35 LET DELOVANJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Uspeh le v skupnem delu
Društvo upokojencev vabi v svoje vrste vse, kl še niso njegovl člani, saj /e zdaj vključenlh vanf le 49 odstotkov upokojenlh občanov.
Upokojenci so pred leti z navduše-njem sprejeli pobudo za združevanje v društvih. Pri tem namreč ne gre le za ohranievanje psihofizičnega sta-nja in skrb za večjo socialno varnost; upokojenci naj bi se aktivirali v druž-benopolitičnem življenju, saj delovni človek z upokojitvijo nikakor ni od-pisan za družbo.
V zadnjih letih pa je začela vnema za delovanje v društvih upadati. Na takšno stanje so deloma vplivale tudi razlike med pokojninami in osebni-mi dohodki, pa tudi med pokojnina-mi samimi. Boljše življenjske razme-re pa ne bi smele biti vzrok za pasiv-no zadržanje dela upokojencev. V sa-
moupravnem socializmu je namreč upokojeni občan prav tako ustvarja-lec družbenega življenja in živ orga-nizem v okviru socialistične zveze kot aktivni delavec.
Stanje se še ni bistveno popravilo tudi po letu 1979, ko smo reorganizi-rali društva po krajevnih skupnostih. Številčna in poklicna sestava sta vse prej kot zadovoljivi. Večji del član-stva predstavlja starejša generacija nižjih poklicnih profilov z večletno pokojninsko dobo, močno pa so za-stopane družinske upokojenke. Zelo malo pa je mlajših upokojencev z viš-jimi poklicnimi profili.
Večje delovne organizacije sicer imajo klube svojih bivših sodelav-
cev. Takšna povezava upokojenega delavca s svojim bivšim delovnim okoljem je sicer človeška in koristna, ni pa rešitev. Položaj kluba ni istove-ten s položajem društva. Društvo in vsak njegov član posebej ima namreč določeno politično vlogo v okviru SZDL pri uresničevanju naše sa-moupravne organiziranosti in dele-gatskega sistema.
Sama organizacija društev je sicer trdna, potrebno pa bi jih bilo pomla-diti in vključiti vse profile upokoje-nih delavcev, tudi tistih, ki so pred upokojitvijo delali na pomembnih delovnih mestih. Odločiti se bodo morali pač upokojenci sami, zakaj le v skupnem delu vseh upokojenih de-lavcev je moč, ki lahko pripelje do učinkovitega uresničevanja lastnih hotenj in koristi iz minulega dela.
Skrb za socialno varnost upokojen-cev je med drugim zajeta v progra-mih delovanja društev. Člani tako so-delujejo kot delegati na področju so-cialne politike in skrbi za starejše ob-čane. Zagotovljene so jim tudi naj-boljše možnosti za neposredno uve-ljavljanje v okviru krajevne skupno-sti.
Razvejena je športna dejavnost, medsebojna tekmovanja in srečanja. Za ohranjevanje telesne trdnosti sta-rejših občanov so najbolj primeme kategorije športa kot so kegljanje, balinanje, kolesaijenje, streljanje in šah. Nekatera društva gojijo zborov-sko petje, zelo pa je priljubljena izlet-niška rekreacija. So društva, ki pri-pravijo tudi deset in več izletov na leto. Imajo tudi nekaj počitniških zmogljivosti v Piranu, Rogaški Slati-ni in 2irovnici. Republiška zveza društev pa gradi sodobnejši poditni-ški dom v Izoli. Ena od poti iz zaprto-sti so tudi družabna srečanja ob raz-nih priložnostih.
Občinske, mestne in republiška zveza društev povezujejo programski razvoj in delo društev. Zveze vzdržu-jejo redne stike s SZDL in zvezo sin-dikatov in tekoče spremljajo delo in ukrepe organov naše samoupravne skupnosti, zlasti kar zadeva položaj upokojenega občana.
Upokojencem samim prepuščamo, da se odločijo o koristnosti včlanitve. Sprejeli jih bomo z veseljem.