Zgodovinsko - mestopisni obrazci                    M
(Spijuje P. F. H.»)                                             t«
a^vfca zapadnej  strani glavnega odrastka julijSkih Alp,  ki se vlečejo 06 V
/K!L meji med Kranjskim in Goriškim, je globoka, kotlasta dolina. OkHpa, 9
^fjo proti  vzhodu llagdalenina gora s strmim  bregom,  proti  severo- fl
zapadnej strani Kcbalore planiuc,  na jugo-zapadnej  strani pa Stniake gore   I
9 svojiiui izrastki Gladko skalo in Tičnico.    Ob podnožji gore sv. Magdaleue   I
»e vije od juga proti  zahodu Idrijca po  dolini  ter  liiti  preko  meje v Sočo.   .1
V tej dolini sc  razprostira prijazno rudaisko  mesto Idrija ob desnem in ¦
ievem bregu Idrijce.                                                                                         fl
Muogi kraji naše domovino, kjer je denes videti prijazna bivališSa,  bili M
so prcd kakiini 3 ali 4 stoletji še obraščeni s teraaimi gozdi. Tadi ta dolina   ¦
je   bila konceni 15. stoletja  še   divja.    Temni  gozdi  z  visocimi  jelkami   in  I
gmrekami ter s stoletnimi brasti so pokrivali dolino; le sera ter tja ob gozdu
je bila kaia oglarska k56a.
Nekateri starejši zgodovinarji sicer menijo, da so po teb krajih imeii že Rimljani svcje vojaške postaje. V to okolico stavijo nekateri rimske to-jaSke postaje nad Silanos" in nLarice," a drugi rimljansko naselbino nArtaro." A to so le mnenja brez zgodovinske podlage. Le toliko je gotovo, da je kraj pripadal k Furlaniji ter je imel za gospodarja Oglcjske patrijarlie in pozneje goriške grofe; t cerkvenem obziru pa je bil podložen Oglejskim patrijarhom do 1751. leta. Kar se tiče cerkvi po okolici, je le cerkev matere božjo t spodnjej Idriji ali npri fari" starejša negoldrija; a srojega duhovna je dobik Se le r 16. stoletji.
Konoetn 15. stoletja je iiivel v tej dolini nek kraet, ki je 1497. Ista, kakor pripovedtije Valvazor, ali pa 1490. leta, kakor menijo novejši zgodo-vinarji, nažel po uaključji bogat Idrijski rudnik živnga srebra. Kmet je bil bednar. Necega večera poskuša omenjeni kmet, Cegar imč se nam ni ohranilo, svojo leseno posodo, katero je pripravil, da jo nese drugi dan na prodaj. Kar ugleda, da jeden škaf opuSta. Da ga zamoCi, postavi ga pod studenček, ki je žuborel na podnožji rožuega briba poleg njegove k8oe — na kraji, kjer stoji denes cerkev presv. Trojice. Zjutraj ko se zdanl, gre po škaf, zgrabi ga ter hoče odnesti. A posoda je tako težka, da je ne more premakniti. Strnieč pogleda v 5kaf in vidi, da se na dnil Skafa uekaj belega lesketd. Ialjje vodo, in ae Se bolj začudi, ko mu na dau ostane naka bela, srebrakasfca stvar — živo srebro. ki se je po noči z vodo vred v škaf nateklo. Gotovo jo to tako težko, misli si, da nisein mogel škafa odmakniti. Ali ker ni znal, kaj je ta sUar, niti je pozaal ujeno vrednost, napoti se ž ujo v Loko. Tam pouudi nekeinn zlatarju aajdeno blag6 na piodaj. Zlatar debclo gleda ubožnega. bednarja, češ, kj« iieki je dobil toliko te drage koviae. A kmetič se dela, kakor bi sani tega pra?  ne vedel.   Denar, ki aiu ga zlatar za živo srebro
*) VIV. obniBci BRadovljica" naj se čitn na 7tJ. str. v 43. vrsli Diosto Saksenbtirga: taksea bur^a; ^ in na TT.str.v 23. vrsti mesto prvega Ljubljanijkega Skofa: prvoga Ljubljanakega proata.                                                                                             '
TiaStejc, spravi ter se poda proti domii. T» nofica se k malu razneso po Tsein mestu. Med polom se mn priilruži npk vojak, Andrej Perger, katersga so pa sploli na im^ BKazanderl Grifen?ki" ztali. bajč sato, ker je bil dom& iz firifena na KoroSkem Že v mestn je sliial, kaj jc mož na piodaj imeL Z raznimi zvijačami se ma posreči, da si pridobi krnetovo BiinpJinje in da mu porp1, kje ia kafco je naSel žiro srnbro. Pu, kmetir ga pocabi še ceiti s seboj ua dora, da bi mu oatanko pokazal kraj, kjer jp dobil živo srebro. Ta k inalu naber*1. nckaj toTarižpv in delav^ev ter prične kopati. — To je začetek Idrijskemii rudnikii, ki slori denss mslo ne po FSeiu sretn.
A!i tej dnižbi jb manjkalo ne le potrebnftga dt»uarja nego tudi potrebne v.dnosli o mdarsUn. Tudi jim je delala voila pri kopanji mnouo /.aprck na tmn kraji. Zaio so pričeli kcpati na jnžncj sliani. A ker niso mogli izvrfiti priiVtega (lp|a h omnnjrnili vzrokov, pj-ppustili so rndnik 1504. leta nekej drugej dnižbi, kateipj jp bil nafelnik Valentin Kutlnr h SolnograSkega. Ta nova drniba jfi v dnlini prifeto dcln nadaljerala na ravnem. A z nobflnini rflvoin ni prišla do nido: zategadel se je pričelo kopati Daopik v globino. Ttuli zdaj jim ni bila sreča iuila. Že so načelniku poSli pripomnfti, da ni mogel delarcev redno plaCevati, in Ijal se jc, da na bi ustavili dela ter s silo zahtevali plafe.
Na god sv. Ahacija — v dan 22. jnuija 1508.1. — prikopali so rnd»rji v globini blizu do 4mj metrov srecno do nule. Vsi raz sebe od veaelja popustfi deio ler hiti; »azuanit sre^o podvzetniku. Ko Kutlfirjeva žena sliši bližajodi s« vriSe, miali, da so delarci prišli po zasluženo plačilo. Naglo stopi k ukau ter jim vrže avoj ]>oslednji kii]5 — zlato vprižico, proseč, naj si ž njo ia-plačajo, a njej in drnžini naj pmanestf.    Ali vriSč se ne vleže.   Delavci hiW
je ilal sreCo ! prišli »mo do rude!" Neizrečno je bilo vcsulje vseh. V hva1e2eu spomin so imenovali janio (Sabto) nSahta sv. Abacija." Ta šahta je bila naspioti sedanjej vhodnici (Einfabrtsstube)- Tudi je Kutlerjeva žona dobila iz Kima privoljeaje, da se sme na prainik sv. Ahaeija v vedai spomin cb-hajali sprevod, kakei-išen je v navadi na dan sv. KeSnjega telesa. Še danes se ta sprevod praznuje z vso mogoi^o slovesnostjo.
DrnStvo je zdaj prosilo cesarja Maksimiljana I., uaj jira potrdi pravico ua rudnik. Cesar usliSi proinjo : ali pridrži si pravioo, da sme tadi Da srojo roko priieli kopati in pa deseti vinar od izkopanega živaga srebra. Zilaj se je rudaratvo zcl5 povzdiguilo in na ta kraj se je naselilo ranogo Ijudi vzlasti h iSolnograškega. Za časa beneSansko rojske so zasedli Uenedani Idrijo. Ko cesai- to izvž, zaukaže atotuiku Hriku, vcjvodi Biaiinsc]iweigskeniu in Ljub-Ijaoskeinu škofu Krištofu, uaj rudnik zopst vzameta Rcne&aom. Še Usto leto sta zapodila BeneSans. Tudi je postaril Idriji lastnega sodnitca — Viljelina Neumaiina. Dolžnost mu je bila, da čuje nad praricami posameznih delož-nikov, razsoja prcpire iu pazi, da se cesarski davek natanko odrajtaje. Za tega Casa ja zaoe) tudi msar Maks I. na svojo roko kopati.
A koinaj se je rudarstvo nekoliko povzdignilo. in Idrija postala znaiueuit kraj, kac zadeue naselbino slrašna Dosre&. Leta 1525. se je utrgal vsled potresa kake četrt ure od Idrije velik vrh brilia ter jo zajžzil Idrijeo. Voda se je uarasla tako visoko, da je zatopila rudnik. Segala je na kraj, kjer stoji ka-
pelica sv. Janeza.   Nad 500 Ijudi je kopalo noč iu dn.n, da prekopijejo odtokH vodi; v tem si je tudi voda sama prerila odtok.   1 drija ji> bila oteta.   N"ek»j ' Iet kasoeje (1532) pa se je podsulo oad 70 delavcev iz aeprevidnosU.    Koati iu orodje nesrečnih ao še le 1762. leta m ilelouia 1832. izkopali. Leta 1522, so ruJiirji iiucli že svojega kaplana.
Koucem 16. stoletja se prione ssa Idrijo nova ddba. Avstrijski nadrojvodS Karl 11. je ves radsife dobil v svojino. Po svojein rml&Tskem soduiku Fr&nen Kialingu ni le art-dil rudnik po lc<Janji-j rudarskej znanosti ter vppljal aoy red, ncgo ločil tudi Idrijo od Toliuinske grofije, kamor je politiono pripadala. S tfin sta se med delavci ilioljšala red iu nravnoit. Pra? po materino je skrbela tudi Marija Terezija za Idrijo ter je tu marsikaj zboljšala. Leta 1779. je ilobila IdTija Udi knvninalno smdnijo la avoj oktaj, im\i jc pripadala 5e pod Tolminsko. Tiitvioa rude se je namreiS zeJd innožila. Mcd tatovi 80 bili uajveč Tolminski podložniki. A ondotna sodnija rii kaznovala tatov, kakor so zaslnžili; zato je izguliila sodoo pravico nad Idrijo. V srarilui is-gled je uajvisje ruilarsko sodišče obsodito štiri ziisaiono tatovu oa Binrt. Bili so obeženi iivaa raesta.
Ko se je  1785. leta obvezal eesar Jož«f II. iu 1791. leta Leopold II. pošiljati na leto po 12000 centov živcga srebri na Špansko, pričclo se je 5e živahoejšo življenje za Mrijo; ali na kvaro rudniku, kfr se je gledalo sarao na bolj   bogatu  rudue  kraje.   Se le cesar Franc I. je 18UU. leta to uopriliko  I odpravil.                                                                                                           I
V fraDC03kih vojskah je bila Idiija <5esto t rokah Francozov. Pr?i6 jo | prilomastil francoski general Bfrnadotle v dan 22. marea 1797. leta v Idrijo. V naglici so odpeljali uad 1501X1 ccntov živega srebra in 421.) centov cinobra. Še le naslednje leto ao zapustili rudarsko miisto kakor tudi Kranjsko splob. Meaeca novembra 18Oa leta so zaseilli Yrancozi zopel lilrijo ter ondu ostali tri rucsece. Tretjii?. so Francoži priSli v raosto v dan 20. maja 1809. lcta ill ga vsled Dunajskuga mini v dan 14. oktobra 180U. leta tndi obdižali. Še le 1 dao 13. oktobra 181i). Ifta so cesarski pregnali Francoze iz Idrije. , V teku Sasa je zadtla ldrijo marsikatera nezgods. Leta 1760. so sb t nšahti Miirijuega spočetja" sredi mcsta vneli plini. Mnogo ilelavcev se je po nesročilo. Leta 180.'!. je v niduiku nastal ogenj, in dotične šahte so se morale potopili. Lsta 1S37. jo pretila rndniku zcpet velika nesreča. Voda je pridrla v nTernsijino šahto." Še le na?lednje leto se je 3 parnim strojem spravila voda iz rudnika. A ker se voda oi veo dala zaj&siti, odpravlja se šu dandeu«s tem načinoin. Lela 184.C. t noči nied 2. in 3. norenibroni je zopet nastal ogenj v rudoiku. Da se nevarnost odstraui, hiteli 30 nekateri rudarski uradniki na kraj; a aašli 30 tu arait, kakor tudi 6ni rudarji, ki 30 jim hiteli na pomoi!. Da se ogenj pogasf, zatopili so dotičao šahto. Tmpla nesrečnih so so še le pozneja naSla io slovesno [lokopala. Pirainida h litega železa na pokopaliSfii z njihovimi iineni kaže kraj, kjer počivajo ti nesreeni. Po ognji 1803. leta so ¦ zaallidili tu neko dosl^ nezuano ruduino, obstoječo iz D49 delov ogelpika in I 5'1 delov vodenca, imenuje ae po Idriji — Idrijalit (Brauderz).                        I
Kakor je bilo že rečeno, [.ripadala je Idrija ilo polovice 18. stoletja V I corkrenem obziru k Oglejskemu patrijarhatn. Ivo je pa 1751. leta papež Be- I nedikt XIV. odpravil Oglejski pati'ijarhat, pripadel je avstrijeki de) novousta- I
95
vljenej nadSMji Goriškej. Tak6je prisla tdrija pod novo nadškofijo. Goriški
¦ iškof Miluel  grof Atems je   1752. leta  v  dan   17. svgosta sam  posTetil
¦ kev presv. Trojioe.  0 U>j priliki je tudi izpreruenil taplanijo v samostojno • >,  ki je bila ueposredno podložna goriSkemn ordinarijatu; a 1792. leta je
li k  Ljnbljanskej  štoliji, in   1817. leta jo je Ljubljanski škof ArguStin .;uber pondignil v dekanijo.
Naj tu še omenicno, da je v Idriji tekla zibclka ranogiiu slsvnoznanim unižem. Tu je aagledsJ JuS sveti Karl grof Iazagbi, ki je bil do 1847. leta minister notraajih zadev. Njegov oče je bil rudniSki avetovalee in predstojnilt ruilniku. Ljnbljauskej škofiji je dala Idrija dva škofa: Antona K&včiča, ki j(i \l;iiial skofijo v vibarnih ^asih francoskega zasčdenja, in pa Antona Alojzija AVulfu, ki je svoje rojstno mesto razveselil z ra^niuii darili in ustanovami. A ntrd učecjaki siovi Tdrijfian France Hladuik. izvrsten rastlinosiovec, ki je bil -I11 let učitelj in predstojnik Ljubljansk*>j gimnaziji.
Oglejmo ji zdaj še sedaoje uiesto! Na zapadoej strani, na oajlepiem kniji na prijaznem h81mci stcji grad, nekdaj nGewerkenegg" iinenovao. Do-delali so ga okoli 1525. leta, da služi Hriji5auom i varno zavetje proti Turkom in Beiiečanoni, ki 30 se oesto bojerali s eesarjem. Snzidaa je 1 podobi ae~ pruvilnega čvoterokota z dvemi nadstropji, z dvoiiSčem in s stolpi ob treh straneb. V njem so rudarski in drugi aradi; tuili slnži v shrambo živogi siclira ia cinobra. Malo ne v sredi mesta — na prijaznem prostoru — je incstiia župna (farna) cerkev, posvefeua patrononia ruduika: sv. Barbari in sv. Ahaciju. Tej cerkTi je Tložil temolnji kamen Ljubljanski 8kof Tomaž Hren v uan 22. jnnija 162S. Jeta. Nekoliko od te cerkve. blizB gradu, je kapeliea sv. .Taneza, a na drugej str&ui o)j podaožji rožuftga hriba pa cerkev presvete Tiojice. Sezidana je bila 15.;H. leta. Holmcu na vihu stoji prijazua eerkvica •¦v. Antona. Taj eerkvi je vložil teni^fja/ Jcanien arhidijafeon Janez Knžaj li »78. leta. Nekaj višje od nje je Kalvarija s postajami sv. križevega pot«. !'roti vzhodu od mesta poleg mostii, ki je čez Idrijeo, stoji pokopališče 3 cer-lciino sv, križa. Na južnej strdni mGsta, deloraa še med hiSami, stojč rudarska poslopja iu vhodnica v rudnik. Hiše stoje deloina po dolini, deloma ob obrežini — vecinoma posamezno ia obdane z malimi vrtovi, kar daje mestu jako pri^ jazno liee, če ga pogledaS iz kake viSine. Prebivaloev ima Idrija 4284, ki se živij najye5 1 radarstvom, a ženstro se peča jako pridno s pletenjein iipek (š|iic). Idrijo feže cesta preko Govejeka z Loko, čez J)ol z Vrliuiko in Lo-gatcum, preko Črnega vrha z Vipave in čei Gsdoviče z ielezniSko postajo t Logatc-u.