vsakemu, ki spremlja naše politično in kulturno življenje jasno, da je vprašanje ministrstva za telesno vzgojo ljudstva vprašanje naše mladine in njenega higienskega in moralnega napredka. Doba. v kateri živimo, zahteva nove načine in nova vzgojna sredstva. Ce hočemo korakati vzporedno z drugimi naprednimi državami in narodi, če hočemo po primeru drugih narodov pripraviti svojo mladino vsestransko tako za življenjski boj posameznikov kakor za zgodovinske naloge našega naroda, moramo vsestransko in preudarno sprejeti državne cilje pri vzgoji ljudstva Čeprav je prosveta pogoj kulture, je treba vendarle zaradi napredka izpopolniti program jugoslovanskih vzgojnih ciljev z besedico zdravje Delo za krepitev zdravja, delo za telesni napredek je harmonična izpopolnitev prosvetnega duha. Prvi in vrhovni cilj ministrstva za telesno vzgojo ljudstva je torej v pospeševanju sile in zdravja našega naroda.« Premestitve v prometni službi Beograd, 11. marca p. Po službeni potrebi 6o premeščeni železniški prometni uradniki: Ivan Bole iz Ljubljane v Zalog, Konrad Vodnik z gorenjskega kololvora v Ljubljani k prometno komercialnemu oddelku direkcije. Feliks Rejec iz Medvod na Sovo. Karlo Sajko iz Laškesa v Velenje. Ka rei Gabrijel iz Trbovelj v Ljutomer, ViktOT Kariž iz Ralohove vaei v Ba'rico-Boh. jezero. Rudolf Verderber iz Velar.ja k Sv. Lovrencu na Dravskem polju ln Filip Sergijev iz Ptuja v Pragersko. po laetni prošnji pa Janez Repe od Sv. Lovrenca na Drav&kem polju v Laak» Dve smrtno nevarni nesreči v Mariboru Maribo-r, 11. marca. Na Ruški cesti se je pripetil razfourljiT dogodek. V I. nadstropju hiše štev. 29 je bil pri pleskanju zaposlen 22-letni delavec. Ivan Jug. Iz nepojasnjenega vzroka je pri delu nenadno omahnil čez ogrodje za pleskanje ter zgrmel z vso silo na cestni tlak. Udaril je z glavo ob pločnik in obležal v mlaki krvi. Na kraju nesreče se je zbrala velika množca radovednežev. Poklicani so bih takoj mariborski reševalci, ki so nesrečneža prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nud li prvo pomoč. Nesrečni pleskar ima razbito lobanjo in zdravniki dvomijo, da mu bodo rešili življenje. V Ehiiichovi tovarni v Tanjkcfvi uüct je bil med drugimi delavci zaposlen pri izkopavanju stavbnih temeljev ter pri kanalizaciji tudi 26-letni delavec Josip Gut-macher iz Vojašniške ulice 19. Pri kopanju in odstranjevanju zemeljskih plasti se je nanj z gm la plast zemlje s cementnimi cevmi vred ter gi_ zasula. V bližini zaposleni delavci so ponesrečencu takoj priskočili na pomoč in začeli odkopavati zemljo. Ponesrečenega Outma.'t"ierja, kS ga je z vso silo stisnilo in je dobil hude notranje poškodbe ter odrgnine po vsem telesu, so mariborski reševalci nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Njegovo »tanje je zelo resno. Vremenska napoved Zemunska vremenSKa napoved: Dež \ ponehal v severnih krajih, kjer bo nastr pila postopna razjasnitev. V zahodni: predelih bo jasno oblačnost z dežjem ti pa tam pa bo prevladovala v drugih deliv države. Sneižti utegne v V^rmirih gorah Toplota bo padla. Zagrebs «a: Nestalno, pričakovati Je poslabšanje vremena Dunajska; Negotovo vreme, podnevi boli "»TTKlrt Iralrrt» y yyrfffr Naši kraji in ljudje Poslednji dom umetnika-siromaka Ob novem grobu Ivana Etora. Na levi je slikar Ivan Vavpotič, ko se poslavlja od rajnkega tovariša Ljubljana, 11. marca. Dopoldne ob 11. so na pokopališču pri sv. Križu prenesli iz skupnega groba siromakov v nov grob zemske ostanke pred tedni v Ljubljani umrlega dalmatinskega slikarja Ivana Etora. Z ostankom denarja, ki so ga v Beogradu zbrali zanj, so mu ljubljanski tovariši preskrbeli 'astni grob. Na pokopališču so prenosu krste prisostvovali številni ljubljanski likovniki s predsednikom društva Ivanom Vavpotičem. Prišli so tudi, ki jih je ganila nesrečna usoda mladega slikarja. Brez visokih predstavnikov kakršnekoli ustanove je biio ob kratki molitvi duhovnika opravljeno to žalostno delo. V tišini so spustili siromašno, iz golih desk zbito krsto v novo jamo. Sonce le, ki je bil ves njegov, je še objelo trohneči les in šopek rdečih rož je ležal na krsti. Tako je končal Ivan Etore, ki se je do poslednje kaplje krvi predal umetnosti Ob grobu je spregovcril Ivan Vavpotič. Prikazal je lepoto njegovega dela in siromaštvo njegovega živijenja: »Padel si kot žrtev umetnikovega žvljerja. Vidim Te, te žalostne oči. udrta lica. in vendar tako lepi, ves poduhovljeni obraz; jasno mi je, da si moral pasti za strašen memento vsem onim, ki gredo molče in s prezirom mimo umetnika in njegovih stvarstev... Sanjal si o zelenih borih, vseh topečih se v zlatem soncu, o modrem, smaragdnem morju, o daljnih planinah. Snoval si veliko, krasno sliko, zdaj si jo dovršil in legel z njo v grob. Dokončal si za vseiej«... Trboveljski slavčki so ob desetletnici poslali pevske pozdrave čez Ocean Ljubljana, 11. marca. Trboveljski slavčki so snoči pred r.aèo te. svetovno javnostjo ra skromen, a obenem resnično slovesen ricui praznoval; lOjetnico svojega obstanka is.al-:or nalašč jim je za jubilej prišlo iz New Yorka častno povabilo, da v studiu našega radia pri-rede koncert izbranih domačih del za ameriške šolske oddaje. Tako so se včeraj mali pevci pod vodstvom dirigenta Avgusta šuligoja pripeljali iz črnega revirja v Ljubljano in ob 20. so imeli najprej kratek nastop za domače poslušalce, učitelj Drago Supančič pa je v počastitev njihovega •oraznika spregovoril nekaj spominskih besed. Ob 20.30 je nato naša radijska postaja poiskala telefonsko zvezo z Ženevo, a tam je kratkovalovna postaja po kablu prene-šala pesem naših slavčkov v New York, da jo je poslušala šolska mladina v območju 110 ameriških radijskih postaj. Uvodno besedo je v angleščini spregovoril g. William Shirer. organizator zborovskih koncertov iz Evrope za ameriško družbo Columbia Broadcasting System. V izbranih besedah je ameriški mladini predstavil Jugoslavijo, o kateri so mnogi izmed malih Amerikančkov bržkone tokrat prvikrat slišali, in posebej naše prizadevanje na kulturnem, zlasti na glasbenem področju. Prvikrat v zgodovini naše mladin- Polds Kovač v svoji najboljši vlogi Polde Koi-ač se po dolgem premoru vrača za en večer na deske naše opere, da nam v svoj: najboljši vlogi, s katero je žel nedelj erto priznanje, pokaže in dokaže, da je kljub svojim petim križem še vedno fant od fare — še vedno naš stari Polde. Ne leta, ne dolga odsotnost od gledališča, nič ni vplivalo na njegovo mladostno pvežost, na njegov humor, na njegov glas. Vedno je delaven, veder in svež. Takega ske zborovske glasbe je tokrat na tisoče in tisoče zvočnikov po šolah vsega ameriškega kontinenta — po zagotovili g. Shirerja je oddajo poslušalo okrog tri milijone šolskih otrok — razglašalo ime Trbovelj, njihovih slavčkov in dirigenta šuligoja in zgovorno izpričalo pred vsem ogromnim avditorijem zavidanja vredno lepoto naše domače pesmi in umetniško dovršenost našega prvega mladinskega zbora. Poleg učencev po šolah je koncert naših slavčkov poslušalo brez dvoma tudi vellico število Američanov po svojih domovih, a poseben užitek je oddaja nudila tisočem in tisočem naših ameriških rojakov. Na sporedu so bila izbrana domača dela, pretežni del so zavzele slovenske skladbe. Poleg Adamičevega »Venčka slovenskih narodnih« in »Sestrice« so zapeli še po eno srbsko in hrvatsko, iz Tajčevičevih »Pjesme dodol-ske« in Mokranjčevo »Na ranilu«. Mali pevci so bili odlično razpoloženi, kakor da se zavedajo svoje velike ure, in izvedba je bila na umetniško dognani višini. Pri klavirju jih je spremljal dirigent dr. švara, a sodelovala je tudi solistka Rezika Ko-ritnikova. Kakor nam je g. Shirer po koncertu izjavil, je bil nastop Trboveljskih slavčkov izmed vseh, kar jih je doslej organiziral po Evropi, v umetniškem pogledu najbolj dovršen. Vrhu tega so imeli mali trboveljski pevci srečo, da je bil prenos izredno jasen in čist, in ko so takoj po koncertu z naše radijske postaje govorili z New Yorkom. so prejeli vsi sodelujoči od onkraj oceana najprisrčnejše čestitke. Gospod Shirer, ki je bil nad petjem slavčkov ves navdušen, nas je zagotavljal, da bo še od svoje strani razširil njihov sloves po Ameriki, saj je zbor po njegovi sodbi nekaj edinstvenega v svetovni organizaciji mladinske glasbe. S polnočnim brzo-vlakom je g. Shirer odpotoval proti Rigi, kjer bo prihodnji četrtek podobna oddaja, nato pa bo nadaljeval svojo pot v Helsinke in London. Kmalu za njim so se tudi slavčki vrnili v svojo črno dolino. Priznanje, ki jim ga je Amerika izkazala s povabilom na ta koncert, in uspeh, ki so ga bili s svojim nastopom deležni, naj bi bila vsem onim, ki ne morejo uvideti nacionalnega in kulturnega pomena njihovega dela. v pobudo, da gredo slavčkom in njihovemu prizadevnemu dirigentu na roke. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Počastitev dr. Ivana Orožna ob 17 letnici smrti Ljubljana, 11. marca Vsako leto se na dan smrti velikega dobrotnika študirajoče mladine sestane upravni odbor z vsemi dijaki, ki uživajo Oraž-novo ustanovo. Letos je število teh doseglo že 72. Ob tej priliki upravni odbor opozori dijake na dolžnosti, ki jim jih nalaga ta ustanova, dolžnosti do naroda in do sebe. Tako se je tudi danes služila sv. maša zadušnica v Frančiškanski cerkvi, nakar se je vršila domača spominska svečanost pred plaketo v Oražnovem domu, ob prisotnosti predsednika Kuratorija dr. Evgena Kan-skega, dekana medecinske fakultete, dr. Rudolfa Sajovica, dekana pravne fakultete, primarija dr. Meršola in g. Majcena, upravitelja Oražno\'ega doma ter ob sodelovanju članov Akadem. pevskega zbora. Spominsko besedo je imel g. dr Kansky, akademik Strašek pa je s toplimi besedami poudaril pomen Oražnove ustanove za slovenskega študenta posebno še v današnjih težkih časih, ko bi marsikdo — če bi te ustanove ne bilo, — moral opustiti študije. Akademski pevski zbor je z ubranim petjem kakor vedno poglobil pieteto vseh, ki so bili zbrani pri spominski svečanosti. Umrl je zgleden Sokol Zagorje, 11. marca Po kratkem, trpljenja polnem boleha-nju je včeraj zjutraj umrl v 64. letu starosti posestnik in mizarski mojster Sla-voj Blažič. Zapustil je vdovo gospo Mari-ro. tri hčere in sina. Zagorjani smo z niim izgubili enega najdelavnejših mož v nacionalnem in gospodarskem taboru. Bil je pristen, kremenit Zirovec, a poteklo je že nad 40 let, kar je prišel v Toplice pri Za- m gorju kot mizarski pomočnik takratnega mojstra in vnetega Sokola Franca Mand-lja. Božič je takoj pričel sodelovati pri Sokolu in naprednih društvih. Takrat je bilo Zagorje v rokah nadutih sovražnikov slovenstva in Blažič se je moral večkrat izkazati pri hudih obračunavanjih. Ukrotil je marsikaterega petelina in najbolj zagrizeni nasprotniki so kmalu začeli pohlev-neje gledati na slovenski živelj. Načelnik kolektivne obrtne zadruge je bil vrsto let, dolga leta pa je bil tudi član načel3tva Posojilnice. Z živo vnemo je sodeloval v občinskem in krajevnem šolskem odboru. Res, vse njegovo življenje in delo je bilo posvečeno narodnemu, naprednemu pokretu. Brez strahu je povsod zagovarjal nacionalistične organizacije in jih tudi zvesto podpiral. Najlepši je bil njegov dan, kadar je oblekel sokolski kroj. Tak je želel biti položen tudi na mrtvaški oder. Njegov obraz je nasmehljan tudi v smrti, njegova želja je izpolnjena. Ponosen kakor v življenju, bo Sokol Slavoj Blažič nastopil v soboto ob 16. svojo zadnjo pot. številni prijatelji in sobojevniki mu bomo ohranili najčastnejši spomin. Ugledni družini velja naše odkritosrčno sožalje! NAJ ODLOČI USODA Dijak se ne more odločiti, ali naj ostane doma pri knjigah, ali naj gre v kavarno, aH v gostilno. Da ne bi potem samemu sebi delal očitkov, se odloči, da bo usodo vprašal za svet. Iz žepa vzame denar in reče: »Vrgel ga bom kvišku, če bo pokazal številko, ko pade na tla, pojdem v gostilno, če bo glava, pojdem v kavarno, če pa , pade na rob in tako obstane, se bom učil.* Med oblogami zob» delujejo škodljivi bacili in kisline, ki zobno sklenino razkroje ter povrzročajo neozdravljivo gnitje (Karies). Zaradi tega je dolžnost vsakega kultiviranega človeka da dnevno večkrat očisti zobe. — Uporabljajte penečo in preizkušeno ODO Lovo zobno pasto! Usmrtila je sinčka in sebe Gornja Radgona, 11. marca. V okolici Gornje Radgone se je včerajšnji četrtek proti poldnevu bliskovito razširila vest o pretresljivi družinski tragediji. V vasi Crešnjevcih pri Gornji Radgoni je 341etna Julijana Jaušovčeva končala najprej življenje svojemu nezakonskemu sinčku 81etnemu Jakobu, katerega je zadavila in obesila, nato pa si je še sama končala življenje na vrvi poleg sinčka. Nezakonska mati je pred devetimi leti pričela znanje z nekim delavcem iz Prekmur-ja, katero ni ostalo brez posledic. Dobila je sinčka Jakoba, ki je ostal v njeni oskrbi in sta živela na domačiji pri starših. Starši so hčerko večkrat svarili, a ker ni ubogala je prišlo čestokrat med njo in starši do prepirov, ki so se stopnjevali od leta do leta, zlasti pa v zadnjem času, ko je baje Julijana navezala neko novo znanje. Ko se je v sredo 9. t. m. vrnila spet pozno domov, je prišlo med starši in njo do ponovnih prepirov, v katerih so baje starši zagrozili hčerki, da bo morala oditi od hiše. če ostane neubogljiva. Grožnja je močno vplivala na hčerko, da je sklenila vzeti življenje sebi in nedolžnemu sinčku. Ker v četrtek zjutraj sinčka ni bilo iz sobe, da bi se pripravil za šolo, ga je stara mati poklicala, toda hčerka je odvrnila, da sinček ta dan ne pojde v šolo, ker namerava z njim odpotovati, zatorej da lahko z njo še nekoliko dalje spi. Starši so se po zajtrku, nič hudega sluteč, podali na delo v gorice in Julijana je ostala s sinčkom sama doma. Takoj po odhodu staršev je sebe in sinčka lepo umi-la in pražnje oblekla. Nato je napisala poslovilni listek ter ga položila na mizo; na tem listu je sporočila staršem, da gre s svojim sinčkom v večnost; zaradi denarja, ki ga je imela naloženega v hranilnici. Je podala kratka navodila, kaj naj z njim ukrenejo, ob koncu pa je izrazila željo, naj nje in tudi sinčka ne položijo doma na mrtvaški oder, temveč naj ju takoj od-premijo v mrtvašnico in pokopljejo oba skupaj v eni rakvL Vzela je zatem vrv ter jo pritrdila ob tram na stropu. Obesila je najprej sinčka. Na vratu so se poznali prstni odtisi, iz česar se da sklepati, da ga je najprej zadavila in nato privezala na vrv. Poleg obešenega sinčka je privezala drugo vrv ter se še sama končala. Tako ju je našla na vse presenečenje mati, ki se je vrnila z dela okrog pol 10. ure dopoldne. O grozoviti najdbi je bila takoj obveščena tudi orožniška postaja v Gornji Radgoni. ki je odredila prevoz obeh trupel v mrtvašnico v Gornji Radgoni. Nedolžen otrok, ki je postal žrtev domačih prepirov, je bil učenec prvega razreda ter je kazal precejšnjo nadarjenost in marljivost pri učenju. Tragedija je bolestno dirnila vse obmejno prebivalstvo. Ogromno povečanje števila igralcev naše državne razredne loterije Včeraj je bilo konec 35. kola naše državne razredne loterije. S kakšnim zanimanjem je občinstvo spremljalo žrebanja, ki so se vršila zadnje dni v Ljubljani, vedo najbolje tisti, ki so mimo grede pogledali vrvenje množic v dvorani Trgovskega doma in videli napeto pričakovanje gledalcev, ko so se vlekle poslednje številke, ki so prinesle največje dobitke. Zanimanje se je zdaj po zaključku poleglo, izginilo pa ni. Tisoči že premišljajo in kombinirajo, kako naj se pripravijo za prihodnje kolo državne razredne loterije, kakšne srečke naj vzamejo in koliko naj jih bo. Vsakdo pač veruje, da mu bo prej ali slej sreča naklonjena in da bo dobil od usode tudi kakšen dar, ne pa samo to, kar si mora s trudom iztrgati od nje. Kakšno je zanimanje za našo Državno razredno loterijo, je najboljši dokaz to, da je število igralcev v zadnjih štirih letih zraslo za 100%. To pomeni, da prihajajo v vrste igralcev tudi tisti, ki so doslej z nezaupanjem gledali na loterijo in na možnost dobivanja v njej, ker rezultati zadnjih kol čedalje bolj zanikujejo nespametno misel, da so tudi ljudje, »ki nikjer nimajo sreče«. V trgovini morda velja pravilo, da zmaga in obogati tisti, ki je spretnejši in sposobnejši, a za loterijo se lahko mirne duše reče, da so pred njo vsi ljudje enaki in da tu ni ne sposobnejših ne nesposobnej-ših igralcev. Za tiste, ki si mislijo kupiti srečke, nudi največ možnosti dobitkov kolektura MI- LANA LAVRIČA iz Beograda, Poincaré-jeva ulica 25. O njej se lahko po vsej pravici reče, da je najsrečnejša, saj so dobile v poslednjih štirih letih — v zadnjih osmih kolih — pri njej kupljene srečke kar sedem premij, poleg velikega števila dobitkov po 200.000 dinarjev, 100.000 dinarjev itd. itd. Ni dvoma, da bodo tudi tisti, ki si bodo zdaj kupili srečke, našli v prihodnjem kolu kakšen velik dobitek, ki jim bo pomagal čez težave življenja. Kolektura MILANA LAVRIČA ima tudi svoj originalen muzej. V njem se nahajajo faksimili originalnih srečk, katerih številke so dobile velike premije in s katerimi so zvezane človeške usode. Eno izmed njih je dobil vojak-narednik, drugo je dobil kaznjenec, človek, ki mu je po mnenju ljudi sreča pokazala hrbet, tretjo državni uradnik, četrto pomorski delavec, peto graničar. življenje dveh drugih, ki sta tudi dobila premijo, je neznano, ker sta želela, da bi njuno ime ostalo tajno in jima je seveda kolektura izpolnila to željo. Mnogi ljudje namreč žele, da se njih sreča ne obeša na veliki zvon in dobra kolektura jim ustreže, ker so ji želje igralcev ukaz. Zato takrat, ko boste premišljali, kje bi kupili srečke za 36. kolo državne razredne loterije, ne pozabite na kolekturo MILANA LAVRIČA, da boste tudi v* prišli v vrsto tistih srečnih igralcev, ki bedo v prav kratkem času dobili skoraj 65 MILIJONOV DINARJEV! Milijoni razdani, žrebanje končano Tudi največji dobitki so šli v druge kraje poznamo Iz njegovega dolgega plodonosne- ga dela pri naši operi, katere glavni ste-ber je bil dolgo dobo v najtežjih časih njenih početkov, takega poznamo z ulice, iz kavarne. Zato ne dvomimo, da bo plemenita gesta našega Poldeta, ki se je radevo-Ije stavil v službo človekoljubnega namena. da podpre s svojim nastopom v »Prodani nevestin Bolniški fond svoje organizacije, zbudila zanimanje našega občinstva, ki bo imelo redko priliko, da pokaže svoje nezmanjšane simpatije zaslužnemu kulturnemu delavcu. Da nastopi Polde Kovač v vlogi Vaška, je posebnost zase. posebnost je namreč v tem, da oživlja košček preteklosti in dobre gledališke tradicije, na kateri smo Slovenci še zelo revni. Gospod Polde, ki je vedno pripravljen odzvati se radevo!je vsakemu vabilu za najrazličnejša sodelovanja, zasluži, da ga ob njegovem nocojšnjem nastopu pozdravi polna operna hiša. Ljubljana, 11. marca Na stojalih v veži visi nekaj sukenj, nekaj klobukov in nekaj šalov. Kazalec na uri se pomika proti osmi. člani komisije gredo v gosjem redu proti mizi v ospredju. Služitelja odklepata vratca bobnov. Igralci neodločeno stopajo v dvorano in iščejo primernih sedežev. Predsednik pritiska prst na zvonec. Nastala je tišina. Zrebana bo premija 400 tisoč ... dobila Jo bo prva številka prve stotine z dobitkom 3000 dinarjev. Dve roki istočasno posegata v bobne —■ dve številki prve stotine romata po mizi — veliki kazalec na uri je skliznil čez dvanajsto. Ura je osem. Pod stropom gorijo luči. V dvorani je mračno — nebo je danes oblačno, petek je. Na stenah visijo zeleni venci s trakovi rdečega, belega in modrega papirja. Igralci sede v pestrih pozah, nepremično. Napeto poslušajo klicanje številk. V teh desetih minutali mora biti izžrebana prva premija. 400 tisoč dinarjev. Nekdo jo bo dobil. Nad štirideset tisoč srečk bo izžrebanih v vseh kolih — majhna je verjetnost za posameznika. Ena proti dvainštirideset tisoč — a upanje je veliko, drzno, ženica, ki sloni ob vratih, s šalom na glavi ln blatnimi čevlji na nogah in ki je morda prišla od daleč, vrti nemara v žepu svetinjo ali moli po tihem očenaš za srečo — za 400 tisoč dinarjev! A sreča je opoteča... ona hodi med 24.000 in izbira morda s hudomušnim smehljajem, morda neodločeno, koga naj izbere. Monotono padajo po dvorani številke. — Dvadesetpet-hiljada-sedamdeset-je-dan? — In naglo odsekano z druge strani hiljada! Monotono pada ta »hiljada« že tisoč in tisočkrat po dvorani. Ona nikogar več ne vznemirja. Nekaj minut še, pa bo izžrebana prva premija. * Veliki kazalec se je pomaknil komaj za nekaj minut naprej od dvanajste. Dečkova roka je položila na mizo rumen listek, kakor jih polaga nešteto vsak dan. Prvi član komisije kliče številke. 90.037 — drugi jo ponovi, istočasno pa član na desni že odpira rdeč listek in z lahno vznemirjenostjo glasno bere: — Tri hiljade! — Vse glave so se v istem trenutku zgeni-le. Nekateri naglo vstajajo, člani komisije šepetajo. — številka 90.037 je izžrebala prvo premijo in dobi 400 tisoč in tri tisoč, ki je dobitek za to srečko ... Za nekaj sekund je igra prekinjena. Fanta ob bobnih ravnodušno gledata po ljudeh, ki so vznemirjeni, kakor da se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega, člani komisije so izvršili potrebne formalnosti. številka 90.037 je zapisana v spisek. Igra se nadaljuje z isto enoličnostjo kakor vsak dan. Samo takrat, ko pade večji dobitek, se ljudje zganejo, štev. 75.848 je dobila 200 tisoč, številka, ki je dobila prvo premijo, je prodana nekje v Vojvodini. Tam bo nekdo morda že danes dobil brzo- javko, ki bo namah predrugačila vse v njegovem življenju. Lepo, ne? Ob desetminutnem odmoru se zbirajo ljudje v veži, kadijo in nervozno hodijo sem in tje. člani komisije pijejo črno kavo. Potem se igranje nadaljuje. Okrog polde-sete bo izžrebana druga premija — 500 tisoč dinarjev. Vedno več igralcev prihaja v dvorano. Vedno več črnih stolov je zasedenih. * — Igra se zadnja stotina... Ljudje vstajajo. Zdaj gre za pol milijona. Stari penzionisti se presedajo z zadnjih sedežev, da bi bolje slišali. Dve črno oblečeni gospe stojita ob svojih stolih in se nervozno smehljata. Nekdo naslanja brado na palico in očitno sanjari, kaj bi bilo, če zadene premijo njegova številka, ki jo drži v roki, zapisano na košček zmečka nega papirja. Dama v plašču iz dragocenega kr-*-na je nagnjena naprej, kakor da ne sliši dobro klicanja številk. Zdaj kličejo vsako številko počasi in z naglasom. Kazalec je pridrsal skoraj lik do številke šest. Ura bo poldeset. — Broj 54.650! — kličeta oba člana komisije in takoj nato tretji: — Tri niljade dinara! — V dvorani nastaja mrmranje. Komisija se smehlja. Zdaj skoraj nihče več ne posluša predsednika komisije, ki kliče: — Premijo 500 tisoč in dobitek tri tisoč je dob*la srečka štev. 54.650! Ljudje se naglo razhajajo. Srečka z drugo premijo je prodana po četrtinah — dve četrtini v Banjaluki. ena v Zagrebu, ena pa v Beogradu. • Ob treh popoldne je dvorana Trgovskega doma nabito polna. Mrtvaška tišina vlada. Igra se za milijone. V prvi stotini bo izžrebana premija milijon dinarjev. V desnem kotu je še pet sto listkov. Potem bo žrebanje zaključeno. Kod hodi zdaj sreča? Koga je izbralo njeno vsevidno oko med 42 tisoči? — Broj šezdeset-dve-hiljade-dvesto-četr-deset-osam! — štev. 9327 je dobila 200 tisoč dinarjev. V ospredju so postavljeni zdaj oddajni aparatu Zasedene so tudi galerije. Foto-reporterji merijo z aparatom na člane komisije. štetje se vrsti naglo. štev. 52.238 je dobila 50 tisoč, 23.174 je dobila 8 tisoč. Potem je naglo, nepričakovano izklica-na številka, ki je dobila milijon. Ljudje zadržujejo dih. Toda samo za sekundo — potem nastane mrmranje, šepetanje, pregibanje. Zdaj se igranje nadaljuje naglo, številke padajo, vrste se zadnji visoki dobitki V dvorani postaja soparno Listki v desnem bobnu postajajo maloštevilni. Izžrebana sta dobitka 5 tisoč in 6 tisoč, osem tisoč, deset tisoč, 35 tisoč. Napetost narašča. Ravnatelj e prekine igranje. Vsi napeto poslušajo njegove besede: — številka z dobitkom 15 tisoč — to je največji dobitek, ki je še v bobnu — dobi premijo dva milijona, — Bobna se poslednjič vrtita, še nekaj številk si sledi naglo, potem berejo člani komisije glasno in počasi: številka 31.402 z dobitkom 15 tisoč dobi tudi premijo dva milijona. Oh... ljudje vstajajo. Srečka je prodana v Beogradu, žrebanje je končano. Sreča je Izbrala — morda ne na.bolj posrečeno, pa ona že vé. Kdo bi pa uganil, po kakih ro gibih popusta pri vrnitvi, na avstrijskih pa 33 1/3% v vsaikj smeri. Na osnovi sejnièke legitimacije ima vsak obiskovalec pravico na brezplačni avstrijski vizum kakor tudi dolgo vrsto drugih popustov v dunajskih hotelih, gledališčih in za izlete v okolico Dunaja. Ta legitimacija, kj stane 50 dinarjev, se prodaja v vseh biletar-nah »Putnika« in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu, Praška ulica 9. kjer se dobijo tudi vse ostale informacije za potovanje na Dunajski velesejem in o železniških popustih v zvezi 6 tem sejmom. • Obleke in klobuke «emicno čisti, barva, Jllslra in lika tovarna los Reich. 2 ♦ Odda se o?krl>ništvo večjega udobno urejenega planinskega doma, ležečega sredi najlepših smuških terenov v višini 1500 m oskrbovanega vse leto in dobro frekventi-ranega. Interesentje morajo biti popolnoma verzirani v vseh poslih večjega obrata, vešči voditi propagando ter vse administrativne posle. Kavcija znaša din 50.000. Ponudbe sprejema pisarna Slovenskega planinskega društva. Ljubljana. Aleksandrova cesta 4/1 najkasneje do 20. t. m. * Zveza za tujski promet v Ljubljani priredi v dneh 19.—20. t. m. (praznik ev. Jožefa in nedelja) dvodnevni turni smuški tečaj. Prijavljenim ^tečajnikom bo dana možnost udeležbe v treh skupinah, in ßicer: 1. Bohinj-jezero. Vogel, Komna: 2. Vršič, Krnica, Rateče-Planica; 3. Pohorsko pogorje. 50% popust z« vožnjo po železnici .je preskrbljen. Informacije dajejo in prijave sprejemajo vse biljetarnice Putnika v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. * Radio vam je za pouk in zabavo, naj boljši vodnik po evropskem radijskem svetu pa je tedenska radijska revija »Naš val«, ki v vsaki štavilki prinaša sporede vseh evropskih radijskih postaj, nudi pa vam tudi obilo prijetnega branja: fantastičen roman, zanimivo novelo, gledališko rubriko, filmsko smotro, nagradne natečaje in modni pregled Zahtevajta še danes na ogled najnovejšo številko. ki jo dobite brezplačno. Zapomnite si: »NAŠ VÄL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 12 din. Žrebanje državne razredne loterije dne 10. marca 1938. Din 10.000.— it. 62.094, Din 1.000.-— št. 10.858, 15.781, 24.833, 83.01B, SS.090, 46.116, 46.148, 53.067, 62.009, 62.022, 89.869, 95.711, 85.765, 95.793. ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA Dalmatinova ulica 6 I * Od 19. do 20. t m. Ulet ▼ Trst, od 2. do I 11. aprila izlet v Rim Napoli, Vezuv, Capri, Firenze in Benetke. Prijave sprejema Izlet-na pisarna M. Okorn. Ljubljana, hotel Slon, telefon št. 26—45. Vhod iz Prešernove ulice. Iz Ljubljane u— V proslavo obletnic znamenitih dogodkov na Balkanu! V proslavo četrtsto-letnice balkanske vojne, šestdesetletnice osvoboditve Bolgarije in obletnice prijateljskega pakta z Bolgarijo priredi »Jugo-slovensko-bolgarska Liga« v Ljubljani slavnostno akademijo v torek 15. t m ob % 21. v veliki dvorani Kazine. Na sporedu je govor predsednika Rasta Pusto-slemška in predsednika bolgarskega akademskega društva »Hristo Botev« St. Ata-nasova, glasbene točke in recitacije, pesmi bolgarske pesnice Bagrijane (v slovenskem prevodu, motivi iz Slovenije). Sodeluje vojaška godba. Vstop prost. — Vabimo vse, ki znajo ceniti pomen in važnost imenovanih treh znamenitih dogodkov v slovanski zgodovini, da se udeleže te prireditve. Dobrodošel je vsak, ki čuti narodno in slovansko! n— Pevsko društvo »Sava« bo priredilo drevj ob 20. v dvorani bežigrajske ijud-ke šole samostojen koncert. Zanimanje Beži-grajčanov za lepo prireditev je zasluženo, saj bo 6pored bogat in moški pevski zbor »Save« moramo prištevati med boljše ljubljanske pevske zbore. Na sporedu bodo sklad be starejših in sodobnih skladateljev (Vola-rič, Hajdrih, Gerbič, Preiovec, Venturini, Krek) in harmonizirane narodne pesmi. Skupno bo na sporedu 15 lepih skladb. Občinstvu se bo nudil v resnici lep umetniški užitek. Vstopnice so že na prodaj pri Rebou (gostilna) na Tyrševi cesti. Bežigrajčani bodo nedvomno pravilno ocenili plemenita prizadevanja pevskega društva ter se udeležili koncerta v lepem Številu. u— Pevsko društvo »SAVA« ponovi svoj uspeli koncert v akustični dvorani šole za Bežigradom v soboto 12. t. m. ob 20. Vse ljubljanske in okoliške pevce vabi na ta koncert uprava Hubadove župe. u— V»e zbore Hubadove župe JPS v Ljubljani vabimo, da se po svojem zastopniku udeleže rednega letnega občnega zbora Hubadove župe, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 10. v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice, župna uprava. Samo ie danes ob 16., 19.15 in 21.1$ uri zabavna detektivska šlagerkomedija _SHERLOCK HOLMES J L TRI VELIKA PREMIERA: Španija, pesem, ples In JEANETTE MAC DONALDOVA v velefilmu TARANTELA kino matica 21-24 Fotografirati naučimo brezplačno Dob*« fotoaparat pa dobite že od Din 50.— naprej. Ob nakupu fotoaparata pri nas se zavežemo ne samo strokovno postreii in svetovati pravi aparat, temveč tudi istega 2amenjati, če pride nov model ali ako isti ni po volli! Največja zaloga najmoderneših aparatov zadnjih modelov. PrinaSamo 2 X letno vse fotografske novosti lipskega velesejma in drugih svetovnih tržišč, — zato zaupajte nakup fotoaparata Foto Touristu Lojze Smucu Ljubljana — Aleksandrova cesta 8. foto-aparati vedno na zalogi Jakopičev večer v Delavski zbornici. Gotovo je značilno za naše razmera, da bo Podbevškovo predavanje s skioptičnimi slikami o življenju in delu Riharda Jakopiča v 6 rei o 16. t. m. ob 8. zvečer v Delavski zbornici prvo predavanja o našem še živečem slikarju. Imeli smo sicer že mnogo predavanj o velikih mojstrih, toda vselej le o tujih. Zato je razumljivo, da je za Podbevškovo predavanje veliko zanimanja. Vstopnice se dobe v Severjevi trafiki v šelenburgovi ulici. u— Vodstvo po nmetniškj razstavi Ženske male antante v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo 13. t. m. ob 11. dop. in v ponedeljek. 14. t. m. ob 16. uri. ko poseli - »z-stavo Zveza gospodinj v večji skupini. Nekatere šor so že podaje višje razrede dijakov na razstavo. u— V Šentjakobskem gledališču bo jutri ob 20.15 krstna predstava Bučarjeve veseloigre s petjem in godbo »Smuk-smuk«. Igra je skrbno pripravljena in povsem na novo opremljena. Lepe pesmi in godba poživljajo dejanje, ki je polno zabavnih situacij. Pri predstavi sode!ui°jo Eučarjeva. Cafutova, Hanžič, Kuntar, Moser, Novak in drugi. Ker je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji v nedeljo od 10. do 12., od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. u— Koncertni nastop ljuhJjanSkih šol v drž. operi v nedeljo 13. t. m. se bo pričel točno ob po! 11. z državno himno in se naproša cenjeno občinstvo, da Izvoli pravočasno zavzeti ovoja mesta. u— Zveza gospodinj naznanja, da bo tečaj za «endvife 14. t. m. ob 15 ne 15. t. m.; za paljeno testo 14. t. m. ob 9. uri; za masleno testo 21. t. m. ob 15. uri. u— Za članice Zveze gospodinj bo v ponedeljek 14. t. m. in torek 15. t. m. strokov-njaški pregled polti v zvezi s kozmetičn;mi nasveti brezplačen. Oglasite se ta dva dneva. od 3. do 5. ure popoldne. Frančiškanska ulica 1. u— Podminlca sadjarskega hi vrtnarskega društva v Mostah priredi v nedeljo 13. t. m. ob 10. dopoldne na vrtu g. Kre-garja. Zaloška c. 153, predavanje o sajenju sadnega drevja. u— Izpit za intendantskega kape ta na IL razreda je pred komisijo v Beogradu položil g. Jože Nagode, intendantski poročnik žandarmerijskega polka v Ljubljani. G ka-petanu, k: je notranjski rojak in je v enaki meri priljubljen med svojimi tovariši v vojski in v naši napredni javnosti, iskrene čestitke. u— Ne pozabite, da je nocoj valčkov večer na Tahoru! Ljubitelji valčka, polke, ma-zurke, in drugih srtarih plesov pridite nocoj ie vaš večeri Da pa ne bo «moderna« plesna publika'razočarana, lahko povemo da tudi tango in fox ne bosta zastavljena! u— Sadjarska podružnica šlš a Ljublji-n-1. Praktično obrezovanje sadnega drevja in špalirjev bo razlagal predsednik po ruž-ni<\e g. Za če k na vrtu Električne zadruge v SiŠki Jutrišnjo neieljo ob 14. Pravilno obrezovanje nam bo o pokazali naši strokovnjaki. ore vi v kazini MEDNARODNI PLESNI VEČER Adamič-fazz — P.S.R. m u— Violinski virtuoz Zlatk0 Balokurič koncertira v Ljubijani v ponedeljek 21. t. m. v veliki unionski dvorani. Tokrat bo nastopil ob spremIjevanju ljubljanske filharmonije, ki izvaja en del koncertnega sporeda tudi sama. Na tem koncertu bomo imeli dva dirigenta. Začetno in zaključno točko ima ravnatelj opere g. Mirko Polič, sredino koncerta pa dirigira znameniti ameriški dirigent Louis Siegel. Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Giasbene Matice. n— Opozarjamo na III. javno produkcijo gojencev državnega konservatoriia. ki Lo v ponedeljek H t. m ob 1915 veliki filhar-monični dvorani. Na sporei'i so zastopani izključno le če «k» avtorji: Novak, Smetana, Dvorak. Foeretf, Krička, Suk in Bariol. Produkcija ie v ooČasti+ev 6pomina prozi denta Češkoslovaške republike T. G. Ma«a-ryka. Podr.->b "a lobanji. Iz Jesenic s— Nastop gluhonemih. Veliko zanimanje vlada med na=o javnostjo za propagandno prireditev odraslih gluhonemih iz Ljubljane, ki bo drevi ob pol 21. v dvorani jeseniškega Sokola, ki jim je dal dvorano brezplačno na razpolago, kar moramo razumeti kot plemenito gesto in znak razumevanja do socialnih vprašanj. Gluhonemi bodo z živim govorom nastopili na odru enajstič z namenom, da dokažejo koristnost tozadevnih vzgojnih zavodov, nujno potrebo razširjenja ljubljanske gluho^em-nice in končno, da dokažejo svojo sposobnost za delo in življenje. Jeseniška javnost bo imela prvič priliko videti, kako se izživlja duša gluhonemega človeka in prvič slišati, kaiko gluhonemi govori. Na sporedu je revija poklicev, kratko predavanje gluhonemega govornika, ki bo orisal življenje neslišečih. ter dva igrokaza, v katerih nastopijo bivši gojenci ljubljanskega zavoda pod vodstvom strok, učitelja V. Rupnika. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen revnim gluhonemim, upamo, da jim bodo Jeseničani napolnili dvorano ter podprli njihove upravičene zahteve po uza- Prekrasen film divnega petja, lepe vsebine in čarobnih pokrajinskih slik! Prvič sodeluje v celem filmu sloviti mladinski zbor Wiener Sängerknaben Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 url TA FILM MORATE VIDETI ! MLADINA PREPEVA kino union, teL 22-21 I ■KINO SLOGA, tel. 27-391 DANES PREMIJERA veselega karnevalskega filma: Trije neumni dnevi Jutri ob 10.30 dopoldne še enkrat film po znižanih cenah. »KRALJICA LEDU« Iz Celja e— PevsKj koncert gimnazije tn meščanskih šol bo na cvetno nedeljo 10. aprila popoldne v celjskem gledališču. KINO UNION Danes premiera filma polnega lepih posnetkov in čudovitih doživljajev male ekspedicije »B ORNE O«. (Film v nemškem jeziku.) I u— Pri naročilih kličite slaščičarno in restevracrljo Košak. ki ima telefon št. 44-40. u— javna produkcija češke glasbe, Id jo Izvajajo gojenci ljubljanskega državnega koaservatorija bo v ponedeljek 14. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Produkcija bo v počastitev spomina prezi-denta T. G. Masaryka. Uvodno besedo ima prof. Vaclav Bur an, nato pa nastopijo naslednji gojenci: Korošec Anton (klavir), Polajnar Ljudmila (sopran), Kruljc Štefka (klavir), Pavlovčič Štefanija (mezzosopran), Ogrin Ksenija (klavir), Burger Kajetan (violina), Loger Ed ta (klavir), GostiSa Alojzij (tenor), Osterc Marta (klavir), komorni kvintet: Ostare, Burger, NovSak. žlžmond to če-hovin. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice, stane 3 din, in velja kot vstopnica k produkciji. V celjski bolnišnici so umrl t v sre-i do 62-letna delavka Marija Leščeva iz : Hrastnika, v četrtek 18-letni trgovski pomočnik Karel Jurman iz Vojnika in 39-letna dninar ca Marija Golavškova iz Velike Pirešice. v petek pa 18-letna delavka Stana Valemškova iz Zagrada pri Celju. KINO METROPOL CELJE Danes Mark Twainovo delo »KRALJEVIČ IN SIROMAK«. V glavni vlogi ERROL FLYNN. e— Pregled vseh motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana, bo v ponedeljek 14. t. m. dopoldne pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. Obenem se pozivajo lastniki vozil, da čimprej zamenjajo evidenčne tablice, ker je uporabljanje starih (lanskih) tablic na motornUi vozilih po pregledu nedopustno. Iz Tržiča č— Koncert. V nedeljo 13. L m. ob 16. prredj zbor malih harmonikarjev z J ©flC* nie in Kranja pod vodstvom g. Albina Fa-kina, učitelja glasbe, koncert v dvorani Sokolskega doma Fakin namerava tudi v Tržiču pričeti s poukom harmonike, če se pr javi zadostno število učencev. è— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo veleopereto »Gaeparone«. konitvi šoloobveznosti za vso neslišečo mladino. s— Zvočni kino »Radio« predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) vel efilm »Pota ljubezni«. Krasna poljska drama v nemškem jeziku. Med dodatki tudi domač kulturni film in Paramountov zvočni tednik. — Sledi xPeter v snegu«. Iz Krškega kr— Sokolski kino bo predvajal v soboto ln nedeljo velefilm iz pomorskega življenja »Gusarji« ter poleg zvočnega tednika še kolorirano dvodeianko »Popaj in Sindbaj«. Predstave ob pol 16. im pol 20. uri. Iz Ljutomera U— Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomo. rn predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Moj sin gospod minister«. Naslednji film dne 18. in 19 t m. ★ BLED. Zvočni kino igra danes in jutri zabaven film »Veseli Dunaj« in običajno predigro. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20. in .Hitri ob 15.15 in 20. uri film v naravnih barvah »Deklica iz pragozda«. La dodatek Paramuontov zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in Jutri velefilm »Samostanski lovec«, prirejen j^namenitem istoimenem romanu Gangho- VÈLENJE. V nedeljo IS. t- m. bo ob 14. uri v Društvenem t domu važno predavanje g. dr. Breclja iz Ljubljane o spolni pripra- vi za življenje ali borbah v mladih letih. Nadina, pridi polnoštevijno* Gospodarstvo 1 milijarda brezposelnih gotovinskih sredstev pri DHB Naraščanje razpoložljivih gotovinskih sredstev pri Državni hipotekami banki zavzema vedno večji obseg in se zdi, da banka glede na naraščanje kratkoročnih vlog ne ve, kako plasirati obilno pritekajoča denarna sredstva Ob koncu lanskega oktobra je imela Državna hipotekama banka za 684 milijonov Din gotovinskih sredstev, ob koncu novembra za 786 milijonov, ob koncu decembra za 712 milijonov ob koncu januarja pa so ta gotovinska sredstva narasla na 996 milijonov Din, medtem ko so lani ob koncu januarja znašala le 574 milijonov, v januarju leta 1934. in 1935. pa so se gibala na višini nekaj nad 300 milijonov. Hranilne vloge so v teku lanuarja narasle za 37.2 na 1421.1 milijona Din (lani 1221 6). Kakšno je gibanje vlog po čekovnih računih, iz novega izkaza ni razvidno ker Državna hipotekama banka hranilnih vlog po tekočih računih ne izkazuje več ločeno od ostalih tekočih računov. Prav te vloee po tekočih računih, ki predstavljajo v znatni meri naložbe drugih denarnih zavodov, pa so v zadniem času mnogo bolj naraščale nego prve hranilne vloge. Ob koncu leta 1936. so znašale 459 milijonov Din, ob koncu lanskega novembra, ko so bile poslednjič izkazane, pa že 748 milijonov. Skupaj so tekoči računi znašali ob koncu januarja 1221 milijonov Din, to je za 59 milijonov več nego pred enim mesecem. Naraščanje Izkazujejo tudi samostojni fondi, razni drugi fondi in kapitali javnih ustanov, ki so znašali ob koncu januarja 2566 milijonov, t. j. za 34 milijonov več nego pred enim mesecem Gani ob koncu januarja 2086). Od posojil kažejo hipotekama posojila nadaljnje nazadovanje in sicer nasproti koncu preteklega leta za 8 na 1964 milijonov (lani 2057). Komunalna posojila so narasla za 20 na 1417 milijonov (lani 1222). lombardna posojila pa so nazadovala za 5 na 96 mili ionov (lani 158) medtem ko pri ostalih posojilih ni večjih sprememb. Skupni dolg fnančnega ministrstva se je zmanjšal za 47 na 622 milijonov (lani 708), razne druge terjatve po tekočih računih pa so nazadovale za 26 na 359 milijonov (lani 383). Državni dohodki v tekočem proračunskem letu Finančno mnistrstvo objavlja mesečno poročilo o stanju državnih financ, in sicer :za mesec januar. V tem mesecu so znašali državni dohodki od neposrednih davkov 162.2 milijona din. to je za 10.9 milijona din več nego v lanskem januarju- Dohodki od trošarin so znašali 70.4 milijona din itn so bili za 0 8 m lijona din manjši nego čib izkazuje na dohodkih skupaj 21.400
    ?njarstvu in o raznih drucih vprašanjih. Sk!en;eno ie bilo. da se bodo članu' udeležili velikega kongresa trgovcev v Ljubljani, ki bo 11. in 12. junija t- L Borze 11. marca Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 8.25- V zagrebškem kliringu je bil v avstrijskih šilngih promet po 8.2150 (v Beogradu 8.2111) v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.6250. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.34. v Beogradu 14.31 o v Zagrebu 14-34, odnosno za konec marca 14.2750 in za konec aprila prav tako 14.2750. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih prijazna in je Vojna škoda notirala 461 — 463 (v Beogradu je bil promet po 464 — 465). Tudi v ostalih državnih vrednotah pa ni bilo zaključkom, pač je bil zabeležen promet v delnicah Gutmanna po 63 in v delnicah Sečerana Of^'ek no 125. DEVIZE Ljubljana, Amsterdam 2401.66—2416.26 Berlin 1732.78 — 1746 66. Bruselj 726.34 — 731.40, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.99 — 217.04 New York 4263.51 — 4299.82, Pariz 135.02 — 136 46, Praga 150.83 — 151.93, Trst 225.35 — 228.43. Curih. Beograd 10, Pariz 13-60, London 21.6025, New Yo:/o begluške 92 den., 6°/0 datai, agrarne 90.50 den., 7<>/0 stabiliz. 96 den., 7«/0 invest. 98 — 99, 7"/o Drž. hip. banka 99 — 101, 7»/„ Blair 90.25 — 91, 8% Blair 95-50 — 96.50; delnice: PAB 225 den., Narodna banka 7300 den., Trboveljska 220 — 225, Gutmano 63 — 65, Sečerana Osijek 120 — 125, Sečerana Veliki Bečkerek 500 — 600, Dubrovačka 395 — 415, Oceania 615 den. Beograd. Vojna škoda 664 — 664.50 (664.60 — 665), za marre — (664.50), 4°'o severne agrarne — (61-75), 6% dalm agrarne 91.25 — 91.50 ( 91.25), 6»/0 begluške 91.75—92 (92), 7«/0 invest. 99—99 50 (99.25), 7°'o Drž hip. banka 99.50 den., 7"/o Bla t 90.50 — 91.50 ( 90.50). 8<>/o Blair 96 — 98, Narodna banka 7300 den, PAB 228 — 230. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 11. marca. Začetni te/ s S //////s, / /S s. » Patriottica ali hitlerjevska Avstrija? V nedeljo, 13. t. m. bo v Avstriji ljudsko glasovanje, ki naj Izreče besedo o samostojni ali hitlerjevskl Avstriji. Na sliki levo: kancelar Schuschnigg, ustanovitelj Patriotske fronte; na desni hitlerjevskl notranji minister Seyss-inquart Flora ln Savna v Arktidi Plankton v vrhnjih plasteh morske vode — Neznatni irvi in raki v 300 m globokem toku — Ptice in medvedi v bližini Severnega tečaja O glavnih uspehih znanstvenega proučevanja življenja v polarni kotlini s strani papaninove skupine poročajo sledeče: Pred to odpravo znanstveniki niso dvomili, da bi v vodovju Severnega Ledenega morja ne bilo rastlin in živali, vedeli pa niso, kakšne rastline in živali bi to bile in kolikšne so njih množine, še Nansen je v ostalem trdil, da je srednji, z večnim ledom pokriti del tega morja smatrati za pooolno puščavo. Drugi učenjaki so domnevali. da je plankton v teh predelih vsaj ob določenih letnih dobah zelo bogat in mnogovrsten. Papaninova odprava je to domnevo potrdila. V neki brzojavki je ta odprava s svoje ledne plošče poročala, da se je proti koncu lanskega julija začelo očitno razvijanje rastlinskega planktona v zgornjih plasteh morske vode. V začetku septembra se je ta razcvet rastlinskega planktona končal. Že to dokazuje, da je bila vsaka domneva t nemožnosti življenja v srednjem delu po- larne kotline napačna. širšov je ugotovil, da prihajajo z ogromnimi masami Atlantskega oceana v polarno kotlino silne množine rastlinskega in živalskega planktona. V tem kakšnih 300 m globokem toku je neznatnih črvov in rakov kar mrgolelo in njihove vrste so bile iste, kakršne opazujejo v Grenlandskem morju. Mnogi so se čudili, da je v okolici Severnega tečaja dobiti ptice in celo medvede. Niso si mogli razlagati, od kod dobivajo svojo hrano. S tem, da so odkrili v določenem času tolikšne množine planktona, se je ta skrivnost razrešila. Pticam hrane vsekako ne primanjkuje in navzočnost medvedov govori o tem, da je v morju tudi preobilica rib, s katerimi se te živali hranijo. Papaninovi ljudje se v tem pogledu vračajo s prebogatim znanstvenim gradivom, česar ni uspelo mnogim odpravam z velikimi ladjami, je izvršila četvo-rica pogumnih sovjetskih raziskovalcev. Odgovori japonskih vojakov na vprašanje, čemu so prišli na Kitajsko Poročevalec nekega pariškega lista piše, kako si je na slepo srečo izbral deset japonskih vojakov in jih vprašal, zakaj 8o prišli prav za prav na Kitajsko. Vprašanci so pripadali raznim socialnim plastem in so prihajali iz raznih delov Japonske. Med njimi so bili budhisti in šintoisti, delavci ter intelektualci, desetniki in navadni vojaki. Njihovi odgovori so pa bili po vrsti sledeči: 1. Ker je cesar tako hotel. 2. Ker so Kitajci prekršili pogodbo, ki §o jo svoječasno sklenili z nami. 3. Ne vem. 4. Ker so polk, kateremu pripadam, poslali na Kitajsko. 5. Ker ima Japonska preveč prebivalstva. 6. Nimam niti najmanjšega pojma. 7. Ker so nas Kitajci napadli. 8. Ker nam je cesar zapovedal, da moramo sem. 9. Ker je bila čast naše dežele ogrožena. 10. Ker smo hoteli na Kitajskem napraviti red. Letalo se je zrušilo v park V predmestju Prage se je te dni zrušil Ila zemljo aeroplan, ki ga je vodil neki podporočnik. Pilot se je rešil v zadnjem trenutku s padalom, letalo pa je priletelo v park neke rile in je pri padcu na zemljo Zgorelo, Vila je ostala nepoškodovana. Krst holandske princese Po vesteh iz Amsterdama bodo krstili hčerko prestofcfnasle-drdce Julijane v zar Cetiku meseca maja v Haagu. Umor v knjižnici Njujorško mesto je zelo razburil umor, ki se je odigral te dni v javni bibliofteki v 50. aveniji. 33 letni inžanir Charles Frankel je stopil v knjižnico v spremsJtvu svojega tovariša Johna Abbotta. Nenadoma sta se došlaca sprla, Frankel je potegnil izpod plašča majhno sekiro in je z njo razklal svojemu tovarišu glavo. Po umoru je skužal zločinec pobegniti, pa so ga prijeli. Lep dar: Zgodbe brez groze Preden vzame zima slovo • • « i Nov način konserviranja živil Učiteljica na državni kuharski šoli v Stockholmu Ubba Virgin, je napravila važno odkritje, ki bo omogočilo v konservah ohraniti do 92 odstotkov vitamina C. Namesto dosedanjih konservirajočih pripomočkov uporablja Virginova raztaljeni pa-rafin, v katerega polaga sadje, zelenjavo i. t d. Po najboljših dosedanjih konservirajočih načinih je bilo mogoče ohraniti kvečjemu 40 odstotkov vitamina C. Virginova je učenka slovitega profesorja kemije na vseučilišču v Stockholmu in nagrajenca z Nobelovo nagrado Euler-Chelpina. Srečal jo je - in se Je oženil... Louis Fitzgerald Hemnesy-Pereth iz Londona je nadavno obiskal škotsko, kjer je neki večer iz dolgega časa obiskal plesno prireditev v vasici Milton Duff pri Elginu. Na plesu 6e je seznanil z dvajs?tletno Margareto Ross-Noeholeonovo, prosiil jo je za ples. Mladenka je privolila. Med plesom je Anglež izjavil deklici, da jo ljubi. Prosil jo ie še za drugi ples, ki je mladenka vanj privolila. Kmalu nato sta zapustila plesišče in dve uri pozneje sta bila že mož in žena, kajti škotski poročni predpisi ne poznajo formalnosti in zahtevajo za poroko samo štiri priče. Skok iz velike višine šestnajstletna Pamela Lubllner je proSle dni zadivila posetnike londonskega drsališča 8 krasnim skokom n» leda čez 12-letno Shirley Tory Odskakovalec s padalom James Williams je te dni skočil na francoskem letališču iz višine 10.600 m. Padalo se mu je odprlo, ko je bil 200 m nad zemljo Štel je minute, ki jih ni ucakal Ob smrti bivšega egiptskega ministrskega predsednika Nesima paše v Kairu poročajo listi, da je prejela Marija Hübnerjeva, hči dunajskega hotelirja in nevesta pokojnika, še pred nekaj dnevi pismo od starjga zaročenca, v katerem ji je Nesim paša zatrjeval, da bo v štirih do petih tednih najsrčnejši človek na svetu. V tem času se je namreč imela vršiti poroka. Šlo je samo za to. kje naj se izvrši poročni obred, v Egiptu ali na Dumaju. Prod dnevi je poslal Nesim paša ßvoji nevesti prisrčno pismo, v katerem je zagotavljal, da šteje minuta, ki ga še ločijo od sedemnajstletne Marije . .. Tajijo, da sta se poročila • • • Nskemu neapeljskemu novinarju se je posreči lo priti v vilo C im brane v Ravellu in govoriti z Greto Garbo in dirigentom Sfcokowskiim. Grela Garbo je izjavila, da se mudi v Italijii samo zaradi poetika, ki ji je potreben. Energično je zavrnila govorice, da se je omožila 6 Stokowskim. Tudi švedski konzulat v Neaplju izjavlja, da niso zahtevali od njega nobenih dokumentov, ki bi prišli v poštev za poroko Greta Garbo s Stokowskim. Slika z moskovskega procesa . i.' ^MmŠMii Br^IHBÌ • ' Br ' "" 8 Hnsipi v \ - ^Phl il W^W 'MB \ * ajHhna Hpfc ■'JP'^^sl ..... ..-.j:;,^ a.________ . ''TftffiUM v a. wir*1 Predsednik obravnave, sodnik Ulrich, pri svoji mizi Igralka, žena zamorskega princa V Evropi evropeiziran črnec, v domovini praznoveren primitivec Mlada pariška Igralka Irena Briacova, ki je bila pred letom dni priljubljena članica nekega bulvarnega gledališča, leži ta čas s popolnoma zrahljanimi živci v nekem zdravilišču in če bo ozdravela ter se vrnila na oder, bo nje zopetni nastop pomenil gotovo senzacijo. Kajti Briacova je od tedaj, ko se je poslovila od odrskega življenja, doživela hude pustolovščine. Nekoliko mesecev je bila poročena z mladim zamorskim princem Qualinom, s katerim se je seznanila v Marseilleu in ki mu je sledila v njegovo domovino Daho-mey. Tam pa se je že popolnoma evropei-zirani zamorec spremenil hitro spet v pra-znovernega primitivca, kakršen je bil pred svojim dolgim bivanjem na Francoskem. Njegov oče ,1e bil v deželi Dahomejcev vla-ir. pa so ga kolonialne oblasti po nek»r>-sporu deportirale in je v izgnanstvu tudi umrl. Ko se je Qualino s svojo belo ženo vrnil v dahomejsko prestolnico, so ju tam sprejeli z divjim sovraštvom do vsega tujega. Mladi mož je moral s strani svojih bratov in ostalih rojakov občutiti na svoji koži, kako ga prezirajo zavoljo njegovega zakona s Francozinjo in njegovih evropskih manir. Briacovo so zamorci popolnoma bojkotirali in ji je bilo težko dobivati celo potrebna živila. Najhujše pa je vplivala nanjo sprememba njenega moža. Duhovniki njegovega rodu so ga prekleli zavoljo njegovega odpad-ništva. To prekletstvo je vplivalo nanj tako. da je dobil padavične napade, da se je čutil stalno zasledovanega in da je začel moliti demone domačih pragozdov. Francoščino, ki jo je povsem obvladal, je hitro pozabil, tako da se z ženo skoraj nista več razumela. Ker se je bala. da bo popolnoma zblaznel, je sklenila, da se vrne z njim čim prej domov, to tem bolj, ker so bili njegovi rojaki sklenili, da ga ob priliki žrtvujejo svojim bogovom. S pomočjo kolonialnih oblasti ji je uspelo, da ga je spravila na ladjo v najbližjem pristanišču. Toda med vožnjo se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so ga morali v Dakar ju izkrcati. Tam je tudi umrl in njegova žena je dobila živčni pretres, zaradi katerega je že celo vrsto tednov ▼ sanatoriju. V zadnjem času se je njeno stanje izboljšalo in prejela je že ponudbe za angažman, ker smatrajo vdovo zamorskega princa za atrakcijo. Medved v pokop Žrtev španske državljanske vojne Pred kratkim so sprejeli v živalski vrt v Gorlicah starega medveda v zasluženi pokoj. žival ima za seboj burno in težko življenje. Nekoč je bila najlepša in najmočnejša žival v skupini medvedjega krotilca Kaut-skega, ki je potoval po vsej Evropi. Ko se je mudil Kautski s svojo skupino baš v Španiji, je zabesnela državljanska vojna in ni mogel dovolj h'tro osta viti dežele. Pogostoma je bilo nad vse težko živali ukrotiti, ker so jih strašili poki pušk in topov. Nekoliko medvedov so ubili. Tudi starega medveda Tonija, ki so ga sedaj v Gorlicah sprejeli v pokoj, je zadela krogla v oko in le s težavo so mu ohranili življenje. Po največjih težavah je Kaut-skemu na zadnje uspelo, da je z ostankom svojih živali zapustil Španijo. Sprejel jih je neki cirkus v Berlinu, toda Toni ni bil več sposoben za javne nastope. Bil je pač enook. Sedaj so poskrbeli, da bo mogel ostanek svojih dni preživeti v miru. Sto žensk so otell sramote Metode trgovcev z belimi sužnjami v Južni Ameriki Iz Santiaga v čilu poročajo, da so čilski orožniki nedavno zasačili na nekem 3000 m visokem prelazu v Kordiljerah karavano 30 moških, ki so skušali pretihotapiti Varno zaklonišče Zgradba s 12$ prostori preurejena za zaščito pred napadi iz zraka Znana angleška milijonarka in filantrop- , ka, ga. Violet van der Eist, je kupila grad Harlaxton Hall, ki si ga je hotel kupiti nekoč že kralj Edvard VII., a ga ni mogel dobiti. Originalna dama hoče velik del starinskega, širnega poslopja spremeniti v zaklonišče, v katerem bi bilo okoliško prebivalstvo varno pred letalskimi napadi. Gradu bo vrnila nekdanje ime Grantham. Bojevita človekoljubka, ki je imela že mar-sikakšen spopad s policijo, je izjavila: »Zgradba, ki obsega 125 velikih prostorov, je nastala pred več nego sto leti in vprašanje okusa je, da-li komu dozdevni tudorski slog, ki si ga je takrat izbral arhitekt, ugaja. Vsekako je zelo originalna in številni zlati okrasi v njej so izvrstno ohranjeni. Kralj Edvard VH. je hotel kupiti ta grad od tedanjih njegovih lastnikov, normanskih plemičev De Ligue Gregory, pa mu ga niso hoteli prodati. To je tudi vzrok, da si je takrat kupil grad Sandring-ham. Sedaj pa je zadnji potomec norman-ske rodbine umrl in jaz sem dobila možnost, da grad kupim. Ta zadnji potomec je bil človek, ki so ga poznali v teh krajih pod imenom »mož s puško«. Hodil je namreč vsepovsod, v gradu in na prostem, s puško pod pazduho in lahko si mislite, da so ljudje pred tem čudakom občutili nekaj strahu, posebno ker niso nikoli vedeli, kdaj se puška lahko sproži. Mene se ne bo treba nikomur bati. Odkar je posestvo moja last, ne bo smel tu nihče več streljati. Lov sem strogo prepovedala, takisto pse, ker hočem očuvati divjačino, ki živi tu. Tudi ptice bodo dobile tu svoje pribežališče. Ta čas spreminjajo strokovnjaki kletne prostore gradu v zaklonišče, v katerem bo 4000 oseb popolnoma varnih pred bombnimi in plinskimi napadi. Posebni stroji bodo tem ljudem lahko skozi cela dva tedna dovajali svež zrak.« Krojačica — pustolovka Zapravljala je denar stare vdove Pet an tridesetletna angleška krojačica Eunica Mary Rose je zadnja tri leta uživala življenje in bo za to uživanje zdaj dejala tri leta pokoro v ječi. Nabavila sd je šest avtomobilov, najela šoferja, ki mu je obljubila 15 funtov tedenske mezde, ter se je vozila z aerodinamičnim avtomobilom križem dežele. Ude- Velika tatvina demantov V Anversi so te dni odkrili velikansko tatvino demantov, eno največjih, kar jih beleži kriminalna kronika v zadnjem času. Vrednost ukradenih demantov cenijo na dvajset milijonov frankov. Policija je uvedla preiskavo, toda ne navaja imena oškodovane tvrdke. INSERIRÀJTE V „JUTRU" S ležervala se je pasjih dirk in v Hoveju je najela dve opremi jeni hiši za lastno uporabo. V emi izmed njih je nekaj časa ži-veP.a s svojim zaročencem, v drugi pa je sprejemala ostale prijatelje. Večkrat je tudi pod vzela kakšen izlet z aeroplanom. Stroške za njene ekstravagance je pla-čevaila stara dama, vsega spoštovanja vredna vdova Edith Barness iz Norman tona. Tej ženski je krojačica pod raznimi pretvezami izvabila 14.000 funtov, deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih, djeloma tudi v nakitu. Trajalo je precej časa. preden je stara dama prišla na to, da krojačica zapravlja njen denar. Ko je zahtevala nazaj gotovino, vrednostne papirje in naiklt, pa je bilo že prepozno. Vdova je zapravljivko ovadila sodišču, ki jo je obsodilo na tri leta ječe. 100 žen in deklet z avtomobili preko gorovja, od tam pa skozi južnoameriške pampe v Buenos Aires, da bi jih tam prodali v javne hiše. Formalno so trgovci izdajali svoje žrtve kot »kabaretne umetnice«. Oblast, ki je dobila tihotapce v roke, je zahtevala papirje in je takoj tudi ugotovila, da so listine, ki označujejo ženske za kabaretna pevke in artistke, ponarejeni dokumenti. žene in dekleta, ki so jih bili trgovci z belimi sužnjami vlovili v mreže, so bile vse obupane in od potovanja izmučene skoro do smrti. Čeprav so bile zaradi ostrega mraza zavite do ušes v kožuhe in volnene obleke, niso mogle odolevati silnemu mrazu. čilska policija je odredila, da se morajo nesrečne žene in dekleta prepeljati v Valparaiso. Od tam bodo vsako posebej poslali v domovinsko občino. Policija upa, da se ji je topot posrečilo odkriti družbo, ki ni trgovala z ženskami samo v Južni Ameriki, ampak je zalagala z belimi sužnjami tudi Evropo in Azijo. A N E K DO T A Dvorjanik Ludovika XIV., marki Beau-montski, je bil zavoljo svoje skoposti na slabem glasu. Tu in tam je družbo povabil k sebi, toda odzval se mu ni nihče, ker so vsi vedeli, da bi od njegovih obedov lahko gladoval. General Lery, ki te njegove skoposti še ni poznal, pa se je njegovemu vabilu nekoč odzval. Na mizo je prišla redka juha, malo zelenjave in nekaj sira. Kmalu po obedu je general šel. »Nu, gospod general, kdaj boste pri nas spet obedovali?« ga je vprašal marki. General se je obrnil in odgovoril: »če bi bilo mogoče — takoj!« VSAK DAN ENA »Draga moja, brodolom je bil res strašen doživljaj — ampak zdaj sva, hvala Bogu, končno — sama!« i»Everybodys weekly«X 14 lattami pregled Razgovor s prof. Salvinljem Italijanski slavist o našem jeziku in literaturi, o slavističnih študijah in o delu za zbližanje Prof. dr. Luigi Salvini, doslej predstojnik Slovanskega oddelka na neapeljski Orientalski visoki šoli in poslej direktor beograjskega Instituta za italijansko kulturo, se ja v Ljubljani tako rekoč že udomačil. Kadarkoli ga srečam na cesti, vedno stiska pod pazduho kakšno slovensko knjigo. Ima .jih že lepo zbirko — izbranih po okusu pesnika in merilu znanstvenika. Kajti ti dve ose-bi sta ubrano strnjeni v njegovo osebnost. Ko je oni dan izbranemu občinstvu na univerzi v svojem krasno zvenečem jeziku predaval o italijanski nacionalni književnosti, je bil mamikdo presenečen ob srečanju z nje- jiovo osebo, ki niti malo ne spominja na 3>tip< zaočalienega in resnobno zamišljeaega profesorja, Šestindvajsetlefcni jezikoslovec bo prav kmalu obvladal toliko jezikov, kolikor let šteje, in če leta odtekajo, mu jezikovno znanje doteka. Prav v zadnjem letu je pridružil 23 jezikom še slovenščino, ki jo pridno čita in iz nje skrbno prevaja. Predavanje 8. t m. je pokazalo, kar so že prej izpričali njegovi spisi, da je ta jezikoznanec tuii li-terarno-ikritično razgledani estet. Obiskal sem ga te dni v Unionu, kjer je napolnil sobo s knjigami, ki ga stalno spremljajo na poti, in kjer se je v prijateljskem razgovoru brž zaiskril njegov romanski ««prit. združen z živahnim mladostno vrelim temperamentom. Citai mi je svoje prevode nekaterih Zupančičevih pesmi, zlasti tiste "»Tiho prihaja mrak«, ki se mi je zdela dovršeno prelita v Dantejev jezik, dalje prevode iz Dučiča, Begoviča, pa Cankarjevo prozo »Gospod stotnik«. Ima še velike načrte: eden prvih je »Duma«, na kateri dela že neka- časa. Svoje prevajalsko delo jemlje zelo resno: besede izbira kakor dragulje, dolgo posluša izvirni ritem in ga skuša kar moči verno reproducirati v svojem jeziku. Da ie našel pravi ton zä prevod Dučičevega dubrcrvniškega renesančnega motiva, je prebral več- italijanskih renesančnih pesnikov. Po tem razgovoru je nastal interview, ki mu je dal avtentično obliko sam mladi znanstvenik. Naj samo verno prevedem njegove besede, polne prijaznih izjav in vzpodbudnih misli o kulturnem sodelovanju med obema jadranskima sosedoma. Ljubljana in slovenščina Na vprašanje, kako mu ugaja Ljubljana in kaj misli o slovenskem jeziku, je italijanski slavist odvrnil: — V Ljubljani mi ugaja familijarno in pokojno ozra^ie mesta, ki ima svojo tradicijo, svoj obraz in svojski pomen. Ker je rasilo počasi, organično. je imelo dovolj časa, da «e je lahko lepšalo in obnavljalo, ne da bi pri tem ustvarjalo močne kontraste in nepotrebno razkošje. Ne more zakriti videza kulturnega središča: čutiš ga ne samo v knjigarnah, ki jih najdeš na vsakem koraku, uarveč tudi v plemenitosti (nobiltà) nekaterih starih arhitektur, kakor so n. pr., na Kongresnem trgu in v delu starega mosta onkraj Ljubljanice pod gradom. Nemara le to simbolično za vaše mesto: danes je grad jetnik živega mesta, ki mu je nekoč moralo ležati pod nogami. — Slovenščina se mi zdi močno zanimiva in sicer ne le s filološkega zrelišča. Ritmična mnogolikost njenih naglasov, njena značil-ra. kadenciraa muzikalnost sta mi vzbudili pozornost takoj prvi hip. Kakšne moči in kakšne izraževalne finese je zmožna slovenščina. sta dokazala, kakor se mi zdi, ne sano Cankar in Ivan Prijatelj — vaš slovenski čeSanctis — marveč predvsem vaši pesniki, v prvi vrsti Prešeren in Župančič. Prešeren in Župančič Odkar mi je prof. Salvini omenil, da pripravlja tudi študije o Prešernu tn o Zupančiču, me je zanimalo, kaj sodi o teh dveh višinskih pojavih našega slovstva. Na to vprašanje je g. profesor odgovoril tole: — Prešeren in Zupančič erta dva časovno skrajnoetna pojava v enem stoletju kulturnega. političnega in umetnostnega življenja Slovencev. Lahko bi rekli, da sta dala slovenskemu ljudstvu poleg slovstvenih del evropske vrednosti tudi duhovno vsebino in duhovni obraz. Prešernova poezija, takisto kakor njegov okus in njegovo literarno izoblikovanje v času, ko je bilo v modi ljudsko ali vsaj k popularnosti težeče slovstvo, predstavlja že samo po sebi čudež. Le- tega si lahko samo delno razložimo z literaturo predhodnih časov od protestantske do katoliško baročne, toda ostaja nam iskra Prešernovega genija. V Zupančiču se je prečistilo in presnovalo ne samo celo stoletje slovenskih Iiterarno-umetnostnih in jezikovno pesniških prizadevanj, marveč je v nji prišla do premega izraza tudi vsa izkušenost moderne evropske lirike. Muzikalnost njegovih stihov, finesa in moč izraza, izvirnost njegovega pesniškega sveta, vse to mu daje značaj pravega modernega klasika. Do Župančiča. ki je znan, proučevan in prevajan tudi v Italiji gojim iskreno občudovanje in bom vesel, če mi uspe prevod ne samo »Dume«. marveč tudi izbora njegove poezije, iz katere sem dal že Šestim ali sedmim italijansko podobo. Nova italijanska slavisti!» Spomnil sem se knllgp prof Artura Croni« o zgodovini italijanska slavietika. ki kaže. da Imajo kulturni stiki Italijanov s Slovani že staro in rodovitno tradicijo. Vprašal sem prof. Salvinija, kakšno je današnje sta- nje italijanske slavistike in ali vernje v možnost njenega razmaha. Na to vprašanje je odvrnil g. prof. Salvini: — Nova italijanska slavietika, ki se nemara ni rodila v posebno ugodnih razmerah takoj po svetovni vojni, je dosegla po zaslugi prof. MaverainLo Gatta mnogo obetajoči razmah. Razen teh dveh ustanoviteljev naše sodobne slavistične šole, je treba omeniti še nekatera druga imena, ki so že znana v inozemstvu, tako n. pr. specialista za jugoslov. in češko literaturo A. Cro-n i a, strokovnjaka za bolgarsko in poljsko slovstvo Damiani, dalje W. G i u s t i j a za češko lužiškosrbsko in slovensko, Renato P o g g i o 1 i-a za rusko. Ne smemo pozabiti množice vrlih prevajalcev in proučevalcev med katerimi je zvesti prijatelj vaše literature. Umberto Urbani. Danes ima naša slavistika svoje vseučiliščne katedre, dobro preskrbljene institucije in organizacije, pa tudi serijo učnih priročnikov, slovnic in obilno najboljših in zanesljivih prevodov iz vsake slovanske književnosti. Samo v izdaji >11 Genio Slavo« (v Turinu, ki pa je žal prenehala) in dalje v izdaji jdnstiiuto per l'Europa Orientale«, ki jo vodi prof. Lo Gatto, tvorijo prevodi iz slovanskih jezikov in študije o najpomembnejših slovanskih književnikih celo knjižico z več ko 200 zvezki. Pri tem pa ne naštevamo drugih italijanskih založnikov, ki so izdali in še često zalite/njo prevode slovanskih pisateljev, zlasti poljskih in ruskih. — Kar se tiče naše slavistike, lahko rečem, da se je nedvomno že pred leti povzpela višje nego je zgolj informativno slavistično delo. Celo v primeri z višino današnje italijanske slovstvene kritike je naš prispevek k proučevanju raznih slovanskih slovstev dovoli znaten in smo lahko nanj po pravici ponosni. Zgodovina ruske literature iz peresa Lo Gatta, ki je doslej dosegla že pet zvezkov, je že sama monumentatolo delo. Študije in monografije, ki so jih spisali Lo Gatto, Cronia, Maner, Damiani, Poggioli, Bensano-Begey. Palvini, Urbani dandanes pazljivo zasledujejo in proučujejo celo v slovanskih deželah. Delo slavistov dobiva čedalje širšo osnovo in lepše vidike, kajti ta proučevanja nahajajo v Italiji vedno več podpore in razumevanja s strani širšega občinstva kakor s strani posameznikov in države. Sedaj gre naše stremljenje za tem. da razširimo proučevanja še na druge, najmanj znane slovanske književnosti, zlasti na belo rusko in predvsem na ukrajinsko. Treba je, da poglobimo filološka in lingvistična orou-čevanja. In že dozoreva potreba, da spoznamo tudi druge panoge, ne samo literaturo: da proučuiemo in se sami naučimo razumevati in tolmačiti pravo zgodovino, filozofijo in razne druge naprave slovanskih dežel in narodov. Prepričan sem, da bo kmalu naš donesek tudi s te strani znaten. Delo za kulturno zbližanje Na vprašanje o italij.-jugoslov. kulturnem sodelovanju je odvrnil g. prof. Salvini: — Naravno je. če Italijani in Jugosloveni, ki so si sosedje, delujejo za medsebojno spoznavanje. Tako delo ima konkreten interes in postaja narodna dolžnost. Sedaj gre za to, da se zopet vzpostavijo pogoji našega zbliža-nja. ki so tili dolgo časa pretrgani in da se da je z ene in z druge strani dovolj prilike za tako delo. ki ga utegnejo poglobiti zgolj iskreni in prepričani ljudje. Zakaj samo taki imajo zanj vso dobro voljo. Želeti bi bilo, da bi dobili v Rimu nekako »Jugoslovensko akademijo«, v kateri bi našli zavetišča ne samo dijaki in umetniki, marveč tudi pred-stavitelji najboljšega, kar premore vaša kultura. Za resnično kulturno zbližanje pa ni potrebno zgolj sodelovanje, marveč zia-6ti v ž iv e t j e v svet ki ni različen samo v zemljepisnem smislu. Treba je zopet na stopiti pot in posnemati vzor najboljših mož našega Risorgimenta. kakor sta bila Mazzini in Tommaseo. Ne zadošča, da se spoznavamo samo v literaturi. Današnja Italija je realnost, o kateri je mogoče diskutirati, ni pa mogoče zanikati njenega napredka v industriji, tehniki in organizaciji; odtod potreba študijskih potovanj. In obratno velja tudi za nas dolžnost, da spoznavamo vašo zemljo... —o. 1 novo }e oskrbel režiser Bratko Kreft, a glavne vloge, ki so ob prvi uprizoritvi fiale višek igralske umetnosti pri nas. so kreirali stari igralci: Levar—Glembay. Nablo-cka—baronica. Cestelli, Kralj—Leon, Danes —Fabriczv Glembav, Skrbinšek—dr. Alt-mann, Jerman—dr. Silberbrandt. A v teh letih se je zgodilo v ansamblu rekaj važnih sprememb, smrt in usoda sta odtegnili umetniškemu delu nekaj neorrre-Uiivih tvorcev. Zplezmik, ki nam je ustvaril nepozabnega dr. Pubo Fabriczija, je pod tušo, Šaričeva. ki je bila prosojno iepa sesira Angelika, je odsotna že ne-iaj sezon. Pub3 je v živem, realističnem liku poustvaril Jan, ki se je v igri upravičeno in uspe-no naslonil na notranji ton in zunanjo figuro k rea i je s o,-ega nred' 1 .Su. s «i Dam ie Železnik naravnost standardno podobo Glembaje\ega hišnega advokata Sever;eva je sestro Amreliko podala z mirno, diskretno gesto in besedo. Drama je bila pri "bčin-stvu deležna prav toplega sprejema, čeprav je v teh letih z uprizoritve odpadlo pre« e., prvotnega sijaja. L. M. Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji (ponedeljki) številki članek Iva Lapaineta »Vremenski rekordi«, poučen in zanimiv sestavek iz meteorologije. Nadaljuje se čianek primarija dr. Göstla ^Spolne zablode« (kaznivost spolnih zagrešenj. — Lažnive navedbe. obtožbe in ovadbe. — Splavi in okuže-nja). Nadaljnji članek se imenuje »Sfinga — sončni bog«, Nk pa v beiežki poroča o »srbskem Zunkoviču« Iliji M. Živančeviču. Nadaljujejo se Dumasovi »Trije mušketirji« z Nörretrandersovimi ilustracijami, članek »Madagaskar« pa uvaja čitatelja v svojski prirodni in človeški svet na velikem otoku, ki naj bi se odprl židovski kolonizaciji. Cian-ki sMrzlo in mrzlejše«, »In memoriam dr. A. Šerko« zaključujejo glavni del številke, ki prinaša poleg tega še rubriki Fotoamater in Fiiatelija z zanimivimi poročili, ob koneu pa Šah in uganke. Fran Zwitter, Sociologija in zgodovina. V tej razpravi obravnava priv. docent ljubljanske univerze dr. Fran Zwitter odnos dveh znanstvenih zanog, ki imata mnogo tičnih točk. V uvodu prikazuje ©por med pristaši tradicionalne zgodovine in repre-zentanti novih struj, ki se v glavnem suče okrog vprašanja individualnega ali kolektivnega gledanja zgodovinskih pojavov. Nato pisec razvija in utemeljuje svoje stališče, ki gre za tem, >da se ne loči več med historično in sociološko usmerjenostjo, marveč da se pri istem znanstvenem delavcu združi sposobnost kritične uporabe virov s smislom za prav vsa vprašanja znanstvene sinteze«. Ta naloga ni lahka, sklepa pisec, vendar je prepričan, da je bodočnost znanosti prav na tej poti. — Razpravo doc. dr. Zwit-terja je izdala v okusno opremljeni brošuri na 16 straneh Akademska založba v Ljub-liani. Krleževl »Gospoda Glembajevi« obnovljeni Da nadomesti izgubo Kreftov^ »Velike puntarije«, za katere uprizoritev je dramski ansambel založil svoje näjjholj&e sile. da je obetala biti dogodek sezone, ee je uprava Narodnega gledališča odločile, da vnovič naštudira Rrleževo dramo »Gospoda Glembajevi«, kii ie v režiji dr. Branka Go-velle doživela svoj čas prodoren uspeh. Ob- Dve cnafilnl pismi Zofko Kveder-Jelor- Sek objavlja v marčevem zvezku »Ženskega sveta« dr. Anton Debeljak. Tako je dal vzgled za zbiranje in morebitno izdaja vsaj izbrane korespondence te pisateljice in urednice. ki je rada dopisovala in v svojih pismih bodrila ter včasih celo poučevala premnoge literarne začetnike. Izbrani spisi Zofke Kvedrove, ki iih pripravlja založba Belomo-dre knjižnice, bodo čez mero nepopolni, če ne bo v njih tudi njena korespondenca. V istem zvezku : Ženskega svetal je izšel odlomek iz daljše proze Mete Korenove »študentka Vida«, Rasta Pieskovič nadaljuje svoje črtice o življenju naših muslimank, France Vodnik pa piše o Erazmu Rotterdanskem kot zagovorniku ženske izobrazbe in priob-čuje prevod Erazmovega dialoga :Opat in izobražena žena«. Izmed ostale vsebine opozarjamo zlasti na S. T. oceno Mrzelove knjige : Bog v Trtovljah«. ki je po sodbi ocenjevalke prižgaia v slovenski literaturi novo luč, »zaradi katere bo marsikomu svetleje«. Lep dar: Zgodbe brez groze Tudi v plesu smo mojstri Ljubljana, 12. marca Drevi bo v vseh prostorih Kazine velik mednarodni plesni turnir, ki bo prva prireditev tako velikega obsega v naši državi in sploh na Balkanu in na katerem se bodo merili najboljši plesni mojstri Jugoslavije, Nemčije, češkoslovaške in Avstrije. Kateri plesni par bo odnesel naslov prvaka Jugoslavije in kateri naslov turnir-skega prvaka, je nemogoče domnevati, saj bo letos tekmovanje zelo težko, zares vredno pozornosti. Mednarodni plesni turnir, ki ga prireja ljubljanski Plesno športni klub, je tudi v inozemstvu zbudil tako veliko zanimanje, da je bilo za tekmovanje lahko pridobiti najboljše plesne mojstre Srednje Evrope, ki čedalje bolj upoštevajo Ljubljano kot najvažnejše plesno športno središče Jugoslavije in Balkana, saj smo v prejšnjih letih imeli že nekaj res uspelih turn rjev, ki so naše plesalce kot športnike pokazali v najlepši luči. Plesnega turnirja v Kazini se bodo poleg desetih ljubljanskih in štirih zagrebških parov udeležili tudi pari Skalka s soprogo, ki je prvak Avstrije, ter Maier-Kindlerjeva in Böbel-Weiserjeva, ki sta prav tako znana odlična avstrijska plesna para, dalje češkoslovaški par — prvak Novak in nemški državni prvak Lottersber-ger-Boehmova poleg drugega najboljšega nemškega plesnega para Sperrer-Müller Meldegove. Med zagrebškimi pari moramo omeniti zlasti Beciča-Spitzyjevo, ki. sta bila zmagovalca in prvaka lanskega turnirja za prvenstvo Jugoslavije. V vrhovnem razsodišču na tej važni mednarodni plesni prireditvi bodo predsednik ljubljanskega PSK arhitekt inž. Herman Hus, predsednik zagrebškega Amaterskega plesnega kluba g. dr. Diiré, predsednik avstrijske zveze plesno športnih organizacij dr. Schelesniker, akademski slikar Vavpotič, zastopnik naših plesnih mojstrov čeme in zastopnik tiska. Točkovni sodniki, ki bodo ocenjevali tekmovalce po muzikalnosti, tehniki, slogu in splošnem vtisku, pa bodo določeni tik pred začetkom turnirja. Nagrajeni pari bodo prejeli krasno izdelano plaketo, ki predstavlja grb našega mesta s primernim napisom in jo je mojstrsko izdelal arhitekt inž. Herman Hus. Letošnji mednarodni plesni turnir v Ljubljani bo hkrati tudi majhen jubilej dela našega priznanega plesnega mojstra Adolfa Jenka, ki se že petnajst let udej-stvuje na tem področju in je med vsemi jugoslovenskimi plesnimi mojstri osvojil prvo mesto Gotovo bodo Ljubljančani s čim številnejšim obiskom podprli delo našega PSK in pripomogli k čim uspešnejšemu tekmovanju tudi na tem športnem polju. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 url. Sobota, 12.: Gospoda Glembajevi. Red B. Nedelja, 13.: ob 20. Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane c*ne od 24 din navzdol. OPERA Začetek ob 20 uri. Sobota, 12.: Prodana nevesta. Gostovanje gg. Josipa Križa ja in L. Kovača. Predstava na korist Udruženja gled. igralcev. Izven. Nedelja. 13.: ob pol 11. dop. Glasbeni nastop srednjih šol. Izven. Ob 15. Ančka. Izven znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. Jakobinec. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nadelja, 13.: Smuk smuk, krstna prestava. MAKIBOKSKO UI.KDAjLlSCk Sobota, 12. ob 15. Gašper in Hudamora. Otroška predstava. Znižane cene. Ob 20. Firma. Rei A, Nedelja. 13. ob 15.: Noč v Kairu. Znižane cene. Ob 20. Sodnik Zalamejski. Globoko znižane cene. Zadnjič. R AD I O Sobota 12. marca Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče za razvedrilo. — 14: Napovedi. — 17: Za delopust igra Radijski orkester. — 17.40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu. — (inž. Rado Kregar). — 18: »štirje fantje«. — 18.40: Socialne pogodbe Jugoslavije z drugimi državami (g. Jos Rozman). — 19: Napovedi, poroč la, — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Prenos opere »Medvedgradska kračjica« iz Zagreba. V odmorih napovedi ln poročila. Beograd 17.05; Skladbe za čelo, narodne pesmi in napevi. — 20: Srbski večer. — 21.30: Orkestralni koncert in ples. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra 20: Prenos opere »Medvedgradska kraljica« iz nar. gledališča. — Praga 19.20: Pester spored. — 21.05: Odlomki iz Čeških oper. — 22.15: Lahka godba s plošč. — 22 30; Ples. — VarSava 20: Prenos Leharjeve operete »Frasquita«. — 22.13: Pesmi, balade, dueti in kitare. — Dunaj 11.80: Kmečke godbe igrajo (plošče). — 12: Koncert Leharjeve glasbe. — 13.15: Ruske skladbe. — 16.25: Plošče po željah. — 19.45: Pester glasbeni spored. — 2115: Pesmi in arije. — 21.45: Umetniške plošče. — 20.30: Dunajski odmevi. — Berlin 20: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Lahka in plesna muzik a. — München 20: Pester glasbeni spored. — 21: Koncert malega orkestra. — 22.20: Sobotni ples. — Stuttgart 20: Koncert po željah. — 24: Nočni koncert s plošč. Izžrebani tisočaki Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani dobitki po 1000 din na naslednje srečke (večje dobitke objavljamo na 5. strani): Dopoldne 0 382 401 939 807 315 031 231 048 397 1 183 682 828 207 2 313 213 118 695 670 777 101 501 3 6S9 883 443 628 615 838 537 706 637 912 4 148 353 497 477 983 669 5 027 86-,: 269 245 752 802 707 177 284 792 944 383 846 454 6 615 538 175 838 043 475 223 953 498 796 872 7 839 032 943 748 532 492 677 255 163 8 570 283 766 307 378 459 757 9 904 943 492 950 506 598 301 797 602 588 10 504 543 798 506 673 746 940 524 656 11 155 970 038 818 180 993 406 785 433 824 12 710 870 851 383 13 723 015 103 326 297 060 887 14 482 561 469 185 173 283 976 243 15 076 520 481 686 936 16 543 709 629 100 535 229 041 680 532 683 008 508 17 306 648 700 853 916 335 325 965 493 635 383 18 032 948 157 610 334 221 483 647 136 19 529 767 566 934 730 965 663 320 068 278 342 929 051 959 05S 703 20 493 128 402 213 178 849 727 146 340 119 456 21 590 618 313 943 451 948 399 102 041 176 750 22 118 555 878 124 835 651 922 619 320 667 790 23 760 838 662 740 447 014 180 942 873 614 24 568 496 573 559 730 114 054 097 533 25 696 877 976 094 056 665 26 453 075 133 205 804 504 348 27 580 722 348 728 783 237 28 957 656 440 778 585 853 29 553 351 762 380 098 263 623 789 559 643 30 094 359 092 440 609 800 501 428 613 246 723 147 31 548 855 371 019 790 508 296 628 746 32 523 402 170 077 067 624 347 700 324 33 727 839 132 669 558 802 887 597 564 34 700 356 587 573 816 293 35 944 394 401 137 873 244 834 517 126 982 36 850 957 385 037 063 336 221 716 981 906 726 006 37 003 383 886 282 338 624 774 38 084 244 023 454 927 551 148 025 499 609 192 668 812 792 526 39 100 455 965 011 975 900 394 40 237 447 812 403 748 802 824 213 784 437 457 41 697 092 554 652 293 693 574 410 097 312 42 063 867 687 220 047 302 592 307 032 318 028 43 045 450 614 069 986 241 085 201 256 44 743 326 785 171 739 356 285 392 958 384 45 272 999 335 473 440 927 674 325 46 862 366 005 495 123 219 985 47 911 913 603 162 795 129 113 358 388 710 138 015 48 968 051 156 482 550 951 747 604 549 49 776 916 183 287 338 097 114 503 635 970 50 399 199 741 629 318 689 510 485 588 446 320 51 088 902 754 423 573 787 846 130 52 482 233 468 740 001 117 477 372 412 250 720 53 176 415 820 452 577 973 981 289 341 077 021 396 408 750 54 512 844 125 187 949 208 751 255 55 394 492 490 709 978 965 241 240 083 899 550 56 209 426 484 809 048 487 569 57 124 985 536 631 656 478 222 653 919 58 770 565 025 817 502 137 513 989 258 123 490 213 59 442 604 680 460 596 097 079 278 638 317 954 60 373 545 802 294 514 508 315 899 045 675 61 234 314 006 223 874 787 297 933 427 246 063 087 079 62 361 263 916 151 318 140 549 702 532 178 571 63 440 797 750 407 704 495 274 774 64 534 719 559 65 899 871 624 739 015 398 841 383 217 657 211 66 010 783 383 921 973 842 865 182 837 454 194 301 295 67 794 886 030 676 453 207 541 494 199 917 806 631 408 476 779 865 447 073 68 740 827 299 811 374 583 409 69 868 797 158 076 619 730 398 222 70 173 059 616 339 542 055 288 408 592 509 928 069 148 365 71 930 898 679 302 72 263 883 661 090 558 518 142 252 244 826 6 7 73 145 74 654 814 75 478 76 950 77 497 78 981 79 040 003 80 381 81 638 82 896 83 651 251 84 484 85 181 86 154 87 786 396 88 475 89 187 200 90 405 91 695 162 92 061 468 93 149 825 94 459 595 95 357 237 96 191 386 97 171 98 048 99 746 0 582 1 916 2 268 3 105 4 634 5 250 857 053 8 552 9 269 10 921 11 188 12 208 13 050 14 184 15 300 16 447 17 626 18 451 19 080 20 465 21 603 22 497 23 575 24 808 25 989 26 148 27 346 28 130 29 870 30 952 31 392 32 151 33 424 34 136 35 366 36 324 37 818 38 710 39 290 40 323 41 297 42 886 44 889 45 395 46 290 47 704 48 100 49 598 50 475 51 156 52 038 53 004 54 718 55 715 56 184 292 57 179 58 754 59 436 60 356 61 680 642 62 548 63 869 64 966 65 777 66 041 67 731 68 084 69 186 70 066 71 059 72 516 73 175 74 976 75 413 76 415 77 661 78 664 393 79 023 80 436 81 531 82 7Ó4 83 295 84 908 85 580 86 252 87 804 88 823 89 773 90 016 91 687 92 889 93 840 94 788 95 055 96 524 97 281 98 898 99 742 252 073 593 744 816 944 562 110 576 115 757 234 769 737 589 228 426 143 638 794 799 320 313 354 604 385 922 495 463 473 039 118 121 021 359 798 260 825 697 181 099 993 930 113 663 988 043 002 908 218 003 356 392 605 627 177 711 719 050 000 096 955 697 329 925 460 356 630 403 313 518 864 636 943 674 200 365 140 795 027 171 366 000 688 064 223 364 298 881 071 601 027 625 752 803 714 160 598 525 305 507 09« 843 428 105 843 021 917 994 533 861 305 363 828 318 672 230 366 292 484 955 003 595 551 545 457 931 256 904 966 154 202 999 815 702 650 402 986 770 093 690 669 158 003 720 710 076 301 125 911 150 210 081 019 522 862 219 063 117 900 918 415 264 521 089 800 952 834 038 752 590 261 971 708 813 976 767 207 689 667 672 294 783 805 884 046 052 928 936 941 857 306 343 560 199 425 043 456 655 538 380 S57 312 836 365 826 431 034 974 997 929 057 853 714 109 732 182 035 318 700 070 936 974 792 003 069 971 170 122 489 936 895 429 765 887 229 282 545 326 929 861 341 487 124 415 490 929 496 827 127 071 273 525 268 809 232 891 285 551 695 990 316 864 431 854 544 057 833 872 675 332 018 667 761 105 269 530 725 911 189 106 975 822 137 582 965 134 673 224 485 653 467 994 585 793 549 395 017 383 176 512 771 807 507 530 697 Popoldne 441 248 357 005 985 582 597 696 460 073 610 728 547 977 835 505 968 897 451 850 645 428 566 771 224 614 785 952 167 082 104 591 059 386 071 575 080 686 082 695 519 396 542 752 911 508 707 210 564 931 906 089 215 955 441 743 499 225 726 181 450 012 436 602 124 518 320 261 354 401 603 354 877 771 364 915 704 133 934 313 618 063 280 028 019 317 749 602 859 298 929 199 334 828 515 874 150 158 314 767 232 223 797 033 512 226 35» 408 214 052 231 921 422 457 972 231 082 989 034 182 047 521 777 308 791 892 884 215 954 116 896 324 106 497 000 989 246 008 233 728 980 888 954 1M 961 886 114 406 273 569 106 563 540 656 917 046 809 967 954 102 941 721 273 292 220 138 958 069 443 565 001 214 718 165 916 365 709 699 230 064 106 717 868 716 408 086 743 055 377 218 185 542 721 878 757 910 528 870 808 652 548 051 312 389 439 739 926 017 985 947 559 479 506 974 410 733 047 853 441 649 367 598 338 387 594 262 8T1 484 522 880 377 478 728 215 309 341 888 681 161 113 109 674 147 230 979 094 855 787 058 909 076 009 324 633 326 080 293 025 908 207 464 559 246 249 257 541 723 262 400 877 068 906 273 407 479 324 828 265 531 156 279 940 781 819 548 476 050 840 097 562 227 429 049 391 301 Umrl nam je v 70. letu po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni soprog in papa, gospod LEKÀN JOSIP ŽELEZNIČAR V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo IS. marca ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zaduSnlca se bo brala v ponedeljek 14. marca ob 8. uri zjutraj v frančiškanski župni cerkvi. MARIBOR—LJUBLJANA dne 11. marca 1938. žalujoča soproga MARIJA; hčerka OLGA; sin IVAN in ostalo sorodstvo. 42 Dackson Gregory: Juana Castanares Roman Starci, ki so hiteli k Dan'lu, so prišli mimo Haw-ka. Slišal jih je, kako so šepetali med seboj, in ujel Chanyjevo boječe vprašanje: »Ali smem z vama, fanta?« ter Cobbovo na pol neradovoljno privolitev: »O, menda, samo glej, da boš držal jezik za zobmi!« in ujedljivo zavrnitev starega Sama: »Ne, vraga! Mar pazi na naš voz, dokler se jaz ali Johnny ali Dan'1 ne vrnemo!« In Chancy Burns, ki za trenutek ni vedel, kaj bi, se je preko rame zamišljeno ozrl na »naš voz« ter z zajemalko v roki potrpežljivo obstal zraven sodčka z whisky-jem. Pa ni bil dolgo sam. Biondino je skočil s skale in veselo zaklical: »Dajmo, fantje, pustimo stare dečke, da se pogovore! Da, nocoj si ga privoščim!« Mahoma je buhnil v smeh in prešerno zaklical: »Ker sem z zdravo kožo ušel nevarnosti, sem si vtepel v glavo, da vam pripravim vesel večer. Ukanil sem vas za zabavo, da bi me videli obešenega. Odškodujem vas torej z drugim prizorom. Semkaj, fantje, Jake Blondin da vsakemu vrlemu človeku za pijačo, pa da zapravi zadnji dolar, ki ga ima! Ce treba, za-pijemo konja, sedlo, orožje, ostroge in vse, kar premorem! Na zdravje!« _ Ni jim bilo treba dvakrat reči. Kričeča truma se je usula proti Chancyjevemu vozu. Marsikateri je dobrohotno potrebi j al Blondina po hrbtu, drugi so menili, da vendarle ni napačen človek, in le majhno število resnejših se je nezaupljivo oziralo po njem. »Zdi se mi,« je zamišljeno rekel Bud Bell, »da bi bilo bolje, če bi se bil rdečelasi Hawk pol ure kasneje vrnil v taborišče! Ta Blondin se mi ne vidi nič kaj prida človek. Nos me srbi, to ne pomeni dobrega!« »To pomeni mehiško brozgo,« se je zasmejal Farnsworth. »Da le ne bi bilo hujšega!« Je rekel Bud. Big Moments March je bil slabe volje. »Odkar smo tu, je ves čas takisto, kakor da bi stal človek na sodu smodnika,« je čemerno zagodrnjal. »Zdi se mi, da smo stvar že od kraja nàpak začeli. Če bi bili pustili Jaka Blondina in Rdečeglavca, da bi bila planila drug po drugem, bi bilo vse veliko preprostejše.« »Močno se mi vidi,« je tehtno dejal Alee Farnsworth, »da je ta Hawk položaju £os. Način, kako je odprl usta in rešil Jaka Blondina vešal, vendarle dokazuje, da je zmožen tudi človeških fuvstev « Tom March, ki je imel o Hawku svo?e mnenje, se je že ukvarjal z drugimi stvarmi. Stemnilo se je bilo tako, da je komaj še razločil trojico, ki je stala na skali in stikala glave. »Da bi vsaj do jutri ohranili zase, kar vedo,« je dejal, »pa bi imela stvar takoj drugačno lice. Vpliv te preklete pijače se bo dotlej razkadil, in okrog soda s smodnikom ne bo več frčalo toliko isker. Kaj, če bi jim položil to misel na «ree? Saj «o vsi | trije tako prevejani dedci!« Vsekako je bilo to najpametnejše. March «e je odpravil, da bi jim razložil svoje mnenje. A tako tema vendarle še ni bilo. da bi ga ne Lili videli. Kakor bi trenil, se je Biondino iztrgal iz gneče in vprašal glasneje, nego je bilo treba: »Ste vi, March?« »Kaj želite?« je March mirno odvrniL »Stvar je namreč ta,« je prijazno izpregovoril Biondino, kakor da bi se čutil prisiljenega storiti svojo dolžnost in bi se hotel opravičiti zaradi tega »fantje vztrajajo pri tem, da pustimo starce nekaj časa same, češ, naj skuhajo svojo godljo. Vsi vemo, da ste spodoben človek in poštenjak, a vendar: kar velja za Petra, mora veljati tudi za Pavla.« »Tako? «je menil March, neomajen v svojem mirnodušju. »Da,« je veselo odvrnil Biondino in se zasmejal. Danes je bil pač take volje, da se je moral smejati. »Konec koncev vas ne pozna vsak tako natanko; mnogi vedo samo to, da ste človek, ki si je pridobil svoje milijone v zlatih rudnikih. In zato se pač bojijo, da ne bi — saj veste,« je končal. Biondino je bil storil drzno šahovsko potezo, ko se je tako tovariško postavil na Dan'lovo stran. In še drznejšo, ko je na videz najboljše volje in z naj-poštenejšim namenom stopil Tomu Marchu na pot. March je imel dovolj pameti in prisotnosti duha, da ie takoj uganil Blondinovo namero ter spoznal, da stoji na trdnih tleh. »Cisto prav imate, Blondin,« je ravnodušno pritrdil. »Veseli me, da izprevidite,« je prisrčno rekel Biondino. »Pojdiva, March, popijte ga še vi kozarec! In pokličite tudi svoje prijatelje, saj ni smisla v tem, da stoje tako ob strani! Nocoj sem jaz gostitelj!« In s tem je storil Biondino svojo tretjo nezmotljivo šahovsko potezo. »Ne zamerite, March!« je končal, zavratneje ko kdaj. S temi besedami se je zasukal na petah in glasno zaklical: »Semkaj, fantjel Živel Tom March!« Fantje so rade volje pili komur koli na zdravje. Grmeč hrup se je dvignil v nebo. A to še ni bilo nič v primeri s hrupom, ki je nastal, ko je glas Kida Frencha zakričal: »In trikrat živel Jake Blondin!« Bud Bell je zategnjeno rekel: »Ce položite uho na tla in dobro prisluhnete, morate do tod gor slišati vraga, kako se rezgeče!« VRAG JE USEL Z VERIGE Trojica starcev z Dan'lom na čelu je počasi klo-buštrala proti jasi in kmalu prišla v območje svetlobe, ki se je širila od tabornega ognja. Množica se je hitro zbrala okrog njih, napeto čakaj e, kaj poreko. Dan'1 je bil podoben škratu, ki je pravkar pri lezel iz neder zemlje. Tudi njegov hripavi, kraka-joči glas se je ujemal s to predstavo: zvenel je, kakor da bi bil posnet po šumastenju in prasketanju dračja in suhega listja. Obdajal ga je vonj po smrekovih iglicah, ki ga je bil prinesel iz svojega taborišča v jelovih gozdih. MALI OGLA Kampa,kam? Beseda 1 Din, davek 3 Din za éilro all dajanje na,siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo 13. rci.:ca ob y4 na 8, izpred Nebotičnika, ob 8. uri izpred Mestnega doma. Prijave telefon št. 36-98. 4938-18 Sluzbòdpbi Beised a 1 Din, davek ? Din za Éllro all dajanje naslova 5 Din. NajmanJài znese* 17 Din. Služkinjo ki zna tudi kuhati, išče tričlanska obitelj. Mesečni za-sluiek od 300—500 Din. — Ponudbe poslati na Oskar Horvat, Vrnjačka Banja. 4908-1 Dekle za vsa hišna dela ki zna samostojno kuhati, pošteno, zdravo, z daljšimi spričevali, dobi službo pri zakoncih brez otrok v večjem industrijskem kraju — blizu Ljubljane. Ponudbe z navedbo zadn,e plače in prepisi spričeval je poslati na ogl. odd. Jutra pod tnačko »S prvim aprilom«. 4840-1 Službe išče L>la ca silru an aajanje Seseda 1 Din, daven 3 aasiova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učiteljska abiturientka vešča v pisarniških poslih, z znanjem strojepisja, išče primerne zaposlitve. Sprejme tudi mesto blagajničarke ali vzgojiteljice. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna in poštena«. 4904-2 Zobotehnik vojaščine prost, perfekten v vseh delih, išče stalno mesto za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4943-2 Štedilnik gostilniški, dobro ohranjen, tri in po! piate velik, 47 X 42 col, 2 pečmaka, bakreni kotel za 50 litrov vode, proda Anton Kovači? Viška ulica 3. 4794-6 Prikrojevalec moškega perila po meri — vajen dela na stroju za gumbnice (Knopflochmaschine) se priporoča. Ponudbe pod »Perilo« na ogl. odd. Jutra. 4824-2 Dekle staro 17 let, razume hišna dela, zna šivati, pošiena in čista, želi k otrokom ali v pomoč gospodinji. Ledinek, Koroščeva 8, Maribor. 4948-2 Eespda 1 Din. davek 3 Din za Slfro aH dajanje aasiova 5 Din Nalmanjèl znesek 17 Din. Koleselj na oljnate osi, lahek, pol kočijo ali zapravi j ivček, v dobrem stanju, kupim po ugodni ceni. Ponudbe z navedbo barve, teže in cene na ogl. odd. Jutra pod značko »Lahek voz«. 4781-7 Kole&ai Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa damska in moška, najnovejši letošnji modeli, v največji izberi že od 550 Din naprej. — Nova trgovina, Tyrseva 36 (nasproti Gospodarske zveze). 4277-11 Prodajalka dobra manufakturistka, ki je vajena aranžirati tudi izložbe, poštena in spretna, dobi mesto v večji trgovini v prometnem kraju. Ponudbe s prepisi spričeval in Zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Spretna in zanesljiva«. 4933-1 Bamski jazz orkester potrebuje mlade lepe učenke. ki se žele učiti harmo-r.ike, klavirja benda jazz. Ponudbe s fotografijo. Orkester je družinski, pogoji po sporazumu — Kapeinik Stjepan Rožmarič, pivnica Sloga, Smederevo. 4940-1 Kroj. pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Reme Ivan, Vogelna 5. 4922-1 Šivilja »araostoina, dobi takoj mesto Modni atelje VERA, Nebotičnik VI. 4927-1 Spremen prodajalec radio aparatov, ki ima ve selie do potovanja, dobi stalno mesto Avto na raz polajro. Ponudbe pod šifro »Fiksum in provizija« na ogl odd. Jutri. 4766-1 Raznašalce la tiskovine potrebujemo takoj. V poštev prideio samo dostojno oblečeni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4942-1 Vajenci (ke) 'llljlllillttlltlllllllltiilllüijlülüllltltllllllliillltllllllllllliltlll1 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenca z dobrim uspehom dovršenega 3. raz. srednje šole — sprejme trgovina mešane stroke v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden in pošten«. 4930-44 deaeaa i üin aaveB j Oln. ža širro aai dajanj«-naslova 5 Din Najmanj®' znesek 17 Dtn Melik: Zgodovina Sibov, Hrvatov in Slovencev T de', izdaia Tiskovne zadruge v Ljubljani iz zbirke »Pota in cilji«, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »77«. 4934-8 Beseda i Din davek 3 Din za šifro aH dajanje aasiova 5 Din Najmanjèi znesek 17 Din Otroški voziček skoraj nov, globok, moderen. prodam po zelo ugodni ceni. Vprašati Stari trg 17, III. nadstr. vsak dan do 2. ure popoldne. 4894-6 Starinska omara za knnge n drugo pohištvo, na prodaj. Mestni trg 7-1 nadstr. 4712-6 Beseds 1 Din, davek 3 Din za éUro aH dajanje naslova ä Din. Najmanj&i znesek 17 Diu. Enodružinska hiša z vrtom, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fany«. 4939-20 Novozidano hišo prodam ; 4 sobe, 2 kuhinji z električno razsvetljavo, gospodarskim poslopjem, s kletjo, velikim vrtom, vogal Gubčeve ul. 46. Cena 67.000 ,Din. Vprašati isto-tam, Pobrežje pri Mariboru. 4953-20 Večje število parcel kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih io stano »a jskih hiš tei »ti, una na prodat gradben, strokovno uobraieo posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen graditeli is sodni ceniteli za nasvete brezplačno as razpolago. 23-20 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Na'manjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje » bližini bežigrajske narodne šole. iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Točna in mirna stranka«. 4760-21a Enosob. stanovanje event. s kabinetom ali malo dvosobno, išče snažna in mirna uradniška stranka (2 osebi) za april ali maj. — Plačnik zanesljiv in točen. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalen«. 4918-21a »rt JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF Mokal& Beseda 1 Din, davek 3 Din, za štfro ail dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši zresek 17 Din. Klobučarsko delavnico oddam. Šmartinska c. 10. 4932-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslov 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Kupimo delnice gostilničarske pivovarne v Laškem pod ugodnimi pogoji Pcnudbe pod značko »Gotovino dam takoj« na ogl. odd. Jutra. 4710-16 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone. delnice itd Valute vseh držav — kupimo takoj r plačamo naibohe Bančno kom. zavod Mar'hor. Aleksandrova cesta 40 Prodata srečk državne razredne loterije! 125-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje 3«/. OBVEZNICE za ilkv tme^klb dolgov STALNO KUPUJEM 11 PlaninSeK LJubljana Beethovnova 14 Telef 35T0 231 e Naročnici ».JUTRA« so zavarovani za 10 000 Din. Lepo stanovanje oddam za takoj ali 1. april, renovirano, 3 sobe, predsoba, kuhinja, poselska soba visoko pritličje s posebnim stopniščem, lepe zračne sobe na Bleiweisovi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4903-21 4-sobno stanovanje pripravno zlasti za pisarniške lokale, oddam v Dalmatinovi ulici v najem za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4936-21 Dvosob. stanovanje lepo, solnčno, s pritiklina-mi, oddam solidni stranki 1. aprila. Mencingerjeva ul. 39a, Kolezija. 4923-21 Dvosob. stanovanje v pritličju, solnčno, čisto, suho, parketirano, z vsemi pritiklinami, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4964-21 WBMi Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo za 2 gospoda, oddam, Šmar-tinska cesta 10. 4751-23 Beseda 1 Din davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Zobotehniški vrtalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtalni stroj«. 4944-29 Bescaa i Din. daven j Din za éllro aU dajanje naslova S Din. Najmanjàl znesek 17 Din. Bernardince mladiče čistokrvne, ugodno proda gostilna Marinšek, Naklo Kranj. 4919-27 Lepo čisto sobo oddam gospodu ali gospodični, tudi dijakinji, naj-raie 7 so oskrbo. Miklošičeva 15-IV., desno. 4893-23 I rOMLADNE NOVOSTI I I vseh oblačil, sport j itamgarn, obleke, | jpumparice, perilo j L t. d. najceneje P R E S K E R, I Sv. Petra c. 14. V globoki tugi naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in stric, gospod IVAN STRGULEC ZASEBNIK v 75. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. marca 1938. Žalujoči otroci In ostalo sorodstvo. Sostanovalko sprejmem v lepo sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4963-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din za filtro all dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, v centru, i^e stalen, miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centrumu«. 4920-23a Carinsko posredniški pomočnik s pravico do uradnega pregleda blaga dobi nameščenje v Beogradu. Pismene ponudbe na Propagando d. d., Beograd, pošt. preti-nac 409 pod »914«. Načelstvo ln nadzorstvo Posojilnice v Zagorju ob Savi, reg. zadr. z neom. zav. javlja tužno vest, da je preminul njen večletni član načelstva, gospod BLAŽIČ SLAVOJ MIZARSKI MOJSTER IN HIŠNI POSESTNIK V ZAGORJU Ohranimo ga v častnem spominu! Pogreb bo v soboto 12. marca ob 16. uri iz hiše žalostf na farno pokopališče v Zagorju. Njegovi duši blag pokoj! ZAGORJE OB SAVI, 10. marca 1938. NAČELSTVO IN NADZORSTVO POSOJILNICE Tisoče zahval prejema »MORANA« KORANA" DKÄ C UD El** ! LAÖEPRESTANE70IMC07IZWMT1 \ INZRASTETOMAPIESASTEM MESTU, ÄBSS P0V7ET JV J TE KlJW/iOrKßt ff,2 MO DANA' MODfMlA KOZMfTIICA- SPLIT 28 Ne, narobe, zanimal se je samo za gvoj nos. ki je bil ves otekel od dobljenih udarcev. »Da bi ga bil vsaj bolj korenito naklestil, nepridiprava!« je mislil sam pri sebi. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod FRANC KRUsIČ PEŠADIJSKI MAJOR V POK. sledil svoji hčerki Hildi v nebo. Njegovo srce ni moglo preboleti izgube ljubljene hčerke! Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 12. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Cesta 29. oktobra št. 18, na pokopališče Vič. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA dne 11. marca 1938. Globoko žalujoči: MARIJA, soproga; dr. WALTER, sin ln ostalo sorodstvo. Ugasnilo je žrtev polno življenje naše predobre, nadvse ljubljene mamice, stare mamice, tašče, tete, itd., gospe MARIJE JEREB roj. OGRIN VDOVE POSTNEGA PODURADNIKA V POK. K večnemu počitku jo spremimo v soboto, dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne od doma žalosti. Rožna dolina c. H/8, na pokopališče Vič. Maša zadušnica bo darovana dne 18. marca t. 1. ob pol 8. uri v cerkvi sv. Antona na Viču. ROŽNA DOLINA, dne 10. marca 1938. Globoko žalujoče rodbine: JEREB, KNEZ, ŠTRUKELJ, GOLOB, ZALAR Uwjuje Davorin Ravljen. ~ Izdaja za konzorcij »Jutra« Ado« Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeraa. —