188_Učene in poročila (i puhJikaci|aJi in razslavali
Ko na en način iščemo pravico za žrtve povojnih dogajanj., nr smcmc po/abliati vse to kar so Slu ven prestali v drugi vojni, ko jc prišlo do nasilnega razkosanja Slovenijo in množičnega izgona Slovencev leta 1941 v izgnanska taborišča sirom Reicha in drugam, i/.gona Slovencev v koncentracijska lahorišča in na prisilno dele. Kol piše dr. Tone Fcrcnc v spremni besedi, jc bil namen okupatorjev izničili slovenski narod kol cinično enoto, saj jc hil izgnan vsak dceli Slovence, ki je živel tedaj na nemškem zasedhenem območju kar jc najvišji odstotek izgnancev v vseh zasedenih evropskih deželah. Slovenski izgnanci so bili razseljeni od Pcljskc do Francije, cd Makedonije do Severne Nemčije. Tipc'i so vse.S (ran ;ko poruanj kanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Zmanjševanju m pozahljanju le problematike se jc avtorica uprla z izdajo študije, ki oh ravnava prohlc-maliko slovenskih i/gnanccv v letih 1941 1945 m popis vojne škode ter uveljavljanje pravic do njenega povračila. Raznarodcvalni programi okupatorjev so dejansko sledili cilju uničenja in polujčevanja -Slovencev Mogoče so bile metode uničevanja v primerjavi z židovskim narodom drugačne, vendar jc končni cilj ostajal isti* očistili okupirane dežele tamkajšnjega prebivalstva m poskrbeli za nuvega, msnu čistega prchivalca. ki nai bi hil vreden rasne teorije, na katero jc leta 1983 pristala tudi Kraljema Italija.
V defu Ivice Znidaršič gre iskrti predvsem podatkovne osnovo vsega, kar smo zgoraj omenil Na samem mestu, kar daje knjigi posebno vrednost, najdemo podatke, ki se nanašajo na vojno odškodnino žrtvam druge svetovne vojne, pa podatke o zakonit:, zakonskih predpisih in odredbah, ki unvnavaji tu prohlcinatiko m na osnov. katerih je hila pupfsana vojna Skoda Podan jc tudi pregled, kaj jc jugoslovanska država v povojnem času terjala nd Nemčije, Italije, Madžarske, Avstrije. Podan: so predlogi, kako hi se posamezni prohlcmi v zvez; 7. reševanjem vpra sanja vojne odškodnine lahko rešili in opozori'o, kako jc bila vsa ta problematika normirana v drugih državah m kako so se tam reševali enak, problemi. Avtorica nam zelo bogate postreže s podatki o ocenitvah vojne škode za Slovenijo, ki so jo povzročali Nemci. Ilalij.ini, Madžari in Avstrijci /. navedbo splošnega pregleda dogovaranjr /. nemšku državu in vseg i, kar je hilr. Nemčija dolžna in česar ni izplačala. Po kritični obdelavi podatkov o vojni škodi, sloricni mod drugo svetovne vojno, bomo končno labko dobili realne sliko tedanjega stanja. Kol so marsikdaj pri splošnem ljudskem mnenju mislili, da so okupatorske države poravnale svoje ohve/.nosli, ki jih jc kasncic prejšnja oblast uporabila namenske, pa gre po hesedah avtorice tudi zalo, da marsikdaj ni prišlo do realizacije teh obveznosti. Nova država Slovenija ci se morala po njenem mnenju potruditi, da b do rcauzaeijc teh obveznosti tuJi prišlo.
Za pozornega bralca, ki ho v delu našel predvsem praktične podatke, ho poleg prikaza posledic žrtev vojnega nasilja zanimivo še razmišljanje o arhivih in
ARHIVI XIX )y9(i
muzejili v Sloveniji in Srhiji, ki nraniju dokumente o Žrtvah druge svetovne vojne. Gre med drugim za gradivo baz za rcpatriacij«, ki su delovale zr. Sloveniji! od maja 194^ naprej in preK« katerih so se Slovenci vračali na svoic domove V teli hazah in spre jcmališčih v Sloveniji, hilo jih je okoli 40, so ljudi zdravniško pregledali in popisali. V zvezi s tem naj omenimo predvsem projektne in izvedbene naloge Arhiva Repuhlike Slovenije, linotc na Kongresnem trgu 1. Sodelavci le enote so s posehnim računalniškim programom uspeli kljub časnvni stiski osKrheti na desellisoce hivših izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja s petrehno dokumentacijo, ki jc nastala na osnovi omenjenih popisov i/, ha/, za rcpalriacr o, s katero so lahko kandidirali na državno zakonodajo za uveljavljanje pri.vie.
Poglavje o rcpalriaeiji jc izredno zanimivo za tisti del naše zgodovine, ki jc sovpadaia z izgradnjo nove oblasti porušene in opusto.šcnc domovine in človeškim veseljem vseh, ki se sc po dolgih letih izgnanstva vračali na svoje domove z Ovronc in drugih krajev nekdanje JugoslaViic. Avtoiica, ki jc hila sama iz-gnanka in je s tc plati opazili njene osebno pri zadetost, da hi sc tragična stran ilovenskc zgodovine na i/.guhila, je v svojem res dragocenem delu pokazala še dokaj nepojasnjeno stran naše prcieklosii. V delo je vpela usodo tisoccv majhnih ljudi, ki jih ponavadi zgodovina z. veliko začetnico obide Mogoče jc v njenem prispevku zasledili celo nekaj več, in sicer na potek zgedovinarjem in upravi, da je velika vprašanj s tega aspckia Še nerešenih in hi se hi!o za nadaljnjo obravnavo tc problematike potrehno marsikatere Stvar1 šc lotili in jo preučili.
Metka Ciotnbač
Milku Mikola, Stara industrijska podjetja la Celjskem. Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju. Študije 2, Ceije 1996, 95 strani.
Celjski arliivisl Milko Mikola, ki je dvignil nemalo prahu | svojo knjige o izvensodnih pruccsih na Celjskem, nas tokrat preseneča z monografijo o starih in dusirijskrh podjetjih na Celjskem. Ne glede na vse bi.no, sc nam /di objava kniij;c šc posehno pomcmhna ker potrjuje, da krog slovenskih -lrhivistov, ki jim ni bistvena le tehnika arhivskega tlela, le ni tako majhen.
e več1 Zdi sc da so bili listi, ki jim je hila bistvena le velikost fasc;kla in kot pod kater m sije nanj skladiščna žarr :a. o vsebini pa niso imeli poiina, le najbolj glasni m da zopet stopajo v prve vrste listi, ki dejanske razumejo kuilurno in znanstveno poslanstvo arhivov. Vprašanje namreč ni trivialno Če se ho seda-
ARHIVI \1X 1 996
Ocunc_in poroči]a o publikacijah in razsiavah
i 8y
ujL trend odnosov do raziskovalnih inštitutov nadaljeval, bo poslala vprašljiva njihova prihodnost. V primeru :zpeljave črnega scenarija, ki ima močne zagovornike celo med delavci inštitutov, se zna zgoditi, da se bo baza raziskovalnega dela na zgodovinskem področju vrnila tja, kjer jt že nekdaj bda1 poleg univerze bodo pomembni k še muzeji in arhivi. Zato ni nepomembno kaj se v arhivih dogaja, kakšni ljudje so tam in kaj delajo. Žal je razrešitev teli vprašanj izven strokovniii meril in razprav in prehaja celo v veliki meri v sfero dncnc strankarske politike
Ciospodarska preteklost slovenskega Oela Štajerske, .še zlasti celjskega področja, ni povsem neobde bna. Nck;jj že vemo, pogrešali pa smo sistematičen, na virih sloneči pregled. Milko Mikola, k! seje doslej bolj posvečal naši politični preteklosti, jc 'okral stopil na gospodarsko področje .n dokazal, da mu ni povsem lujc. še več, z navajanjem števila in vrste delavcev ter višine plač kaže velik posluh za socialna vprašanja. V svojem pristopit marši k," spominja na starosto slovenskih zgodovinarjev dr. Vlada Valcneiea Vsekakor bi bilo strokovno nadaljevanje te poti, glede na pomen celjske industrije v širšem slovenskem prostoru le želeli. Tematike se loteva po industrijski ti panogah: gradbeni, grafični, keramični, kemični, kovinarski, lesni, steklarski, tekstilni, usnjarski in živilski. Na končuje dodal še nekaj firm, ki jili ni mogel razvrstil' med gornje. Posamezno poiljetje spremlja od začetkov do leta 1940. Navaja preko 160 naslovov firm, ou katerih so mnoga presegla lokalni nivo. VVestnove tovarne so seveda najbolj pomembni,, krivično jia b-lili spregledati druge Samo kot zanimivost naj navc demo, da so pralni prašek persil izdelovali na Celjskem že pred letom 19.10 in da je bilo na 'Celjskem1' ozemlja natančneje ne opredeljuje in seže celo na Kranjsko, pred drugo svetovno vojno na obravnavanem področju navzoče Še danes eno vodilnih podjetij gasilske opreme Uosenbauer iz Ljn/.r Nasploh lahko za tamkajšnje podjetnike ugotovimo, di so v svoji podielnosti vedno stremeli pc zadovoljitvi potreb širšega področja. S tem so tudi tehnološko in Kapitalsko lažje sledili konkiitcnci. Tako niso bili odvisni zgolj od lokalnih gospodarskih in seveda pol1' ličnih razmer, ampak jih jc večina nekaj pomenila v širšem prostora. Ima pa ta "mednarodna razsežnost"
veliko "lepotno' napako, ki se kaže v nazivih firm. Do konca monarhije bijejo v oči nemške, kasneje p; ingo-slovcnarskc.
Delo Milka Mikolc se naslanja predvsem na podatke, k' jih jc našel v Zgodovinskem arhivu v Celju in osrednjem slovenskem arhivu. Očitno vire dohro obvlada, saj jc izredno suveren in izčrpen Ker institucija kjer je zaposlen očitno nc premore ustrezne biblioteke, se jc v dele prikradlo nekaj nebistvenih napak, ki raven dela prav nič nc znižujejo, nc bi pa bilo dobro, čc h: jih kdo prepisal Na mestu kjer onic nja dvorsko železarno in njeno povezavo s florami (str. 32), hi morali biti omenjeni knezi in ne groti Turjaški, . Zd se, da hi tu J i nekoliko vpogleda v Štajerski deželni arhiv delu le koristilo. Slednjega nc gre razumeli ko; kritiko, ampak kol željo, tla bi imeli ar hivisli, ki vedo kaj jc treba raziskovati, boljše možnosti za delo, predvsem pa se nai pri delitvi denarja za delo in pri neposredni organizaciji dela oziroma delitvi arbi .'skn> nalog šc pesebno «leda na tiste, ki vedo kaj in kako morajo delati. Nekoliko tragično ic namreč srečali sredi dopoldneva na Dunaju kolega, ki nc ve kan hi s časom (in denarjem''), sani pa hitiš iz enega arhiva v drugega in ne veš kje in kai bi prihranil.
Knjig;! Stara industrijska podjetja na Celjskem je nedvomno velik dosežek avtorja in "cclj.ske zgodovinske Šole" Mogoče mu oznaka ni všeč, vendar je dejansko veselje glediiti, kako v Celju vedo, kaj je treba delati, marsikje, pa Še do idej ne pridejo, Tudi Zgodovinskemu arhivu v Celju jc knjiga Milka Kikolc v čas' Publik.neoa ima obseg, ki jc značiicn za tovrstna dela, ki zahtevajo veliko časa in naporov, obseja pa ni mogoče "napesniti" na stotine strani. Ker je bila eelj ska iiidcstrija pomembna in imela surovinske in pro dajne z v c/c v širšem prostoru, ker so bili med njenimi podjetniki ludi za sloversko s ccršnjo kulturo po membni ljudje (Knez), bi bilo prav, daje nc bi spre gledale ludi drage slovenske strokovne rcije Ohi-čajne bralce bodr Se posebno pritegnile številne izredne lepe ilustracije Želeti b bilo, da bi avtor s to nc hvaležno smerjo raziskovanja nadaljeval in da bi našel šievilne pospemo"alcc
Slan c G ranihi