43
OBRAvNA v A DELIRIj A  
PRI BOLNIKu Z  
NAPREDOv ALIM RAKOM 
Maja Ivanetič Pantar, Jernej Benedik 
Delirj je zelo moteč, akutno nastal nevropsihiatrični sindrom, ki se pogosto razvije 
pri bolnikih z rakom, zlasti v zadnjih tednih do dneh življenja..Zanj je značilna mot-
nja spoznavnih funkcij, pozornosti in zavesti in nihajoč potek tekom dneva. Pogosto 
je vzrokov zanj več in so lahko posledica napredovale maligne bolezni in/ali zdravlje-
nja le.te. Ločimo hiperaktivni, hipoaktivni in mešani delirij glede na to, ali ga sprem-
lja psihomotorični nemir ali upočasnjenost. Je velikokrat neprepoznan in povezan s 
slabšim preživetjem, zlasti hipoaktivni delirij. Dejavniki tveganja za razvoj delirija so 
predvsem starost bolnika (>70 let), obseg osnovne bolezni, okvara vida, sluha, pre-
ekzistentne kongnitivne motnje in dehidracija. Z ustreznimi nefarmakološkimi ukre-
pi ga je mogoče tudi preprečevati. Pomembna je tudi ustrezna prepoznava, kjer so 
nam v pomoč diagnostični algoritmi. Ker je lahko reverzibilen, je potrebno ugatav-
ljati vzroke zanj in jih odpravljati v skladu z bolnikovim stanjem in cilji zdravljenja. 
Eden najpogostejših vzokov za delirij so zdravila oziroma polifarmacija, zlasti opioi-
di, benzodialzepini, antiholinergiki in kortikosteroidi. Ob etiološkem zdravljenju bol-
nika sočasno zdravimo simptomatsko z nefarmakološkimi in farmakološkimi ukrepi. 
Med nefarmakološkimi ukrepi so najpomembnejši pomiritev bolnika, orientacija, 
uporaba vidnih in slušnih pripomočkov, urejeno okolje s čim manj spremembami, 
spodbujanje k gibanju, uravnavanje cikla spanja in budnosti in zadostna hidracija. 
Farmakološko se bolnika zdravi z antipsihotiki, kjer se odmerke ustrezno titrira do 
učinka in se uporabi najnižje učinkovite odmerke čim krajši čas oziroma dokler simp-
tomi delirija ne izvenijo. Zlati standard terapije predstavlja haloperidol, alternativno 
zdravljenje pa levomepromazin in atipični antipsihotiki, kot so olanzapin, kventia-
pin, risperidon. Benzodiazepinov se ne uporablja samostojno, razen pri alkoholnem 
deliriju in deliriju zaradi odtegnitve od benzodiazepinov. Učinkovita pa je kombinira-
na uporaba z antipsihotiki pri agitiranosti. Ker delirij predstavlja pomemben vir stre-
sa tako za bolnika kot tudi za njegove bližnje in zdravstveno osebje, je potrebno 
ustrezno informirati in pomiriti tudi svojce in izobraževati bolnikove negovalce.