251etnica naše Zaveze. Slavnostna dneva 6. in 7. septenibra 1913 v Ljubliani. (Konec.) BRZOJAVNI IN PISMENI POZDRAVI. Belgrad: Najsrdačniije čestitatu slavlje toga Zaveza, koji je tako mnogo uradfo za kulturni preporodjaj slovenskoga naroda i moralni i intefektualni preporodjai slovenskoga učkeljstva! — Pozdravljam najtofplije dično slovensko učiteljstvo i želim, da mn se ostvare irjegovi rdeali. — Da živi nam'a tako dragi narod slovenački i tijegovo dično učiteljstvo! —• Tovariši, tovarišice, bratje, sestre: Na zdar! — Mih. pl. Stanojevič, učitelj u Beogradu, predsednik Beogradskog učdteljiskog zbora. B1 e d : Žal, zadTŽau. V duhu z Vami. Živela Zaveza! — Erbežnik. Bukovica nad Škofjo Loko:' Pozdraviljain stari Vas gardi&t, srčno JVarn vdani penzijonist! Vsi v botj in ne^strašite se naporovi V dosego slobode in naših vzorov! Lucrlius. C e I} e : Neizpriosno tiaprej za naša prava! —• Arnrhi Gradišnik. C e 1 j e : K slavnosti 25Ietnice Vaše najlepše stanovske oTgariizaoije na Slovenskem Vam presrčno čestita tudi »Zveza Narodnih društev« na Šfajerskem, kj jo je ustan-ovilo in io najkrepkejše podpira še danes narodno učiteljstvo v pravem spoznaniu, da bodi utčitelj ne le marSv: vzgojMelj naše tiTladitie, temveč tudi vzg">. jiitelj in organizator naroda izven šole. — Veliko trudia im požrtvovalnosti zahteva ta naloga od učiteljstva, ali ono fo neumorno vrši, ht v zgodoviini našega ljudskega izobraževalnega dela mu poid«1 zato prvo in častno mesto. — Zveza Nau rodnih društev, na Stajerskem in Koroškem v Celju. C e 1 j e : Jutri v nedbljo slavi Zaveza jugioslovanskih učiteliskih društev ira slav^ nosten na©in 251etni'oo svojega obstankaL Prva slovensika stanovska organ-izacija je to, ki ie častno vršila četrt stccletia svolo nalogio. V težkiih dnevih trpljenia in zatiranija slovenskega učiteljskega stanu se je rodila, v ni'č manj nem^ilih dneh obhaja svoj jubilei, Narodni Tiaši nasprotniki Vam niasproitujejo in Vas sovražilfo, njihovi klerikalni prijatelji na Slovenskem pa Vas izkušajo ubiti. Zato je toliko boli dolžnost vseh narodnih in poštetiih ljudi širom naše slovenske domovine, da Vas podpirajo, da simpaitiziraljo z Vašim delom in trudom. Znamo ceniti vrednost Vaše stanovske organ;iizacije za učiteljstvo kot važen del naroda, spoštujemo Zavezitie ustanovitelje in voditelje, med ikaterimi vidimo celo vrsto svoiih odličnih politiških delavcev in tudi feven šole pravih kulturnih pionirjev. Narodna stranka za Štajersko si ne šteje v nobeno čast ali zaslugo, da je prijateljica šolstva in učiteljstva, ker to ie dolžnost vsake politiške organizaciije, ki stremi1 za: pravim napredkiom naroda. Narodna stran- ka pa je ponosna, da jo vežejo z učiteljstvom iti njihovo organizacijo prijateljsM stiki. Cast Vašemn trudu in delu, čast Vašitn težko priborjenim! uspehom! V tem smfelu čestita Zavezi jugoislovatiskih učiteljskih društev k 251etnici za izvševalni odboT štajerske Narodne stranke predsednik dež. poslanec dr. Kukovec. C e r k 1 j e : Značajnemii učiteljstvu, ki svoiega prepričajoja ne prodaja, tekrene pozdrave! Ne obupajte! Zatiralce je še vedno zadela zaslužena kazen! — Ivan Hri-bar. D o bi$lcrene čestitke! Zborovanju naprednega učiteljstva naitepši uspeh. — Jednakopravnost. I d r i j a : K jubileju iskreno čestjta|o: Kogej, vitez Premerstein, Slavik, Šepetavec, Potočnik, Pimat. Kostanjevica: Značajnim kujturnim borilcem1 čestitko in po-zdrav! — Bučar. Kraljevica: Vaš iubilej in zborovanie natoplfeje pozdravlja profesor Reisner. Krakov: Zaradi začefka šole nl fflogoče priti našitn delegatom na Vaš jubilej. Želittro Vaši organi!zaciji splošnega razvoja m napredka in Vaim pošiljamo pozdrave. Živeli! — Zveza poljsfkega u-čiteljstva v Galičiji L j u b 1 j a n a : Bila mi je poverjena častna naloga, da v imetiu Nar. Soc. Zveze pozdravim današ.nje Vaše zborovanje. Ker mi to ni mogoče oisebno, prosim. spreimite to pismo! — Narodno zavedno delavstvo zna upoštevati vzvišeno in težavno nalogo Vaišega poklica. Delavstvo ve, da Vaša j jeine. Toda ne ves človešiki rod. Pri preurostem, naravnem človeku se suče vse delovanje tudi le okolo želodca iti zsL želodec. Rekli bi, da mu duša sedi v želodeu. Drugače je pa pri kultumem človeku, prl človeku, ki s svojo živo dejavnostjo pridobiva več vrednosti, kakor pa jih potrebuje za svoi ofostanek. za svoi — želodec. Resnično kulturen človek ne dela saimo zase — za svoi želodec, nego on ljiubi svojega bMžnjega. dela zani in mu lajša iit slajša boi za obstanek. Rekli bi, da le kulturni človek potiskal svojo dlušo stopnjevaje najprvo v srce iti potern še naprej v glavo. Naša Zaveza je zbirala že 25 let take kulturne ljudi-delavce, ph vodila in učila, kako morajo imeti svojo dušo praviloma v glavi ter jo časih tudi spustiti na izprehod do srca, a nikdar več nazaj V — žeiodec ali celo v trebuh, ker le taki dfelavci, ki delajo z glavo in srcem, pridobwajo več, nego potrebujejo zase. Taki pa, k! delajo le za želodec, so pa po navadi vedbo lačni. Aku se bomo slovenski učitelji zvesto držak teh navodil, teh vzvišenMi načel ljubezni do bližniega, do naroda. do domoviue, tedaj bodo naše duše delovale kakor svetle lučce. ka bod:o vodile naš llbogii narod iz meglene sedanjosti v jasno bodočnost. V to pomozi Bog in naša jeklena volja! Na zdar! V počeščenje.naših vzornih koleginjkuharic smo dobiJi ti dve pesmi1: Napitnica. Lepo je danes v družbi naši, pri polni tei in sladki čaši! — In glejte: miza se šibi najboljših finih nam jedi! A kdo li je to vse provzročil, prsrizke dobre nam iizročil? To naše so tovartšice, izborne naše kuharice! —¦ Zato zahvala jim veljaj, hvaležni iim napilmo zdaj: Ve ste koleginj nartl uzor, ponosen je na vas naš zbor! Živele! Lucilius. *-> ¦-¦'¦'¦'• ¦'~f^ ¦'•-Danes so se v studenčnici umite, v zrcalu videle od nog do glave, da zome, sokolične so postave te lepe naše »gospodinjske vile«. Lepo in belo mize pogrnile, so spretno si zasukale rokave, ko prej so dovršiie vse priprave, _ so kuhat lahno v kuhinjo skooile. Smehljaje, čisto brez stanovske ieze nakuhale So same nam kosilo o petindvajsetletnici Zaveze. Izvrstno! Nič se ni jitn zasmodilo. To bile gospodrnjske so poteze, ki bo o njih s častjo se govorilo! M. K.