INTERVJU Jurij Ravnik Plezanje je od nekdaj moj hobi Janja Garnbret, najuspešnejša tekmovalka vseh časov V erjetno se je tvoje plezanje začelo kot rekreacija, zabava. Se spomniš, kdaj si začela razmišljati, da boš profesionalna športnica? Začela sem plezati, ko sem bila stara šest ali sedem let, najprej sem plezala po drevesih, omarah, vratih. Po- tem je bila nekoč v Slovenj Gradcu postavljena pro- mocijska stena, kjer sem se prvič spoznala s pravimi grifi. Tam so bili takoj navdušeni nad mano in star- ša sta me vpisala v klub, kjer sem začela plezati. Ni- koli pa nisem razmišljala o profesionalnem športu, samo rada sem plezala. Od nekdaj je bil to moj hobi in še danes lahko tako rečem, čeprav se profesionalno ukvarjam s tem. V Sloveniji športne plezalke konstantno dosegate dobre rezultate. Koliko ti je to pomagalo pri moti- vaciji, ko treniraš ob vzornicah? Pred mano so bile vrhunske Martina Čufar, Natali- ja Gros, Maja Vidmar in Mina Markovič. Predvsem Mina in Maja sta bili moji vzornici, zelo sem si žele- la takih rezultatov, kot sta jih dosegali onidve. Goto- vo smo tudi zato uspešne, ker smo vedno imele pred sabo tekmovalko, ki je nekaj naredila in je to tudi mo- tivacija, da bi bil tako dober ali še boljši. Seveda je še bolje, ko lahko skupaj treniraš. Videla sem, kje sem, kje želim biti, kje se moram izboljšati. Zdaj si najboljša tekmovalka vseh časov. Se doje- maš kot tako? Kako se vidiš v vlogi vzornice? Tvoj cilj je, da tvoji vzorniki postanejo tvoji največji tekmeci. Jaz sebe še ne vidim kot najboljše tekmo- valke vseh časov. Uživam v tekmah, rada tekmujem, verjetno se bom tega zavedala šele pozneje. Mi je pa všeč, ko mlajše plezalke pridejo k meni po nasvet ali program ali kar koli, in se tudi že čutim odgovorno, da lahko prenašam znanje na mlajše tekmovalke. Tako se šport razvija in tako bomo lahko imeli kakšno sve- tovno prvakinjo tudi pozneje. Janja Garnbret Foto: Anže Malovrh Zdaj treniraš brez Gorazda Hrena. Kaj je druga- če? Pogrešaš strogost, disciplino? Po končani gimnaziji sem potrebovala spremembo. Bila sem stalno v rutini, pa tudi z Domnom 1 sva žele- la trenirati in preživeti več časa skupaj. Edina logična odločitev je bila, da grem na svoje in očitno se je to iz- kazalo za zelo dobro. Še bolje sem spoznala sebe, kje moram napredovati. Ničesar ne pogrešam, saj sem že sama do sebe dovolj stroga, največji perfekcionist. Ti- ste dni, ko sem utrujena, bi mogoče potrebovala koga, da me malo spodbudi. Ko se počutim dobro, pa ne potrebujem nikogar. Letošnjega svetovnega prvenstva v T okiu se ne da preseči, razen če bi zmagala še v hitrosti. Si se po taki dominaciji že zasitila s tekmami, se še lahko zmotiviraš? Verjetno rezultat ni tako v ospredju kot na začetku? Svetovno prvenstvo je bilo nenormalno. Sploh po ti- sti balvanski sezoni letošnja ne more biti boljša. Vsa- ko leto si to rečem, ampak letos pa res to velja, res ne- verjetno. Tekmovala bom, dokler mi bo v redu in za zdaj mi je to še vedno v užitek. Res je, da sem letos zmagala vse balvanske tekme, rezultatskega napred- ka ne more biti več, lahko pa naredim mentalni korak naprej, in to me žene na tekmah. Na začetku je bil re- zultat glavno vodilo, zdaj pa ni več tako. Seveda grem 1 Domen Škofic, Janjin fant. na tekmo, zato da zmagam, sem pa pozornejša tudi na to, kaj se dogaja okrog, kaj razmišljam med tekmo, kako se pripravim … vse to me bolj zanima kot pa re- zultat. O sebi začenjam razmišljati kot trener. Adam Ondra se je vrnil na tekme zaradi olimpij- skih iger. T o je verjetno tudi zate nova motivacija, teža te medalje je vseeno drugačna kljub neposre- čenemu formatu? 2 Vedno potrebujem nek cilj na tekmah in olimpijske igre so tak nov izziv, naslednje leto bodo gotovo moj glavni cilj. Format mi ni ravno všeč, rajši bi videla, da so discipline ločene, ampak če hočemo na olimpija- do, moramo to sprejeti. Vseeno je to najpomembnej- ši športni dogodek, vsak si želi tja, ne glede na format. Me pa res zanima, kako bo po T okiu, kam bo šel naš šport, se bo vrnil nazaj, ko je bilo vse malo bolj spro- ščeno? Hitrost je večini tekmovalcev precej porušila rutino. Pozna se, da vsi trenirajo vse, vsi so utrujeni, imajo porušen ritem, ampak to je očitno cena, ki jo bomo morali plačati za letos. V Innsbrucku 2018 si bila zelo čustvena, tam je bil pritisk verjetno največji. Koliko bolj je bil rutinski letošnji T okio? V Innsbrucku sem si res želela zmagati balvane in sem bila verjetno najbolj čustvena od vseh tekem. Največji pritisk pa si vedno ustvarim sama. T okio je bil druga- čen, naredila sem tudi mentalni korak naprej, šla tja s čisto drugačno glavo. Ne bi rekla, da bolj rutinsko, ampak mogoče bolj odraslo. Kako naporno je tekmovati na najvišjem nivoju več kot teden dni? Na letošnje svetovno prvenstvo je večina tekmoval- cev šla, da se kvalificira za olimpijske igre. To je bil tudi zame glavni cilj, vseeno pa sem želela dobiti tudi posamezne discipline. Naporno je bilo ostati osredo- točen, zbran, več kot deset tekmovalnih dni. Nisem bila tako fizično utrujena, saj sem navajena trenirati po štiri dni zaporedoma po šest ur na dan. Ampak ko sem prišla domov, sem bila psihično tako izčrpana, da si sploh nisem želela trenirati. Vzela sem si teden počitka. S tega vidika je bilo bolj naporno kot v Inns- brucku lani. Ti je hitrost kaj bolj všeč? Bi jo trenirala tudi po T okiu? Zelo sem napredovala in mi je malo bolj pri srcu, saj je vedno zabavno, ko vidiš napredek. A ko se ne po- čutiš vrhunsko, je pa to malo teže trenirati. Po T okiu, ko bo konec olimpijskih iger , verjetno ne bom več niti pogledala hitrostne stene (smeh). Lahko pokomentiraš letošnjo balvansko sezono, ki je zgodovinska in verjetno od tvojih uspehov nekaj, kar je najtežje ponovljivo? 2 Format je združil tri discipline (težavnost, balvane in hi- trost) v eno tekmovanje, česar tekmovalci niso bili vajeni; še posebej hitrosti večina ni nikoli trenirala, zdaj pa bi lahko odigrala ključno vlogo pri medaljah. Janjini vzornici: Mina Markovič ... Foto: Anže Malovrh ... in Maja Vidmar Foto: Stanko Gruden 44 Letos sem imela fenomenalno balvansko sezono, ni- koli si nisem mislila, da je možno zmagati na vseh tek- mah ... Ko sem zmagala v Meiringenu, je bila šele prva tekma, tam sem dobila malo zagona. Potem je sledila Moskva, kjer sem morala v finalu na flash (v prvem poskusu, op. p.) splezati vse balvane, kar mi je vedno najtežje. Nato sta bili tekmi v Chongqingu in Wuji- angu, kjer sem četrtič zapored zmagala in prebila ta led, saj prej nisem mogla zmagati štirih tekem zapo- red. Sledil je München in nazadnje Vail, kjer sem bila že zelo živčna. Res sem si želela, da bi zmagala vse tekme. Edinkrat do zdaj, ko nisem bila v balvanih v finalu, je bilo v Vailu, ko sem bila sedma, to prizori- šče je bilo zame nekako zakleto. Ampak na zadnjem balvanu se mi je vse sestavilo, bila sem čisto mirna in je uspelo. Psihično je bila sezona zelo naporna. Sem se pa tekem lotila bolj odraslo, da me ni vsaka malen- kost vrgla iz tira. T ako sem dokazala sama sebi, da lah- ko, če hočem. Kaj delaš v coni, 3 sploh če si tam po več ur? Poskusila sem že vse. Od poslušanja glasbe do bra- nja, ampak mi to ni preveč všeč. Najbolje se imam z ostalimi reprezentanti, ko se družimo in hecamo in letos nisem poskušala nič drugega. Vsekakor je zame pomembno, da čim manj razmišljam o tekmi. Če gre 3 Izolacijska con je poseben prostor, kjer tekmovalci čakajo na nastop, ko ne smejo gledati smeri in ostalih nastopajočih. za težavnost, ne želim razmišljati o smeri, o kakšnem čudnem gibu pri drugem kompletu. Na ogledu si po- gledam smer, pozabim in se spomnim šele, ko sem na vrsti. Koliko spremeniš beto 4 med plezanjem smeri v primerjavi z začetnim ogledom smeri? Že na ogledu si pustim dovolj svobode, za kak čuden gib imam dve ali tri različne bete in potem vidim, ko pridem gor. Včasih je čisto drugače, kot sem si pred- stavljala, in grem neko četrto beto. Po navadi so tisti deli, ki so videti lahki, najtežji in obratno. Pomembno je, da grem stoodstotno v smer in dam vse od sebe. Ne razmišljam preveč, pa stvari kar same padejo pod roke. H kateremu gibu se zatečeš, ko si v težavah? O tem pa nisem nikoli razmišljala, ampak po mojem grem najraje kar v skok. Kar bo, pa bo. Veš, da imaš svoj značilni gib – dolg nihaj noge, ki ublaži nihaj ob dinamičnih gibih? Vem, ja. Mislim, da sem to prvič naredila v Münchnu leta 2017. Od takrat naprej je to "moj" gib. Kako se počutiš, se pozna dolga sezona? 5 Seveda se čuti utrujenost od cele sezone. Fizično ne tako, še vedno rada treniram in vidim napredek. 4 zamišljeno kombinacijo oprimkov 5 Pogovor je bil opravljen oktobra. Janja v akciji Foto: Manca Ogrin PLANINSKI VESTNIK december 2019 45 Se pa pozna psihično. Celo sezono sem bila zbrana, sploh do svetovnega prvenstva, ki je bil moj glavni cilj. T akoj po tem ni bilo tiste motivacije, da bi vedela, kaj še želim do konca sezone ... zato se tudi Kranj ni izšel, kot sem želela, malo je bilo živčnosti in malo utruje- nosti. Kako doživiš "šok", npr. v Kranju ali recimo Cha- monixu, ko nisi prišla v finale? Moram reči, da je verjetno zame to manj šok kot za ostale, ni nič čudnega in se ne vznemirjam preveč. Najdem razlog, zakaj se je to zgodilo, in poskusim vse skupaj popraviti na naslednjih tekmah. V  Chamo- nixu se je malo prehitro zgodil ta prehod iz balvanov v težavnost. V Kranju pa sem bila živčna zaradi do- mače tekme, Tokio je bil že mimo, nekako se je vse nakopičilo ... Ampak nisem bila zelo slabe volje. Se- veda si žalosten, potem pa greš na trening in naprej. Kako se ti sliši "tudi Janja je samo človek …"? Saj čutim pritisk ostalih, ki vsakič pričakujejo zmago, se pa ne obremenjujem s tem, kaj si drugi mislijo. Sem sama dovolj stroga do sebe, tako da mi ostali ne pride- jo tako do živega. Koliko analiziraš svoje plezanje po tekmi? Stalno se analiziram. Analiza je po vsaki tekmi zelo pomembna; ko narediš napako, je to nujno, ampak tudi ko zmagam, recimo v balvanski sezoni, razmi- šljam, kaj bi bilo lahko boljše. Rezultat ne more biti boljši, plezanje in občutki pa se dajo izboljšati. Tudi kakšne gibe, ki so mi bili težki, ali pa kak primanjkljaj, delam potem na treningu. veganstvo. Nikoli mi ni bilo treba ravno paziti pri hrani ... rada imam tudi kakšne sladkarije, in če mi zadišijo, si jih privoščim. Bi tvegala poškodbo za vrhunski rezultat? Mogoče bi šla na olimpijskih na vse ali nič, bi tvegala poškodbo ... na svetovnem pokalu ali kaki drugi tek- mi pa ne bi tvegala. Koliko treninga je preverjene rutine in koliko je improvizacije? Nek okviren načrt moraš imeti, potem se na vsakem treningu tega držim, občasno pa grem poizkusit tudi kaj drugega. V edno imam najprej narejen načrt, se pa z njim rada igram, poizkušam nove stvari, kaj doda- jam, kaj dam stran, odvisno od obdobja. Več je tega na začetku sezone kot pa zdaj. Največ plezam smeri, imam določeno število gibov na smer, počivam pa po občutku. Praktično celoten trening naredim na ste- ni, čim več je plezanja. Veliko tudi ročkam. Letos sem veliko delala tudi kampus 6 , en dan v teh treh dneh za trening. Malo sem tudi delala deadhang, 7 pa ne veliko, kakšnih deset minut na trening. V erjetno rekreativci s tem bolj pretiravajo? Jaz to vključujem v trening bolj po občutku, toliko, kot je treba. Rekreativci pač veliko berejo in poskuša- jo vse. Jaz bi jim rekla, naj samo čim več plezajo in se imajo dobro. Koliko trenirata skupaj z Domnom? Istih smeri ne plezava, to ni nikoli dobro. Sva tudi to počela, pa se ni dobro končalo. Skupaj greva za ogre- vanje balvane, potem pa on svoje, jaz pa svoje stva- ri. Si pa drug drugemu sestavljava smeri. T o je vedno koristno. Če sam sebi sestavljaš, boš po navadi sesta- vil, kar ti odgovarja, nekdo drug pa ti lažje naredi kaj težkega. Kako na rezultate na tekmi gledata z Domnom v paru? Ti njegov slab rezultat pokvari dan? Seveda to vpliva name, ne smeš pa tega dovoliti, ko je tekma, to ločiš. Če sem slabe volje, poskusim biti tiho in pustiti, da on oddela svoje, in obratno. Pogovarjava se po tekmi. Zna pa biti včasih težko. Če ima kdo slab rezultat, je dobro, da čim prej to pozabi, greva na pija- čo in pustiva to za sabo. Verjetno bi bila težko z neplezalcem? Po drugi strani pa je potem celo tvoje življenje plezanje … Si kdaj rečeta "danes je dan brez plezanja"? Ja, si ne predstavljam, da bi bil moj fant neplezalec, ker me ne bi razumel, kaj mu razlagam, o nekih gi- bih, o balvanih. Plezanje je celo moje življenje. Si pa z Domnom rečeva, sploh po koncu sezone, ko greva na morje za kak teden, da takrat plezanje ne obstaja. Namenoma greva nekam, kjer ni skal in se niti ne po- govarjava o tem. Saj bi po treh dneh že šla plezat in se 6 Poseben sistem letvic, po katerih se dviguje ali skače le z rokami; vaja le za najboljše plezalce. 7 visenje na majhnem robu Kako imaš razporejene treninge, da telo zdrži na- por, še posebej v pripravljalnem obdobju? Kako skrbiš za regeneracijo – z dopolnilnimi vajami, načinom življenja, prehrano? Treniram stalno, in ne bi rekla, da imam bolj ali manj pripravljalno obdobje. Vedno treniram 3-1-3, tri dneve treninga in en dan počitka. Vsaj tri ure enkrat na dan, če me zanese, pa po štiri do pet ur. Prejšnja leta sem poskušala tudi kakšen fitnes zjutraj pred šolo in potem trening, letos pa bolj plezam. Eno uro pred treningom imam raztezne vaje, jogo, specifične vaje za korekcijo ramen in podobno. Te vaje bi mo- rala narediti vsak dan, ampak priznam, da jih včasih izpustim. Letos me je malo bolel prst, tako da bom morala dodati še kakšno vajo za to. Največ proble- mov sem imela z ramami in občasno s kolenom. Drugače pa, kot sem perfekcionist pri treningu, je pa ravno obratno zunaj treninga. Regeneracija pote- ka bolj po občutku, nimam določenih ur, poskušam spati okrog osem ur, preživeti dovolj časa zunaj, na zraku. Poskušam zdravo jesti, malo sem prakticirala Medijev ne spremljam. O sebi nikoli ne preberem, ne poslušam intervjujev. Dobro je, da se ne obremenjuješ s tem, kar drugi pišejo. 46 morava malo prisiliti, da ostaneva dlje, ampak je po- tem toliko boljše. Med sezono pa si je težko vzeti en teden, ne da bi plezal, ker si tekme hitro sledijo druga za drugo in je težko ne razmišljati o tem. Koliko spremljaš medije? Se ti zdi vse skupaj zasi- čeno s poročanjem, odkar je plezanje na olimpij- skih igrah? Medijev ne spremljam. O sebi nikoli ne preberem, ne poslušam intervjujev. Dobro je, da se ne obremenju- ješ s tem, kar drugi pišejo. Katero je najpogostejše vprašanje na intervjujih in katerega ne maraš? Oboje enako: Zakaj sem tako dobra? Ker ne vem ... (smeh) Ti je medijska pozornost odveč? T o je prišlo mimogrede, svoj prvi intervju sem ime- la že na prvi evropski mladinski tekmi. Za šport je to samo dobro. Ni mi odveč, se pa naveličam tistih klasičnih vprašanj. Pride pa obdobje, sploh letos po Tokiu, ko želiš malo časa zase, in te vsi tisti inter- vjuji izčrpajo. Takrat je treba vse skupaj malo usta- viti. Pogrešaš hrenovke, 8 ko si bila samo "ena dobra ta- mala"? Že ko sem bila v mladinski reprezentanci, se je govo- rilo, da je ena "tamala" zelo dobra in bo zmagala vse ... tako da sem imela ta pritisk, še preden sem prišla med člane. Kaj pa prepoznavnost, te ustavijo na ulici? V ple- zalnem centru se verjetno počutiš "opazovano" … Doma me večkrat ustavijo. V Ljubljani seveda manj, me pa kdaj kdo dvakrat pogleda in ne upa ničesar reči. Čutim pa "oči na hrbtu" v plezalnem centru. Ampak to je treba pozabiti, biti to, kar si. S tem se ne obremenjujem, delam, kar delam. Včasih je kakšna skupina mlajših, ki te opazuje, nihče ne upa do tebe, pa grem jaz njih pozdravit, da je potem mir. Paziš, kaj daješ na Instagram? Si kdaj rečeš, "u, tega pa raje ne", ali si tam preprosto ti? Nikoli nimam filtra, ali da bi pazila, kaj pišem. Sto- jim za tistim, kar napišem, in je prav, da slišijo moje mnenje, če jim je všeč ali pa ne. Enkrat sem v Villar- su napisala objavo, da so smeri prelahke in da bi se morali tekmovalci bolj ločiti, pa to ni bilo vsem všeč. Ampak jaz stojim za tem še danes. Po drugi strani pa mi je všeč tudi pokazati, kako se imamo, objaviti kaj iz ozadja, da ni vse popolno, da se zabavamo. Je tak spontan kanal. Ne bi bila kot Adam Ondra, ki ima človeka, ki to dela za njega. Objave so moje, napišem, kar jaz mislim. Kaj bi delala, če ne bi več plezala? Kakšen bi bil tvoj idealen dan brez plezanja? Bila bi trenerka plezanja. Če pa nič v zvezi s plezanjem, 8 Hrenovke so se imenovala dekleta v C-Teamu, skupini tekmovalcev, ki jih je treniral Gorazd Hren (od tod ime). bi bila pa v drugem športu, kakšni gimnastiki. Zdaj, ko sem končala gimnazijo, mi je najbolj všeč dan, ko ne delam ničesar, ko ležim in gledam kakšno serijo. Prej je bil moj dan bolj načrtovan, če ne, ni nič šlo. Druga- če pa greva z Domnom na kak izlet takrat, ko imava pavzo. Kje se vidiš po končani karieri? Slišali smo, da bo- sta z Domnom odprla plezalni center. Trenerka bom. Plezalni center bo letos predvidoma zgrajen, odprt pa naslednje leto. Gre za resen in ve- lik center z veliko steno, balvansko steno in steno za hitrost. Veselim se, da bom imela še kaj drugega v življenju. Res si želim preizkusiti v trenerstvu, dela- ti z drugimi. Vem, da sama sebe ne bi želela trenira- ti, včasih znam biti težka oseba, tako da trenerstvo vidim kot velik izziv. Rada bi začela s kakšno ekipo desetletnikov in iz njih poskusila narediti vrhunske tekmovalce. Je pa težko imeti na kupu ves potenci- al, verjetno bom imela več normalnih skupin in eno malo bolj resno. Janja ima čas za plezanje v skali le, ko ni tekmovalne sezone. Foto: Jurij Ravnik 47 december 2019 PLANINSKI VESTNIK Plezanje je postalo zelo širok šport, od hribov do dvorane. Kako bi ga razložila staršem otroka, ki je ravno gledal film Free Solo? 9 Rekla bi, da plezanje ni nevaren šport, je odličen za otroka, za telesno pripravljenost. Če ne delaš neu- mnosti, se ne more nič zgoditi. Včasih je bila stigma, da je to nevarno, da ni za dekleta, ampak danes tega ni več. Zadevo se da lepo razložiti, starši lahko pride- jo tudi pogledat, kako je vse skupaj videti. Saj je tudi moje starše na začetku skrbelo, ko sem začela plezati. Koliko vidiš povezave med alpinizmom in pleza- njem, ali med plastiko 10 in skalo? T e vleče v narav- na plezališča? Med alpinizmom in plezanjem je velika razlika in ver- jetno bo tudi ostala. Med samo skalo in plastiko pa včasih ni bilo velike razlike, zdaj, ko se vsak sam pripra- vlja za tekme, pa marsikdo skale ne pozna več in mu ni všeč ... pa tudi obratno. Tisti, ki ne hodi na tekme, je večinoma v skali. To sta postala dva svetova, vsak s svojo mentaliteto. Jaz sem bila vzgojena v tisti vmesni dobi, veliko sem plezala v skali, ko ni bilo obdobja te- kem. Tudi danes je tako. Zelo me vleče v skalo, rada bi premaknila svojo mejo. Trenutno je to 9a, ampak jo želim prestaviti višje. Zdaj imam čas za skalo le, ko ni tekmovalne sezone. Bi pa mogoče v prihodnosti kdaj tekmovala samo balvansko ali težavnostno sezono in šla potem v Rocklandse 11 ali drugam v skalo. 9a si splezala v nekaj dnevih, nikoli nisi zares projek- tirala 12 smeri dlje časa. Čutiš, kje je zate meja v skali? Res, nikoli nisem projektirala smeri. To mi bo kar 9 Free Solo je z oskarjem nagrajeni dokumentarec, ki spremlja Američana Alexa Honnolda, ko brez varovanja prepleza 1000-metrsko steno; film je med laiki utrdil stigmo, da je plezanje nevaren in adrenalinski šport. 10 umetnimi stenami 11 Znan naravni balvanski center v Južnoafriški republiki. 12 Projektiranje je proces dolgotrajnega študiranja smeri, ki je plezalcu pretežka, da bi jo lahko splezal v kratkem obdobju. težko, toliko časa biti v isti smeri. Všeč mi je, da ple- zam različno, vedno nekaj novega. Tudi na treningu mi je težko, če je preveč rutine. Od težjih smeri sem poskusila 9a+, Realization v Ceüse. V šestem poskusu sem padla na zadnjem gibu. Če bi šla zdajle v Ceüse, bi jo verjetno lahko splezala. 9b je moja želja, ki se mi zdi, da bi se jo dalo uresničiti, bi pa verjetno morala najti nekaj, kar mi ustreza. Zanimivo pa, da me v skali bolj privlači štrik kot balvani. Saj me tudi ti zanimajo, šla bi v Magic Wood, 13 ampak ne maram, če je pre- mrzlo. Spremljaš alpinizem? Imaš občutek, da so Luka Krajnc, Luka Lindič in drugi del tvojega plezal- skega plemena? Spremljam, me pa osebno ne zanima. Seveda je tudi to plezanje, Krajnc je tudi "naš". Rada kaj preberem na to temo in tudi v hribe grem kdaj. Potovati po svetu in plezati lažje smeri? T o je še ena stvar na mojem seznamu želja. Potovati in plezati. Bolj kot dogodivščina, zabava, splezati kakšno večraztežajko. Gotovo bo prišlo kakšno tako leto. Predstavljaj si, da narediš smer za Domna. Kje je, kakšna je? Ocena je 9b. Bil bi tak zmeren previs. Nekaj dolgega, malo intenzivnega na določenih delih. S pinči 14 in ka- pniki in krimpi. 15 Nekje v Španiji. Ime: Šesti čut. Kaj pa smer zase? Jaz bi imela pa nekaj kratkega in intenzivnega, previ- sno in po krimpih. V Španiji. Ime: Perfekcija. m 13 Magic Wood je naravno balvansko območje v Švici. 14 Pinč je vrsta oprimka, kjer aktivno vlogo igra palec in ga "uščipnemo" kot s kleščami. 15 Krimp je vrsta zelo majhnega oprimka. Janja na zmagovalnem odru Foto: Manca Ogrin 48