List 52.
Gospodarske stvari.
Nekoliko besedi o sadjereji.
Spisal Lovro Mencinger Golski.
O malo prijaznih dnevih čmerne zime marljivi kmet7 obžalovaje slabe pridelke preteklega zapoznelega leta in poln skrbi za ohranjenje svoje družinice, dela si že nove upe za prihodnje leto. Rad ozira se po svojih potih na novo ozimino, ki mu bode ravno eno leto prepozno — ako bode — dozorela, — rad po svojih se-nožetih, na kterih si v upanji že sedaj dela lepe kopice suhe mrve za bolj bogato živinico, kakor si jo bode mogel prerediti tekočo zimo, — rad ogleduje po vrtu visoka drevesa, ktera je obiral preteklo jesen otožno-vesel, — vesel, da so mu obrodila, tužnega srca pa, ker ne more nikakor pozabiti, da ta pridelek izpod milega neba mu bode mogel nadomestovati to, kar mu je mati zemlja odrekla drugod, ter se v občut-ljivej potrebi nekako tihoma priporoča, da bi revežu tudi prihodnje leto napolnila veselje in hram; — rad si barva že o belem božiču pod zgodnjim zelenim vencem mlada lica sv. Jurija.
Da samo o sadjereji nekoliko spregovorim, rad opomnim, da je naše sadno drevje letos brstja bogato, in da to obeta cvetočo spomlad in bogato prihodnjo jesen, ako nam bode nebo milo skozi leto. To je za kmeta toliko bolj veselo, ker veČina njegovih dreves rodi le na drugo ali cel6 tretje leto in le redko ktero prav bogato. Kjer sadna drevesa ne dajejo več kot hladne sence poleti, ondi se jeseni in zime otroci premalo vesele, in previdna mati se že o bogatem sadnem letu ob svojih časih drži čmerno, kakor indiška tica „nib", ki vsa otožna čepi v gnjezdu o lepem vremenu.
Vsak posestnik gotovo želi, da bi mu sadno drevje rodilo vsako leto in rodilo bogato. To se d& tudi doseči, ako se vsajeno in rastoče, ali že doraslo drevo ne prepusti le samej delalnosti matere narave. Sadjereja ima svojo umetnost kakor vsaka druga veda, ki nas uči pospeševati, povzdigovati, množiti in boljšati dohodke za blagostanje nase.
Glej, kako napredujejo vednosti o naravoslovstvu, — tako, da je že sama modrost nekterim zašumela čez ušesa, — rokodelstvo napreduje po mnogovrstnem ma-šinstvu; napreduje naj tudi po vsej deželi našej poljedelstvo, živinoreja, gozdarija, v primernih krajih vino-reja, napreduje naj tudi po vsej našej deželi sadjereja po postavnej primernej delalnosti, ktere nas uč6 mnogotere skušnje. Ta oddelek umnega kmetovanja bi visoko povzdignil kupčijstvo naše, kteremu se odpira z novimi železnicami nova doba.
Akoravno ni lepšega pridelka, kakor ga imamo od sadjereje,— akoravno nobeno delo tako malo truda
ne tirja, in nam ga tako bogato ne plača, akoravno je vse opravilo kratkočasno in ljubeznjivo, tako, da — „qui semel gustaverit" — kdor se poprime sadjereje, je nikdar več ne popusti, da! cel6 sivoglavega starčeka sadjerejsko veselje mladi, vendar je ljubezni do te lju-beznjive in častitljive delalnosti po deželi našej sploh še premalo. Celo možje, ki se štejejo med izobražene in so tudi v druzih rečeh, so v tej reči tako enostranski — naj naravnost rečem — zabiti, da ravno temu, kar bi imeli po svojem stališču vestno, previdno in nesebično pospeševati in voditi v blagor družim, z močjo in mogočnostjo svojo pot zapirajo. — „Horribile dictu!" — Kar morda ena glava sezida, druga za njo, ako ne podira, pa zanemarja. — „Horribile dictu!" — Da se je dobro začelo, a potem zanemarilo, to je veliko slabeje, kakor da ne bi se bilo nič začelo, kajti skrčena, nelična, zanikerna goščav hoče le vsem sadje-rejstvu nasproti zabavljivo spričevati, da časi za sadje-rejo so že pretekli! A umetnost pri sadjereji ni končana še se sajenjem in žlahnjenjem, — tretja pogoja, brez ktere je sadilec in cepec le pokora lepih divjakov, je: umna izreja požlahnjenega drevesa. Le-ta doseže razun prekrasne lepote tudi zanesljivo vsakoletno bogato rodovitost.
Namen moj ne more biti enak onemu, kdor spisuje celo sadjerejsko knjigo, toraj o prvem in drugem delu popolnoma molčim, ter le rečem: umno sadite, umetno žlahnite. O umetnem gojenji pa zopet za danes povzdigujem le nauk, kteri bode vsaj deloma času posebno primeren, ko mraz nekoliko odneha.
Kako se cedijo in poškodovanja po mrčesu zavarujejo sadna drevesa, to so drage nam „Novice" pred kratkim prinesle dober poduk, čegar spolnovanje rast in rodovitost povzdiguje in ohranjuje na visoka leta. Idite in delajte po nauku „Novic"!
Znano je tudi bralcem naših „Novic", kako se povzdiguje rodovitost po prirezo vanj i, in ta način posestnikom živo priporoča slavni naš sadjerejec gosp. dr. Orel, kterega v tej reči gotovo posnemajo vsi po-zneji sadjerejci* Poprimimo se stanovitno tega načina tudi mi! — Omeniti in tukaj priporočati hočem le
L priščipovalni način slavnega sadjerejca Hooinbrenk~a9
ki uči o zgodnjej bogatej rodovitosti še mladih sadnih dreves to-le, kar se opravlja skozi leto:
„Ako hočeš, da ti bode mlado drevje kmalu in potem vsako leto bogato rodilo, poščipaj mu spomladi vse nove lesne mladike, prej ko so olesenele, toraj ko so še rahlo mehke in krhke, do 6 očes nazaj; iz ostalih gornjih 2 očesec ti bodo hitro pognale nove lesne mladike, zdolnja 4 očesca pa bodo nastavila cvetne popke. Ko nove lesne mladike zopet odrastejo toliko, kakor poprej, ponovi poprejšnje delo
420
in dosegel bodeš ravno to, kakor pri prvem priščipo-vanji. Ponovi to delo trikrat v letu vselej ob času, ko nove lesne mladike dosti odrastejo, in imel bodeš mlado čvrsto vkoreninjeno, lepo listnato in rodovitno drevo". — Priščipovanje in prirezovanje je eno in isto delo.
Poskusi to delo skozi leto na mladih drevesih, ki 4i po tvojej volji predolgo nočejo roditi, in rekel boš: res je tako! Sploh se priporoča to delo le pri mladih drevesih na vrtih, ker pri njih zahtevamo zgodnjo ro-dovitost, a ne velikosti, to raj: primerno veliko lepega, dobrega sadja na malem drevji.
Navadno zahtevanje pri posestnikih, ki imajo več svetd, in zunaj vrtov pa ostane vendarle, da drevo visoko odraste, močno deblo naredi in se tako vsestransko samo varuje poškodovanja po živini. Močna drevesa naj nam rode bogato vsako leto.
Da rodovit03t povzdiguje omenjeno prirezovanje, ktero se mora začeti pri mladem drevesu in se ponavljati vsako leto, dokler sam les dela, jasno je kot beli dan. Prirezovanje poganja sok v korenine, ki se kakor z napadom širijo pod zemljo. Mogočno vkoreninjeno drev6 mnogo živeža dobiva iz zemlje , toraj dela tudi močneje mladike in močneje bogateje perje ali listje • po bogatem perji drevo dobiva toliko več živeža iz zraka, toraj iz zemlje in zraka prirezovan drevo dobiva mnogo in obilo hrane , — mora biti čvrsto, močno in rodovitno. Mlada drevesa, ktera sam hočeš izrediti, po imenovanem načinu prirezuj, in bodo ti rodovitna, da bode veselje!
V pojasnjenje naj omenim mlado hruško, ktero sem našel že požlahnjeno, a divjala je navkviško kot vinska trta, toraj sem jo moral po dvakrat na leto prirezovati in sedaj je popolnoma pokorna in že drugo leto rodovitna, pa še čisto mlada.
II.  Kako je ravnati s starimi odraslimi drevesi,
ki v mladosti morda niso vživala posebnih milosti umetne gojitve, da bodo bolj rodovitna?
Odgovor na to bode času primeren, ker dotično delo se opravlja od pozne jeseni do zgodnje pomladi; imenujmo naj ga: izrezovalni način*) ali izrezovanje, ktero namenjam posebno priporočevati.
Pri starejih drevesih se pomnoži rodovitost z izrezovanjem nekterih vejic po kroni, kajti skušnja uči: 1, da drevo poganja veliko nerodovitnih mladik z mogočnim listjem in močnim lesom, ako mu prirežemo ali prižagamo velike veje; 2. ako pa male vejice in mladike prirezujemo, drevo bogato nastavi cvetnih popkov po starejih vejah. Po tej skušnji nam kaže narava ne-prezrljivi nauk: ako hočeš, da ti odraslo drevje bogato nastavi cvetnih popkov in bogato obrodi, izrezi med krono vse male lesne mladike (se vč da tudi vse vodene po kroni in deblu).
Opiraje se na potrebo prirezovalnega, izrezoval-nega in pri mladih drevesih priščipovalnega načina pri sadjereji, moramo trditi, kar je sprevidno: 1) da drevesu ne dela škode, kdor reže cepiče iz žlahnega drevesa, kajti s tem si drevo še le boljša; 2) da žužek rilce k (Riihlkafer), ki striže še rahle mladike, v ktere polaga zalego svojega zaroda, samo s tem še ne škoduje drevesu, ker le to opravlja, kar gospodar sam morda zanemarja, akoravno teh lepih živalic ne moremo zagovarjati pri čisto mladih1, še le cepljenih drevescih, pri kterih želimo imeti do kresa lepo močno mladiko, ki divjakovo rano zalije, in ne moremo rilčeka nikakor zagovarjati, če pride tudi v zlatej obleki v tretjej svojej
*) Glej Širnhoferjevo sadjerejsko knjižico, 3. natis, stran 182, §. 211.
spremembi kot ličinek, ki učinja drevju po vrtih in gozdih necenljivo škodo.
Želeti bi bilo, da bi sledilo iz imenovane porabe 3) tudi to, da bi vsi posestniki sadnega drevja se po-prijeli prirezovanja, izrezovanja, in po okoliščinah tudi priščipovanja, ter se vsi veselili cveteče spomladi, bogate jeseni prihodnjega novega leta in vseh prihodnjih let, ki jih doživi naš čvrsti narod.
Želeti bi bilo slednjič in čez vse še to , da zarad sedanjih časov, v kterih je vsestransko napredovanje pridrlo do koče zadnjega kmeta, vsak posestnik ka-koršnega koli zemljišča, bi poprijel se razun umnega poljedelstva, umne živinoreje tudi umetnega sadjerej-stva; da bi se njegovi otroci ne veselili zastonj sv. Miklavža, da bi sosed sosedu, prijatelj prijatelju postreči mogel o pošteni veselici z žlahno kaplico domačega pridelka.
To doseči je delalnemu narodu našemu mogoče po umetnej sadjereji. Naj se le skoraj razširijo in ustanovi kmetijske podružnice po vsej nasej dežali, in zmagale bodo kitajsko ozidje nebrojnib predsoj. V to Bog pomozil