ifc*wflk* «s*»« 29 ir. "Äü 32. Htrllka Maribor, Äae 22. aprila 1919. JLctaife. 21. r »r. • i ■ «v-» ! f K 13-. e- ! ?*» iT številke M vinarfev. — STRAŽA Inserat! aü mnMflii se računajo po 40 v&*. od 6 redne petttvrste; pfi večkratnih oznanilih veife — popust. „Straža*4 izhaja v po»* deijek in petek popoldne Rokopisi se ne vračajo . JCS fJeroifca ** täte«. S. ~ Telefon St. lis' J Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | v««^danž£Ti ■ '• l«l|iilS«»a«IBÄSBSSBES^«aSSSK»BaoaßB»- Naše meje so se odločile v soboto. „Slovenec“ poroča iz Parka: V petek zvečer «e |e svet četvorice pečal z vprašanjem Gdanskega ter z i talij an sko j o g «Ivan * ki m vprašanjem. Sprejel je kompromisni predlog, da je Gdansko prosta luka, koje upravni mandat se poveri Poljski. Vprašanje o Rt ki in o italijan skih zahtevah se je odložilo na veliko soboto. Uredništvo „Straže“ se je danes pred sklepom uredništva telefmično v t j zadevi obsaiio v Ljubljano Dobilo je odgovor, da že do daaes, 9. ure dopoldne glede sobotne seje v Parizu ni dospelo uikako poročilo. Naša severna meja. „Murska Straža“ piše, da je član naše jugoslovanske delegacije profesor dr Slavič poročal iz Pariza: Naš« «everoe meje so d. ločene. Dosegli smo vse, kar »no zahtevali. Sv Gott* hard, Ltiuđo a, Radg ua, Maribor, Celovic, pripadajo nam. Nemški divjaki streljali na vlak. špilje, 22. aprila. Nemški divjaki, k- se zb''ralo v nevtralni zoni med špiljom in Radgono, »o smoči, dne 21 aprila streljali na i;uu> m<-rski osebni vlak, ki je vozil okoli pol 8. ure iz Čruišn proti Špdju Pad o je več »trelov 'iz pušk. Ena krogla |e p iletela »kozi okno v voz II razreda ravno - v trenutku, ko je revizor pregledoval vozne listke, Prebila mu je ročno.,-sVštilko, jo je držal' v rok3, Yu še zalihi v steno. Samo* srečen slučaj je, da ni krogla ko$$ ker je stala 'pri revizorju griča ljudi. Nemci so v mnogem oziru res bolj divji 'kot OalokWfE Stoparji iz Vrmšbe Avstrife. Šr. I j v Slov, gor cab, 22 aprila ■ V sem oo v »kodnem delo Slov. gore si? se pojavljali celi mesec drzni rop-rji, katerim s* ot mrglo prd- n* sled VlopnH *>o sedaj ta. srdi* j te»? in & dm sli povsod vse: Špeh, meso, obleko, perilo, denar ie vse drog* boj>Se leči Izginili so vedno brez sledu. Lind>tva se je polid 1 strah, ker so ponoči večfcrai -videti tbpüfci - r?- h n tž stikati okoli h š. Nemč-trii in Nen c» so tatešč Simi vest, d.a so te jpgotdo^a«fek< vojaki Na vebki Četrtek zvečtr so roparji popolnoma oropali viničarja Maka v 8*1 niči «b Muri V »Ur ho m napravili -#Ho luknjo 'in s«, spleza it v »hran-bo. Odnesli st» m* m dreh svi ;j, nad ICO. »g zabele, »k ko. j*jt a. »hitio, perilo, okoti 500' K c etuija m branimo kep-žcu. Ro p» rji'so zginili hrtz »kdo. S* le v e« hote, 'dne 19 t. m. se je Se tiljskim ©lošmkem pa Wo do Miš v roke «ste* člana roparske tempe To sta d*a brezroaelna delavca iz N< roške' A» sirijo (iz Denatnca' m Leobna). Roparje »o izročili r«ki pr»vc& Mc?»trska tolpa je spravljala živita po s fives m b > d čet Moro pri Lifcočki *a*i ((jehtr duri); To:p& n c n. Sz; b ropzrjev it je 5 — 6 mr*, ki sr po >U«u k ta •«i. želtžničarji ia vojaki. V njih dražb je tudi delavec ki j« znan v naših krajih Ta ji n je r» d i do sbratr-be Gez iibočni fcrodt spravljajo živil» ladi tihotapci. Prva Jugoslovanska muc onika. Dne 30. aprila 1671. leta ob devetih dopoldne sta bila v Danajskem Novem Mastu obglavljena hrvatski ban Peter Zrinjski in njegov svak Franjo Frankopan. Umrla sta kot močenika za svobodo, o kateri so ie davno sanjali naši pradedje in ka taro smo dočakali mi. Jagaslovanski narod pa se izkazati hvaležnega svojim velikim sinovom in bo te dni na alovessa način pripeljal nj hove zemelj ske ostanke iz Danajskega Novega Mesta v Za greh, kjer bodo 30 aprila 1919 — torej po 248 letih — slovesno položeni v svobodni Jagoslaviji v domovinski grob. Leta 1663 so Torki začeli vojsko s cesarjem Leopo dom i. (1667—1706) v kateri so besno na pada i na Ogrskem ia Rrvatskem, a cesaiska vojska je bila preslaba, da bi se jim upirala. Na Hr* »tekem sta ae zlasti odlikovala oba brata Nikolaj in Peter Zrinski. Leopoldovi vojski se je po dolgih bojih slednjič posrečilo, da je porazil Turke v slavni bitki pri Sv. GiltharJo t» ko popolnoma, da kr ščanski svet za tristo let hi pomnil takšne zmage Ted» vkljab tej slavni z mgi je skl* nil essar hitro mir v Vssvara, v katerem je Torkom pust i prav vse, kar s« si bili zadnji čas osvojili. Ta neugodni mir. ki j«s bil sklenjen brez z ,■ slišan)** egr** h in hrvatski stanov, in pa sploh Leopoldovamaicm&rnost sa hrvatsko odr ske zadele in grdo in svojevoljno poste psuje njegovih nemških svetovalcev je vzbudil splošno nezadovoljnost Usidevali so bolj in bolj, da dunajski dvor noč» rešiti Hrvatov in Madžarov iz turškega gospodstva temveč stremi za ten, da jim odvza te njihov© stare pravice in jih podvrže svoji oblasti. N* zadci voljnost je naraščala bolj in bolj in ko its videa oba podi ralja, hrvatski ban Peter Zrinski m ogrski palatin Franc Vesselenv, da njoni kraljestvi nimata pričakovati pemoči od svojega kralja, ata z&fiela misliti na to, ki ko bi se Ogrska ia Hrvatska osvo bodili danajske nadvlade, Dolga pogajanja so rodila slednjič zaroto, katere so se udeležili palatin Franc Kesseleny, Franc N&d^soy. kraljevi dvorski sednik Štefan Tökoly, Franc teä öezy in več dru gib vplivnih plemičev, lamed Hrvatov sta bila v zaroti Peter Zrinski ki* je str*mil za tem, da po stane dedni kralj zdrežm« troedine kraljeviče Hrvatske, in njegov svak F an Frankopan, takrat stotnik senjsai Peter Zridski je skušal poleg hr Včtskih tudi slovenske dežele pridobiti za svoje namene in tako ita sle pila ž njim v ožjo zvezo in podpirala njegove težnje Štajerski grof Etažen Taterbacb in goriški dež;liti gl» rar, grof Karol Turn Valsassina. Kmalu potem, ko je z* rola dobila neko da ločeno obliko, so že po izdajteah zvedeli na Du cajn, da se na Hmtskem in Odrskem nekaj pri privija. Btž je poslal ces r na Hrvatsko močno vojsko in tako present til zsrctcike ; cesarska vojska je dobila nalog da predira v Medžitnnrje in za jame čete Petra Zrinjskega, cesar sam pa ga je odstavil od banske službe, »ker se je dvignil g puntarskim narienom proti kroni m ikošal spra viti pod svojo oblast kraljestvo hrvateko, slavonsko in dalmatinsko in njegove bližnje dežele«. Peter Zrinski se je takoj vdal cesar u, upajoč v njegovo milost in je odpotoval s svrjim svakom Franko panom dne 17. aprili na Dunaj kjer so ju pa zaprli in kot veleizdajnika vrgli v ječo Škota j vsi vladarji in sam papež so prosili milosti hrabrima Hrvatoma, ki sta se tolikokrat odlikovala v boju; Leopold bi se bil morebiti ndal, ali nemški nje govi svetovalci oprostili bi vsakemu drugemu, Je »Jugoslovana« Petra Zriuskem ne in trdovratno so siliti na to, da se ima brez milosti strogo ka snovati. Dne 18 aprila obhodili so oba kot izda jalca na srnn; vzeli so jima vse časti m vs* imetje ter sklenili, da se ti« a nph-v strain z*. zmiraj zatreti. Du« 30 aprti» 1671 uta so ju obglaviti. 8 Petrom Zf ts*tew »e Frtnom Frank op» no c sta b H sicer nmč«M d*e odiičo-i hevstski piem^ški redbini ki s?» si v pfe:8of;-b č,-s?b pr.d.-.bsti m :ugt» zaSiUg z& n»rod hr*ist»ki m n«-ke suw*.Bit» d*žete. a njihove ideje —- združ-tev Jjc'gosfosam.* i v Utti skupno državo — niso bile .omccce. Ta b.rja je tlela vedno v t>xu vseh Jugoslovanov ir< sa j* tnoi uresničila. Danes swo v svobodai državi jr. ktt znak ' hvaležnosti hočemo pripehati telesne ovt.anke pr»)h ng< slovanskih n učeuikbv v sv obodno Jugoslavijo. Grobova pršila Jugovi#iraiisk?b mnc©aiki>Tr^ Peter Zrinski in Fram o Frankpan sta bila po-kbpana v; Dunajskem Novem Mestu pri cerkvic) sv. Mihaela.' Pogreb je bil skromen in tih brez vsakih ceremonij in na njihov grob postavljen sramotilen napis v latinskem jeziku, ki se glasi v sprevodu: j,V tem grobu počivata grof Peter ZrinsM ban hrvatski in markiz Franjo Frankopan, * poslednji svojega; rp r du, ki sta, ker je slepec slepca vodil, oba padla v to jamo.“ Za tem napisom je izdolben meh in dve mrtvaški glavi, spodaj pa stoje besede: „ličite se smrt’ niki in iz našega se učite slučaja, ohraniti zvestobo kraljem in, Bogu. Leto Gosp. 1671, dne 30. apr. ura 9. Cilj stremljenja je grob “ Do leta 1802 je ostal grob, kakor so jga zgra -etili, le plošča nad njim je naznanjala vsakemu in vsem, kdo tukaj počiva. Tisoč in tisoč jih je stalo na tem grobu, čitalo sramotilen napis, a vsak z drugimi čustvi. Cerkvica sv, Mihaela se je namreč začela polagoma rušiti, tako da že sredi 18. stoletja niso več mogli opravljati v njej verskih obredov in od več strani se je izrazila želja, naj se podere. Do tega sicer ni prišlo, pač pa so iz nje naredili žitnico. Vse mrtvece, ki so bili tamkaj pokopani, so izkopali i. 1802 ter jih pripeljali na pokopališče pri Ferdi t- nandovih vratih Ob tej priliki so se našli tudi telesni ostanki Zrinskega in Frankopana. Kot nepobiten dokaz služil je zlatovezan svilen robec s tremi črkami P, C. Z. (Petrus Gomes Zrini) in še več drugih dragoce -nosti. Da so se našli ostanki Zrinskega in Frankopana, se je hitro razglasilo skoro po vsej Evropi in našlo se je nekaj sorodnikov ogrskega, hrvatskoga in češkega plemstva, ki so prosili cesarja Franca I., da bi jim dovolili vzeti najdene predmete^ v spomin . Cesar je ugodil njihovim željam im tako je prišlo ob tej priliki nekaj najdenih stvari deloma v last sorodnikov, deloma v, narodni muzej v Budimpešto, delo -ma v muzej v Dunajskem Novem Mestu, deloma so lih položili nazaj v grob, ■Od 1. 1802 pa do leta 1885 — torej 83 let — so počivale kosti Zrinskega in Frankopana v miru v, tem grobu. Leta 1871 so hrvatski rodoljubi na prav slovesen način obhajali 2001etnioo njihove smrti, In od tega leta naprej je prihajala vsako leto na smrt- ni dan deputacija dunajskih slovanskih visokošolo&v na groo narodnih mučenikov in položila tamkaj vence. Na Dunaju pa so se udeležili maše-zadušnice in žalobnega koinerza. L. 1884. je dozorela stara misel, da se ima stara divna prvostolna cerkev restavrirati. In res, že I. 1885 so začeli podirati zvonik. Kosti Urinskega in Frankopana, ki so bile pokopane pod zvonikom, so zopet izkopali in jih hoteli odpeljati v Budimpešto . Toda dr. Velemir Deželič, ki je takrat študiral na Dunaju, je to preprečil in prosil rojake v Zagrebu , naj napravijo zbirko denarja in naj delajo na to, da se prepeljejo kosti v Zagreb. Vse je bilo že v lepem teku, a naenkrat meseca aprila 1. 1885 se je raznesla novica: Kosti Zrinskega in Frankopana so odstranjene in pokopane po višjem nalogju. Pokopal jih je grobar Pugl po naročilu načelnika Pocka, ki je zahteval, da se morajo kosti zametati, da jih ne bo nihče več našel. 'Toda Pugl, ki so mu bili ti ostanki silno dragi, jih je pokopal brez rakve lepo v grob' in je ta grob pokazal mnogim hrvatskim rodoljubom. L, 1907 so bili ostanki zopet ekshumirani ter položeni v; rakov in zopet zakopani. Ideja prenosa v domovino je pa zaspala. A sedaj, ko smo se Jugoslovani po dolgem suženjstvu združili v skupno državo, je ta ideja zopet oživela. Kosti Zrinskega in Frankopana bodo, ta teden pripeljali v svobodno domovino, o kateri sta sanjala že naša prva narodna mučenika. ki bi posebno gojila žitorejo, ker so tam tla za to ze^ io pripravna,. Tam so doma naši koroški Poljanci, Gorjanci bodo pa imeli svojo skupno šolo v Slove,nj-gradcu. In grof Thurn, ki je pokupil naše kmetije, da lahko hodiš po njegovem posestvu iz Sloveni gradca cio Železne Kaple, bo naši državi moral izročiti proti odškodnini napol razpadle kmetije. Na njih se moralo naseliti zopet kmetje, M bodo sami obdelovali svoji; zemljo. In gorsko posestvo Plešivec, ki leži pod Uršljo goro na južni strani, bi bilo pripravno za šolsko gorsko kmetijo, kjer bi se učili naši fantje po letu sirarstva, praktičnega gozdarstva, ovčarstva i, t. d. i. t. d, Tam se bi vršili poletni praktični tečaji za kmečke sinove, ki ne bi mogli hoditi tri leta v krneli j sko-gozdarsl o šolo v Slovenjgradcu pa se bi vr -šili tečaji za, sadiarsKo itd. In potem se bodo zopet naselile Žalik žene po Pohorja in p: pobočja nore sv. Uršule, oglasi'o so bo zopet petje in zvonovi bodo lepo ubrano zapeli, kdor so peli prod SO—60 leti. 'n vodni mož, ki je zvozil vodo po mostu, na oblakih ■ danem, s Plešivea na* Pohorje, se bo s črnimi voli vrnil in pripeljal sreče ter /ado-oprest. Tako bo! '"ako mora b ti! In lepo bel spadajo med „boljše.“ Da se je podražila vožnja tako horendno visoko tudi za III, razred, to je škandal brez primere. Zahtevamo odgovora na vprašanje : Kdo od deželne vlade je soodločeval pri tem zvišanju tarifov? Njega in, direkcijo južne železnice je treba spraviti pred sodni stol. »011 d i n* -i $ žar I ■ m m Dr. Fr. S uta A G... z d II D n. Nameravana, strokovna kmetijsliarigozdafska šola mora odppvarjati krajevnim razmeram in krajevne razmere morajo odgovarjati ustroju in obliki šolie. Vznožje bogatega llihorja je gotovo' pripraven kraj za ustanovitev takega učnega zavoda. ‘Vendar pa bi šolo prestavil — sedaj jo še lahko, ker še' ne stoji — v Slovenj g, ra. d e'o in upam, da se za-dravskim Slovencem in Pohorcem ne bom prehudo zameril. 'Zakaj pa bi bil ravno Slovenjgradee pripraven in izvoljen kraj za tako šolo? 'Tudi Slovenjgradee leži ob vznožju bogatega Pohorja, spaja pa po Se-lovcu in Uršlji gori Pohorje z nekdanjo Koroško, Gospodarstvo je na koroško-štajerski meji enako, Tu e raz\ito gozdarstvo, živinoreja, sadjereja. pa je še jna, nr povsem, .a povzdigniti se moru. Tu-j. ^Življenjski pogoji so enaki* Padle ' tudi' pe|eine meje. Zato ustanovimo i ‘ ..jdsoslovanski zavod F Ljudstvo je štfokovnčga. pouka ravno tam najbolj potrebno,, feb -diši na Štajerskem, bodisi na Koroškem, Ta šola, bi bila kot kmeti iskd-gozdarska. šola primerna za Po -borje, Savinjsko dolino, za kraje ob Meži, za Železno Kaplo in za, celo pobiočje Karaviank. Tukaj se bi učili kmečki fantje s teh krajev* V Velikovcu ali v o-kolici pa bi morala nastati slovenska kmetijska šola,, Radgona,, 22, aprila, Madžari streljajo zaporedoma, vsak dah, iz Prekmurja n,a našo stran. Včeraj sta, bili od mafd-žarskih strelov, ki so padli iz vasi Hidegkut, težko ranjeni pri Radgoni dve ciyilni osebi,, V odseku Rar denci—Ljutomer so mk^žarske tolpe poškodovale s streli hišb posestnika Petovar j a,. Prekmursko slovensko ljudstvo grozno trpi. Kmetje v Gornji Lendavi so se uprli madžarskim boljševikom, ki so sedaj gospodarji Prekmurja, i V boju so bili kmetje premagani. Boliševiki' so .vjeli 16 amptov!, jih krvavo pretepli in jih privezali k vozu, konje pognali v dir ter jih tako vlekli v Soboto. Boljševiki so obesili grofico Ba.thy-any. em s'-b.k'i • W j JSLk. Tarif na južni železnici na progah, ki tečejo po (Sloveniji, je južna železnica,, kakor smo že poročali, zvišala, za celih 200%. ..To je višek vsakega povišanja i Rekord, kakor ga ne pozna, nobena druga država. Revež se odslej sploh ne bo mogel voziti več po železnici. Kdor si je izmislil to '.neopravičeno zk i- ; šasije, je mnenja, da so železnice zgrajene samo za Žide in vojne dobičkarje. Kamor se je poprej revež lahko peljal za, 10 K, mora sedaj plačati nič matij nego 3,0 K. To je taka pretiranost, ki se ne more o-pr.avičiti ne si tem ali z drugim izgovorom. Ce se je že povišalo tarife, naj bi sc povišalo samo vožnjo za II. in T. razred, kjer se vozijo ljudje, ki pravijo, da Vp ašade ustate. JagosTvaoaki emigranti, rred njm.; H at. .ir TiumbiC ia Slovenca dr. Voš- ■ pta>k. iu d . ür»gortn so t>* ostanki o v dneh 15., 18’ m 22 mat c« v P amu seat's vili načrt za no t'* njo n n ubo drsa e sH.3 Za državo predi* g? ib skupno ime Irij osu vsja, te» r troitiieu E&ror trHT atiači tloieiio uižsuo p« večava f#z'ike ter a*je’ porod z& ri**Mvo met pl« m« op N* Cit »m* za po 11? g.i d •« ’«..ep; idr jo edsfMDeu* dnu*» % e vUa j m z rdtiim psntirm etvui kot zikucedajuim ieleaom t% v «h vri .« ir«tv.uh p *do/ T> iker» id-delite»i.sic-.)« pa ijdiečh 'saotouj?r*-o. V daioxrog. ministrov avs-j»j„» dfžavai ‘posB. ki tzTtaćirejo ->* floaprava h enot (skip-ii 'o a iti voj at. poni; can a e, nr,o lephi oamotat«», trg ivia %; P* ■ St»,- pravo «olje iti) D tami p*' vne ,t -ion zatore ?.< celo dr^vo 'm z% na $nn »g.-U drkavde' oprsve, tali za one, ti ji a im»io' izv.v.aU »arak upravne enote. 8anca,i ao«» p„eJđ'avu.žtv*», uj u* er «scvre z» k oft« s pse m prikroji ib la na svoje ožemi, piStvo.; «a vse p<> ir cue volit m mora viip.t spiol« na, enaka in ciiektn* v.j.i a prevrne. -V pod-račje s&aioa pravnih' obls-t* vpadajo vsi posli, ki m tičejo krajev ih-potreb (t. pr s sdainv skrbet* vo, zör« vitro, pr o’* vet a p dje ielsUo, premetaa tredJrjt itd.). Da m .pele«- samouprave v a raje državno ed’n-L'0 ima vladar nap »sreda} prav.ck mrnevati načelork» pokrajinske s&moaprave po terno p: ed:-, ga predstava št ve. Z* vsako daLidtf» pokrajnsVfga pr^dcarnjštva ki. a-v ira-t obvezen zn»«»].- k. a g&k-o je . .lotreb-ia o.iab t a v srednje • 'ga đrža«?K-fa. urgs»-(i -1 j;a s ^eta); ki bi naj, -gledal na t , da se, vaa-j.» fcd.h3t-.eai dah v df-£ayj j.. Organizacija SKZ v DGjem. Tal; a j st j« izvo-IH sl«oe :i kopm, »&-. c i b t SaZ. (Jraidjusa; A atha Brastoik, tajma kopmk I-an Ž-gsi*; odbora'ku fv*n Skale. Fr»mo ŽsloSrsr Kar..t trgovac STEK., mn.-m n a »e dolg-e» .(Velikonočna slika. Napisal Al, Leben,) (Konkc.) Po nekolikem odmoru je mirnejše nadaljeval: „V celi vasi mi ni dal nikdo nobenega dela in tako sem moral štiri dolge ure potovati v Ječovo iskat si clela in zaslužka, Šest dni v tednu te nisem videl, Reza, in le tiste kratke urice v nedeljo sem te imel pred seboj. In sedaj me hočeš popolnoma zapustiti in naj te nikoli več ne vidim, čisto nikoli več D Tako je tarnal, kakor v mozek zadeto drevo. Na njegovem obrazu se je zrcalila grozna bolest, a nobena blažilna solza se ni utrnila iz njegovega o -česa. Tudi bolnica ge je vila v nepopisnem jadu, pa tudi njeno oko je ostalo suho. Oba sta se odvadila joka. Ne vedoč, kaj da dela, je skočil mož pokonci, srpo zrl nekoliko časa skozi okno v svet, krčevito se tresoč na celem životu, nato pa je v;zel iz omare pipo ter jo basal s tobakom čisto mehanično; tu pa se je še pravočasno spomnil, da. žena ne more tobaka prenesti; potisnil je pipo počasi v omaro nazaj ter se je zopet vsedel k postelji. P« dolgem molku, med katerim je bolnica skoraj nepremično ležala., se je ta nenadoma obrnila proti možu ter vprašala z mehkim glasom: „Ivan, ali me imaš rad?“ „Reza, kako me le moreš1 tako vprašati?“ zakričal je mož. „Ti vendar veš, da biva v mojem srcu le ena misel, en,a edina. — in to si ti.“ „Potem pa me ne smeš zapustiti na vse veke ne!“ „Jaz naj tebe zapustim? Reza, Reza, te zopet muči vročica, nisi pri zavesti! Poglej sem, ali me ne poznaš?“ „Poznam te dobro, Ivan, in sem popolnoma pri zdravi pameti, — Glej, na svetu ne moreva za vedno ostati skupaj, toda gori v nebesih pač. — Jaz grem sedaj naprej v nebesa in, če si mi zvest, tedaj moraš priti za. menoj — pa čisto gotovo, Ivan! —j Ročem lep prostor izbrati za naju oba in še enkrat rajši te hočem imeti gori v nebesih; a same me ne smeš pustiti, kaj ne, Ivan?“ Ivan se je naslonil z lakti na kolena, zakril si a obema rokama svoj obraz ter vzdihoval bolestno. „Ivan“, nadaljevala je žena, s slabim, od kašlja večkrat pretrganim glasom, „imela sem snopi čudne sanje. — Sanjala sem, da sem zgoraj v .nebesih in bilo je tako lepo, da ti ne morem dopovedati dovolj, — Naenkrat mi je. priletel čudovito lepi ček v naročje in to je bjl najin sinček, Ivaneek, Pritiskala sem ga na srce ter ga poljubovaja, a. občutila sem, da še pri najini sreči nekaj pogrešava. Prašala sem: Ivanček, kje pa je oče? A.ngoljski sinček se je, žalostno ozrl na stran ter-dejal: Očeta ni tukaj, ja, ali ne pride, vprašala sem dalje. Ne, ne pride nikoli, prav nikoli, rte spada več med. naju, je rekel sinček ter-jel plakati. Tu siem od neznosne bolesti in žalosti elasno zakričala, ter zajokala, kakor še nikdar v, svojem življenju in vsled tega sem se prebudila.“ Sedlaj- so se resnično udrle vroče, jasne solze iz oči bolne žene: pa tudi mož je bil globoko pretresen in ganjen. Zgrudil se je kakor uničen pred posteljo na kolena, zgrabil viharno- za vročo roko bolnice in jo vedno in vedno poljubljajoč in na oci si jo pritisfcaioč ;okal kakor otrok. Njena roka in postelj ste bile mom-i od njegovih solza. „'Moja Reza, 0 moja Reza“, je klical Ivan, ,,za vedno biti ločen od tebe., to ne more biti! J az hočem tudi na. onem svetu biti tvoj!“ „Tedaj pa moraš: z .našiim Gospodom skleniti prijateljstvo, Ivan, da naju pusti prebivati skupaj v svoji hiši.“ „Da, uba Reza, prijateljstvo z, našim Gospodom, da te ne zgubim na v e Romaj.“ „Danes ;e Velika sobota“, ihtela je bolnica., „in jutri bo vstal naš Gospod — Ivan — “ „Da, Reza“, padel je mož v besedo, „še danes hočem iti dol v cerkev, da naredim sporazum z našim Gospodom.“ „Bog ti plačaj, Ivan. — Sedaj stokrat lažje u-mrjem. — Ti si v resnici tako dober, tako ljubezniv, mož! “ Ta se Je vzdignil naglo od tal ter šel' ven, po-laro Lopačko, ki je stanovala .v majhni čum-'irele kočice,, da -bi par ur pazila na bolnico. je praznično oblekel ter urno štopal dol !ki cerkvi. Dol gol dolgo je -izostal.-Njegova la ie med tem molila k Bogu ter ga prisrč-'-milosti za svojega moža. Koriečno' ko se že skoro mračili, so se začuli bjegovi' bo -Veži. Ko je vstopil ter se približal postelji , zdel se je popolnoma predrugačen. Se se je zrcalila globoka bol na njegovih ustnicah, toda divji, osorni pogled' je izginil in neki blagi mir je seval iz njegovih oči. , , , i. j „IReza“, je šepetal ter se nagnil k bolnici, „izpovedal sem se in naš Gospod mi je odpustil. Ö, — meni je sedaj tako lahko pri sreli, tako lahko, kakor da bi mi bil odvaljen v§s svet raz njega.. — Sedaj,, Reza, bova skupaj vse večne čase.“ Bolnica mu je zrla z žarnim pogledom v obr,az in šepetala komaj slišno: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!“ „Da, ljuba moja Reza“, govoril je mož z mehkim glasom, „Hudem sem vse odpustil, — naš Gospod je tudi mehi veliko — zelo veliko moral odpu -stiti.“ - • Se žarnejši so postali ženini pogledi, a «spregovorila ni besedice. „Reza“, je vprašal mož v, zadregi, „si me razumela? Ali mi pač verjameš?“ „Ivan“, hromela je žena, „verjamem ti tako Zanesljivo,, kakor našemu Gospodu samemu! ~~ Nikdar me nisi nalagal — nikdar nisi bil neodkritOsrčen, — Jaz sem že itak vedela, da je vse v redu. Sem že spoznala na tvojem obrazu, Ida tvojem dihu, da prinašaš seboj našega Gospoda. — Tudi sem drugače , prepričana. — Ivaneek, najin aingeljček je bil zopet pri meni, predno si prišel ti domu. — Ne v sanjah, ampak v istini sem videla fantička! — V suežnobe-lem oblačilcu je stal tu pred postel o in dejal, da je sedaj tudi za očeta, pripravljen en prostorček V ne -besih.“ Mož je plakal, — Nenadoma pa Je glasno zakričal: „Reza, če se prikažejo rajni otroci, vzamejo enega, od staršev s seboj. — O Bog! O Bog! — Ti se treseš — Reza, kaj ti je? Kaj pa imaš?“ 'Žena, je omahnila vznak — njeno dihanje je postajalo redke,še in redkejše. — Nekak mil smehljaj je švignil čez njeno obličje — potem kratek lahek boj s smrtjo in uboga žena se je preselila v, — večnost. Tam gori na Veliki kapi so izžarele snežene lise v! slednjih žarkih večernega, solnca, M so me-j tali rožnat soj skozi majhna okenca v sobo, kjer je trpinka izpila kupico trpljenja. — Možu, ki jje vzdi-; hujoč in plakajoč klečal poleg svoje raj,nice, pa se je zdelo, da ga obdaja neki glorijozni odsev vslajeaja^ A j to a Terasa Jožef Blataik, M.hsei Kolaskb Aa drej. Graf n»sr in Anton Aotlej Ttmešvar cslau« v območja Jugoslawe. Tako p rer.», b »Epoba* Nemil* vrača ukadem blago. ^ *Le Ms?. i * * Par zu psifoč«: M» zahtevo belgijskih «stopaikov je komi^ja zavezniških delegatov potrdila, da Bol gija s as 4 v /a u v N.ea»fl*j« z* u*r»J«no imetja blaga v tuä i vrrdoo^ti — Prvi vsgoi a ■* b'ioiäki*n maiaf ijäto u, su že j >eii » L D* u»e se pri' t »ko Hf> B;|gijski kra*j Alba t pi Cent nceaa, L 4 »La B . jo ‘knezoškol dr. Mihael Napotnik. Slavnosti so se udeležili zastopniki vojaških, državnih im mestnih oblastev ter pobožni verniki v mena-vadlno obilnem številu. Navzoči so bili tudi v Mariboru se mudeči gospodje generalštabni major dr, Reverdy, vodja tukajšnje francoske komisije »eneral-štabni kapetan Pechmajon. ud francoske komisije v Zagrebu in pisatelj Le Comte Begouen. Med proce -s, .o je svirala ^odba, vojald-stražniki so vzorno skrbeli za red. — Imenovani trije gospodje s Francos kega so bili velikonočno nedeljo opoldan gostje na -šega nadnastirja. Pri tej priložnosti so enoglasno po-vdiarjali, kako da jih veseli prijazni sprejem v Mariboru. kjer se počutijo kakor med svpjimi dragimi domačimi, in da jim bodo zlasti letošnji velikonočni dnevi ostali v hvaležnem, neizbrisnem spominu, Vellkovška žrtev. V mariborski bolnišnici je umrl dne 19. t. m, 191etni posestniški sin Fran Dro-bež iz Rikarie vasi pri Velikovcu,. Pri znanem zahrbtnem napadu na Velikovec je dobil strel v glavo. Pogreb se je vršil dne 21. t. m. na pokopališče na Pobrežje,. Žrtev nemškega nasilja, počivaj mirno M slovenski zemljici! Plačevanje zavarovalnin inozemskih zavarovalnih družb. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je izdala naredbo glede ureditve plačevanja zavarovalnin inozemskih zajvarovalnih đrušltev. V naredbi se določa, da morajo vsi oni državljani y; Sloveniji, kateri imajo zavarovalno pogodbo s kako inozemsko zavarovalno družbo in kateri vsled ukinjenja poštnega prometa ne morejo plačevati zavarovajj-nine, zasledovati „Izjave“ dotičnih zavarovalnih društev v „Uradnem Listu“ za Slovenijo v Ljubljani, da izvejo, ki® se sedal nahajajo pMcilnice dotičnih zavarovalnih društev. Ako pl pa zavarovalnica, s katero ima stranka zavarovalno pogodbo bodisi g$ede zavarovanja proti požaru ali življ|6n|skegja zavarovanja, ne priobčila tozadevne „Izjave", naj stranka najpozneje do dne 5. maja 1919 ,na nekolekovani vlogi javi predsedstvu deželne vlade v Ljubljani točne podatke zavarovalne pogodbe in sicer, svoje ime, naslov, zavarovalno panogo (Življenje, požar), zavarovalni znesek, zavarovalnino ter končno, na kak nar čin je bila uplačana zadnja zavarovalnina, n. pr, Št, položnice poštne hranilnice, Vlada bo storila potreb-no, da se stranke obvarujejo škode Dnevni,na duhovnikom., Minister za bogočastje je ministrskemu svetu predložil načrt, da se duhovnikom po celi državi dovolijo dnevnihe in sicer bi dobili pravoslavni duhovniki v Srbiji 12 dinarjev na dan, na ostalem ozemlju države pa katoliški Župniki in kaplani, pravoslavni duhovniki, muslimanski muftije iin židovski rabini po 6 dinarjev na dan. Kakor se govori, bo vlada ta načrt gotovo sprejela Predprodaja vstopnic u souotao tu nadeljako »inbk, igro »Grau.č* |i« ali *uro8Česje na sv. E ija dan« je * trgovini V W«s x a na Gavnom t gu. V(stopnice se dubivajp od draes naprej vsak d a a. ^ Občine sr. dn e^tajers ih okrajnih glavarstev, ki irtj^ jožao od na£a den»ark«cijs(e ni le, pridejo sedaj pod jo g' sšovansko politično upravo. Dobile boflo Midi siovmsk# gerette, Nova p sniška zMrt«. V založb! Tiskovne za drug«> v Ljub. aot je pravkar izšla zbirka Fl. Golar jsv h pe.ni »R.žai gim«. Pesnik Golar je znaa po svoji prvi pesniški zbirki »Pisano polje«, ki je izšla 1 1910 Ur po pesmih, ki jih je obavili .v »L:abij&uskem Zvona« in »Slovann«. Golai je pes nik df'^a?« zemlje in življenja, ki se razvija na njej Z »Rvžaim g-mom« stopa polar v «isto na S;h no»eiäib brikov. Zbirka velja broširana K 5—, vrzsna K 6 —, po pošti 60 v več. Naroča se p i Tiske-ni za drogi v Ljubljani, Sodom olica 6 Jugoslovanska akademska menza v Zagreba S t«m n&siovoui smo osnovali jngoslovans» a kade miki v Zagreba m«d dvema resicama svojo men-z , ki naj bi n<»in nndila prebrano — ne dobre m ne dovolj, tega nam ne dooo*‘»jo naše raz mere — temveč le haioiotub. ejšo^krano, ki naj nam omegača šiodije Otoli te knbioje je zbrano 800 akademikov, katerim vojna nt pripö nogi* do »ri»fe in blag. sUnja, kakor mnogim drugim sreč nt'šm koevom; to je marveč BOO mladia ijadi, ti .sp naj» brit ji veje izkušali težo in grozo et*ašne die>tne vejte, s:rcm*ki, katerim je vojna vzela vs| to, kar so imeli prej, begnnci z zassdetega ozemlja — sinovi lazrašenih domov, taki, ki ne vedo, kje so jfm sta »St, ki so prej skrbeli zanje. Sdtd njimi je preko 800 akademikov iz naših slo venek h pokrajin. Podpore, ki j.h dobivajo iz domovine, cr ladrstnjefo, z njin i se v dragem mjs f:p Zagrela te norelo preživljati. Ako propade ta menz», se mrrajo raziti, to ve^o s*mi izza ča' Sov, xko še tisa nži aii dobrot le menze 1 — Ja gw*lov&u8ea akademska menza pa st »ji date3 na robo prepada. Nenadoma so posročile vse cene živil. rVt! mesa in masti tako d* sta menzi od-p,t le dve poti: Povišati hram ceno — le malo akademikov bi z nago»ato še te dinarce Žrtve in menza bi izgubila svoj ramen: omegečiti revnemu dijaku Medije s hrano pi nizki ceni — ali pa a stavi menza svoje delovanje S Um pa bi bilo oa stolice akademikov izpostavljenih cajstrašne Si Ledi — gladu U t«a»ja se m ada svobodna dr ža«a Pozval» je svoj narod na delo za kultaro in napredek. Kako pa msj topi akademska mla disa čvnto in krepko v livljenje, ako s» mora za svojeia iz b ež«s aaja in popravljanja boriti za koštek krti a in ge ji že «edgj upogneta vrat in hrbet? Kako tsj se'ona neomajno postavi v boj za svoj narod ii njesovo bodočnost, ako ji Se sedaj zunre duh v pomanjkanju in pr»sj'8tvn? Jog '.riovaoska akademska omladina se obrača do s ovetske ia nosti s prošnjo, da ji pomaga v tem bednem staoju. Obraća se na vse posamezne, vse zavode, občine, orade, društva in korporacije katerim je ca srcu blegi&ja našega naroda! Po-šivajte darov? z n»slovom: Prva hrvatska štedionica v žfgrefu za Jug-slovansko akademsko menzo, Zagreb! — Franc F-irenfak, stud med. podpredsednik D B'»t>č c?nd. iur.. tajn.k. hpremebe v ačiteljskemm osebja. Odpoščena |e Kart Im* Putotm haig, u iteijica v B ežicab. Ciril pregelj z^čssti učitelj na okoliški deški šoli ▼ Olju ja irr.t ntvar za začtsiega učitelja na mest no deško šolo v C iin Učiteljica ročnih del v Petrovč h, Josipna Trainik, je premeščena nade kliškn n «-iCsnsro šolo v Celju. Imenovanja. Ok ta ini tejnik celjskega okrajnega gtav&jžlv* jj^fi^jo Roš je pomaknjen v 9. či Dovui razred ,Ž\t,kajne to joke na dosedanjih Blnibenih liielwi15 so imenovani kancehsti Josip Pirš v Ptojq^ ^^, Babič v Mariboru Franc Mar- ke* v Konjicah in Miroslav Pletertek v Slovenj-gr? den. Semenski krompir. Če Se kdo rabi semenski j krt mpir ali ove3, naj se oglasi na okrajnem glavarstva soba št 20. Modra galica pride. Parnik »Cansrd« črte bo prihodnje dni pripeljal več sto ton modro galico za Jugoslavijo. Kraljica cerkvenega leta — Šmarnico za leto 1919, spisal M. Volčič, tapnik v Breznu, izdala Cirilova tiskarna v Mariboru, so ravnokar izSle. V mični obl ki razpravljajo razne Marijine praznike. Obsegajo lepe nauke za Marijine častilce. Ob koncu so pridejane mašne, a jo redne in obhajilne mo-Im in litanije Matere bolje. Gena Učni knjilici s pošt lino vred znaša K S 40 Naročajo se v CK fUovi tiskarni v Mariboru Častilci Marijini, selite takoj po te) nainovejši knjižici. Veliko število tobačnih trafik je razpisanih v brežiškem, ptajrkem, šmirskem, ce’jske a in slo venjgraškem okraja Tiskata! aradai paaaibsni iu prošeajski obrazci ter zavitki se dobijo oresplačuo pri fioančaem ravnateljstva v Miftoora (okraja) glavarstvo, II. nadstropje) in pri oidelkih Uiaučaib st a*. Iavalioi izza zadnje vvjske ter vdove in sirote v tej ,vojski padlih ali umrlih vojakov (častnikov in moštva) imajo oh gotovih pogojih brez pogojno prednost pr jd vsemi dragimi prosilci. — Prošnje morao biti napravljene na uradasm obrazca, ki se dobi pri finančnem ravnateljstvu in finančnih str at ah ter se morajo vloftiti pri finančnem okrajnem ravnateljstva v Maribora. Rok za vlaganje prošeni je v brel Skem do 20., v ptujskem do 21, v šmarskem do 22, v celjskem de Ijskem deloma do IS. 14, 16. in 16 v slovenj graškem do 23. maja. N&tančneji pogoji in pedatki so razvidni na uradnih razglasih. , ^ JF' ■■■■■ ———'I'P ■■■■■■■■■■■ !■■■■ I ■■■■ ■■ -C— .Il.l..» t Shodi in prireditve. V torek, dne 22. aprila v Krčevini Lei-teršberg ob 6. uri zvečer v šoli shod SKZ. Nastopijo govorniki iz Maribora Vsi na rs- -•v?’’ fn*f®d®9 dne 23. aprila na P Mariboru ob 6. ort l?ečer v dvorani; (pri Brodu) shod SKZ. Govorf Maribora. AgH rajte kt;1 bhilno uu^.^, — , Celju ob 7. ori zvečer v hotelo Balkan izvan-reden občni zbor (»Društvu sloversk h odvetnikov in notarskih uradnikov«. V četrtek, dne 24. aprila na T e;z n u ob 6. ori zvečer v gostilni Leber (prej ligo) shod SKZ. U dele lite se shoda v obilnem števila posestniki, železničarji, delavci in delavke. Govorniki iz Maribora bodo poročali o raznih važnih in zanimivih vprašanjih V petek, dne 25. aprila v Radvanju ob6. uri zvečer v šoli shod SKZ. Nastcpijo govorniki iz Maribora, ki bodo razpravljali o raznih perečih gospodarskih in političnih vprašanjih. Gospodarji in delavci, možje in Isne vsi na shoe! Agitirajte za številno udeležbo. , V soboto, dne 26. april« v Maribora v Narodnem domu točno ob pol 8 nri zvečer prireditev ljudske igre s petjem in plesom v treh de lih »Graničarji, ali Proščecje na sv. E-o jici v Hsloaap po rani vr, maši na proste m pred cerkvijo javen političen sind -SKZ Poreča posest rik Breoč č o delovatu kot bi ši pleneč in o sedaajem položaje. — VRahenburgu popol dne po večernicah v dvorani »Slov. kat. izcbfsže vslnega tiro#t »-• igra »Tri sestre«. Prijatelji po itene zabave prid te od biku iu daleč! — V Kozjem od 3. uri popoldne v prestarih okraj nega zahlipa zsnpen shod pristašev S K. Z. v smho t snovanja okrajne organizacije S. K. Z. za kozjgneki okrrj, Govor; član Narodnega predstav ništva dr. Jankovič. Shoda se naj to pot ude ežio le značajni in zanesljivi pristaši SKZ pa v kolikor mogoče velikem številu. Javni shodi bodo sledili in se bodo pravočasno naznanili. — V Mari boru v Narodnem doma ob pol 4 uri popoldne bodala igra »Graničarji ali ProSčerje na sv. Elije da o« — V Poljčanah po rani sv. maši ehpđ SKZ Govorijo poslanec Pišek in drogi. V nedeljo, dne 4 maja v V o zenici in sicer pri Devici Mariji na Kamna ob 11. uri dopoldne na prostem velik ljudski shod Nastopi več govor nikov iz Maribora in diugcd. Vsi na shod! — Na Vranskem pa ranem opravilu velik shod SKZ Govori državni poslanec dr. Hobnjec. V nedeljo, dne 11. maja pri Sv. Andraže v S1 o r, goricah po večernicah v šoli veselica tlzobnžfvfslrsega drnštva«. Na vsporedu so dve «gri-(Dr iuefe; »Tri sestre« in burka »V ječi«) ter petje. Sosedi pridite! -c—*— irijtranski op,*zovj>t«p.-»s« -«üSftioiim 'r k Ker nikomur ■kritsce,- zato po zadev olje beleži, da so je politična ekspozitura v M zirja ves čas zelo ti odi la za dobavo živil ter je dosegla tudi lepe v*pehe: moke je že toliko, da preostaja Pripomnimo p«, da so pritožbe prjhajale zlrsti iz Ljnonega, delo ma tudi iz Zadrečke doline, kjer so najrevnejši sloji. Sv. Benedikt v Slov. gor. Naši vrli lan t je so nam ma velikonočni pon del j ek priredili prav lepo zabavo. Igrali so jako dobro gledališko igro „Repo -, štev.“ Nastopil Je tudi prenovljeni in kljub Kratkemu času dobro izurjeni tamburaški zbor. Na prireditev je tudi prišel državni poslanec dr. Hobnjec, ki je i-mel ob začetku prireditve daljši, času primeren nagovor. Zavarov nje proti požaru. V lastno korist je vsacega, da sedaj, ko se je usta novila Jagoslavija, opusti tuje savarovalvice in zavaiuje svoje imetje pri slovenski Vzajemni zavarovalnici v Ljub-ljani. Prijave sprejemajo kraji vni poverjeniki ali pa je pri glasiti svoj pristop osebno ali pismeno na „Glavno poverjeništvo Vzajemne zavarovalnice Celje, Breg 33‘-, ki naje brezplačno tadi vsa toz.devna pojasnila. 772 Vabilo na 31. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice i Spodnjem Draubergu, r. a. z n. a. ki se vrši v četrtek dne 1. maja 1919 ob pol 2. nri popoldne v nradm pisarni v Spodnjem Dravbergn. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zbora. * 2 Porodilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1918. 4. Volitev načelstva in računskih pregled edovaicev. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob navedenem časa ne bil sklep-«en. vrši se pol nre pozneje na istem mestn in po istem dnevnem reda drag občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih člarov 6 K obilni udeležbi vabi ^41 Odbor EzHajatelJ in založnik: Konsoroij „Straža*" I: in največja Jugoslovanska tovarna ža barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-iikanje perila barvaveSna ,,*Bkom{no čisti obisk«, 496 .... vsakovrstno perilo, po kapele teropoSIJ. b ezplaft.i . ra đom «ro+1 nJiVa ovr8tnIk8' »- 5VeU0-U®a peitsloe, sr jee Ji;sip Reich 1 >jubl jma Tovarna: Poljanski nasip it. 4. Podružnica: Selenbnrgeva ulica 3 Poštna nar čila se tožno Izvršujejo 2 kozi se temenjste »a pra se. Fischerg 9, Maiibdr.7i8 too M nagwße tistemu, kateri mi piestrii go«t luo ali ba-.tiao. Poauibe na M. Yrbuik, 81',s»icj> pri Mari bora. It Trgovski učenec se sprejme pri g. A. Wüter, trgovic z mešanim blago», Slov. Bistrica. 10 POZOR! = Opt.Irre sobe is -io trdega leta, kakor; fcBhiuja&e oprave Sastat#» iu solidnega in-ileliut se po ceni prodajajo; pri Mizarski zadrugi Grajski trg 3, Maribor. Obleke *3§sgf od prepotte do vsakovrstne uaj- fi e -e, do a», če, dobro in vnstao de o, vsake *e' kosti, iztfovoe kakovosti izdeLjs toilaa in aoii im ter prodaja 719 ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska oüoa it. 15, . pri,stase® noa n. uhs kB b ij prilrtna dekla, k toijtt r«db;*-l v bbž ni mesta z» .erkr *pvaviAiiaz V svinji m 2 ir», vi. 5?;se h) 'SO—40 S. ior.udhss e pi'Šl’f ji.BS naslev: Dau>gas«e U, Pu* vetje• pri Maribora, 784 Zavarovalni a z enkratnim predplačilom premij z vojno-posojilnimi papir i se morejo sklepati pod sledečimi p goji: i. Zavarovanja z& primer t,oživlja in smrti: Kdor vM-i vojno posojilne obFgtcije ali zskladnioe z» nemire Us S i 000 , dobi po preteku 15 let v gotovi- ni K 1CCC-—. Z» primer poprejšnje em, ti je gotovinski tneMeJL I 10(0— takoj pl. čl,jv. s. Sfedlna zavarovanja KOLO, dobro obrsn eno s« pro ’:a. O* s.f a< ä ge v B ho*i 22, p. H»č« prt Marlboio. 767 Čreda ovc <24 gl»») s» zamenja z gooe.’o sivi a o. .Nitaažnvji po d&tki s» doba v v«jaški realki v MtriboiU (pd vodja gotsp-sdar-B".»s). 1’ 3 Zelo dobra t-pšerica s» ;i?aloi »troj, »--s a »lov. .n in g<če tfiii .Jbr-tšk-*» jniks, *e red og. dni mi ppg« j' t»k >j e me. h» r ne pćiago tadi hr««a ia »ts!iov«niE. Predstaviti »e je pri pribočnika vojaške r’ ar, paprika mleta, škroba,ertfaj J tv "brilant kremo* za čevlje črno in rumeno,-vašejin (mast za čevlje) črna »n rumena, -ličilo (Wchs),-cžgano žico, Žič-cike (žebljjj vsake velikosti. Sakanec'(cv ri>) črn io bel. J. Menart, trgovec 652 Domžale, KratJsao. Na Belo cede-jo dfce-27 aprila 1919 ob 3. uri popoldne v E«*|ai£tv na lekdtajtaf Škrobdevem pc sestvn se beđe n« proa!ovoij«fi ja-vni - dtt&bi prodalo pn-bližno 10 poievn/akov vina Irtnlka 1918. Izklicna cena 5 K 50 v z» I irr. . Kop.pi.D-o }? plačat« iakuj, vendar sme zdrs A-tolj imet v-:»o še Uden del i kleti, kjtr je sedaj tb/afejeno, »evuda r.a laH.nn odgbvo?ijp«t. Br. Job. Leskovar, 770 kot n: (kc-n ik pes stev Htsinstoutonbanke. Nailonei Lirs^- z:' v> r?-nd'-. to-iVcoc, A c-koa so fjgjicpst žčfO, i. i, nre:.: , veto'-ho.zaf 'b. gy!.- v . j • i: Ki-zpi. IliSljt fc. I SO strati. - — Roman Brezočnik» Cerit brtif-kčFv. Razpošiljalnica gorskih visečih nageljnov, Maribor. JMP- Gabriel llukeiga^ae a. .640 Dekiška gla?iiica K 15,000.000. Rezervni fond nad E 4,000.000. Centrala v Ljubljani Podružnice« Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje. Sprejema vlc-ge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšem o obr*štovanju. Po Breduje nakup in predejo vrt dndh^fih ^ papirjev in izvršuje borzna naročila nsjtočneje. — Dajo urednik: Vafcoela predujme na vrednostne papirje in blsgo. Es-kontoje io vnovčuje menice, — Dovoljuje kredite v vs« h oblikah — Poslovno mesto razredne loterije. 850 žTlsI tiskarne sv* Ciril» v Maribora»