268 Naši dopisi. V Gorici 15. avg. — Naša „Soča" ima v štev. 35 od 13. dne t. m. pomenljiv sestavek: „Cesarski namestnik baron De Pretiš na ogledu po naših gorskih krajih". Včeraj je bil gosp. namestnik spet tukaj (v Bockmannovi viii) in odrinil sinoči na Dunaj. — V petek je bil v Gorici vojaški škof, preč. gospod dr. Gruša, in ž njim gosp. Jan. Gnjezda, prefekt ljubljanskega AlojzijšČa. Obedovala sta pri gosp. kne-zonadškofu in vse, kar je tukaj znamenitega, ogledalar — Sinoči je bil dostojen pogreb nekdanjega župana goriškega, vpokojenega svetovavca okrožne sodnije, g, Aleksandra pi. Claricini-a. Bil je rajnki pred leti tudi predsednik kmetijske družbe. Za njegovega predsedništva je izhajal prvi slovenski kmetijski list v Gorici („Umni Gospodar"). Gosp. Claricini je bil Slovencem popolnoma pravičen. Od njega imamo tudi marsikaj tiskanega, na pr. popis, kako se je neki nemi tukajšnji jud h krščanski veri spreobrnil in pa znamenito zgodovinsko-statistično knjigo o Gorici, ki jo jo gosp. Claricini izdal po tem, ko je bil odstopil od županstva. Rajnki je bil plemenit idealist. Poslednji njegov javni čin je bila osnova društva za nadzorovanje in domaČe izobraževanje odrasle šolske mladine — dru štvo, ki se ni nikdar vresničilo za to, ker se neki vzori ne dajo vresničiti, če ni — gmotnih, prozaičnih pomoč-kov, namreč — evenka. — Program naše mestne gosposke za obhajanje cesar j e ve 501 e t nice je uže priobčen. V torek večer bo sijajna bakljada (120 ba-kelj; vdeleži se je tudi g. Ritterjevo fabriško osebje iz Stračio). Dne 18. popoldne bo igrala mestna banda ca Travniku; gazna svečava bo na mestne stroške pomnožena. Mestnim zavodom je namenjen primeren pribolj-šek. Vse drugo bo po navadi. Včeraj je starešinstvena deputacija ces. namestniku gosp. baronu De Pretis-u poklonila tudi voščilno adreso. — Važno službo poko-pališčnega čuvaja je podelilo starešinstvo (v seji 12. dne t. m.) Jožefu Ongaro-u. Tedaj — nič več „Močnik"! Starega pokopališča čuvaj je bil namreč rod za rodom nek Podgrivec s pridevkom „Močnik" in vulgarni goriški pregovor, kedar se je o smrti in pogrebu govorilo, je bil: „Larin kal Močnik" (poj-demo k Močniku). Od 1. septembra t. 1. bo treba reči: „larin kal Ongaro". Tudi „al numar trediš" so .rekli staremu mirodvoru, ker je imel ominozno številko 13; kakošno številko bode imelo novo pokopališče — ne vem. Prav zdaj se namreč nove številke (po gra-škem, dunajskem etc. sistemu) devajo po hišah; vsak trg, vsaka ulica bode imela za-ae svoje številke in bode na dotični tabli zapisano tudi ulično ime. Iz Ljubljane. — „Veliki cesarjev dan" — petdesetletni rojstveni dan presvitlega našega cesarja Franc Josipa I. obhajal se je danes in včerajšnji večer tako svečano, kakor se le obhajati more v glavnem mestu dežele, ki je vsa v ljubezni udana svojemu milostljivemu vladarju. Uže včeraj popoludne so se okinčale hiše s krasnimi zastavami, zvečer pa je bilo mesto s predmestji vred prav lepo razsvitljeno. Na tisoče ljudstva se je valilo po ulicah, katero se je po S, uri pomikalo pred stanovanje gospoda deželnega predsednika, kamor so, spremljani od mestne godbe, došli ob pol 9. uri čitalniški pevski zbor, društvo „Sokola*, društvo vojaških veteranov in požarna straža z lam|)ijoni in bakljami. Čitalniški pevski zbor je tu pel 3 pesmi „Svoji k svojim", „Popotnikovo" in pa „cesarsko himno", — „živio"-klici pa so se razlegali tako burno po Turjaškem trgu, da jih je bilo daleč slišati krog in krog. Gospod deželni predsednik je z rodovino pri oknih svojega stanovanja radostno poslušal te gromovite izraze verne udanosti ljubljanskega meščanstva, in po dokončani serenadi se je osobno podal na ulice zahvalujoč se načelnikom društev, ki so se zbrali v krasno ovacijo. — Danes zarano je grom topov z grada ljubljanskega naznanjal Nj. veličanstva rojstni dan, katerega so vojaki ob 8. uri dopo-ludne v zvezdnem drevoredu, druge deželne oblastnije pa ob 10. uri v stolni cerkvi obhajale s slovesnima mašama. — Popoludne ob 3. uri je bil slovesni obed pri gosp. deželnem predsedniku, na katerega je bilo povabljeno 50 gostov, ob dveh pa so imeli oficirji skupni banket v gostilnici „Evropa". A tudi ubogi mestni niso bili pozabljeni, kateri so v „ljudski kuhinji" dobili dobro kosilce. — Samo po sebi se razume, da uže ves teden je gosp. deželni predsednik sprejemal deputacije različnih korporacij in društev, ki so dohajale k njemu izrazovat mu čustva iskrene radosti o petdesetletnici Nj. veličanstva, katerega naj nam mili Bog ohrani že mnogo mnogo let! — (Katoliška družba rokodelskih pomočnikov) si slovesnost svoje 251etnice vesela, a tudi ponosna more zapisati v kroniko svojo. 7. 8. in 9. dan avgusta ostanejo v zgodovini njeni z zlatimi črkami vpisani! Ker naš tednik, ki je uže v početku te družbe se za-njo iskreno zanimal, le v kratkih črticah more opisati to svečanost, naj zadostuje sledeče. Prvi del slovesnega obhajanja pričel se je 7. dne zvečer v dvoranh družbi ni h, hiše „Knežji dvor" imenovane, ki so bile bogato olišpane. Sprejem tujih gostov po predsedniku njenem gosp. Gnjezdi bil je prisrčen; odšlo je 5 društev, zastopanih po društvenih zastavah in deputacijah, največ s svojimi predsedniki, in sicer društvo: zagrebško, celovško, inomo-ško, graško in dunajsko in sam načelnik vseh avstrijskih kat. rokodelskih društev, prečastiti vojaški avstro-ogerski škof dr. Gruša počastil je svečanost s svojim prihodom. V nedeljo, 8. avgusta, bilo je lepo videti, kako se je sprevod iz družbinega stanovanja gibal v nunsko cerkev, vse družbe s svojimi zastavami in z godbo na čeli. Nunska cerkev je bila ta dan posebno okusno olepšana. Pontifikalno sv. mašo je daroval načelnik vseh avstrijskih rokodelskih družeb, slav-noznani vojaški biskup gosp. dr. Ant. Gruša z Dunaja v navzočnosti našega domačega knezoškofa gosp. dr. Po ga carja in z obilno asistencijo gosp. stolnih kapi-tularjev ter drugih duhovnikov. Govor msgr. Mayer j a, predstojnika inomoške družbe, bil je slavnosti dneva jako primeren. Po izvršeni službi Božji se obrne spre- vod z godbo mimo čitalnice po Slonovih ulicah, pa mestnem in šentjakobskem trgi nazaj v Knežji dvor. Mnogo ljudstva je gledalo in spremljalo sijajni sprevod; na mnozih hišah pa so vihrale zastave. — O banketi v čitalnici menimo najboljše poročati, ako pravimo: vsakemu navzočniku ostane vedno v lepem spominu. Zbralo se je bilo do 200 gostov. Pred vsemi napije g. prost dr. Jarc papežu Leonu XIII., kanonik P. Ur h z razvnetimi besedami najvišjemu zaščitniku vse obrt-nosti presvetlemu vladarju Franjo Josipu L, biskup dr. Gruša našemu knezoškofu, predsednik naše katol. rok. družbe gosp. J. Gnjezda načelniku vseh roko-delđkih družeb škofu Gruši, konservativni deželni poslanec štajarski gosp. Wohr mestnemu županu La-schan u in Ljubljani, naznanjajoč, da je ljubljanski občinski zastop gosp. G n j e z d o za njega trudoljubivega, delovanja voljo imenoval si neumornega meščana, in naposled kanonik dr. Go gol a tudi gosp. Gn jezdi napije in naznani, da je gosp. knezoškof ga imenoval si duhovnega sovetnika. Celovški trgovec Peter Merlin je napil na vse avstrijske n&rode, katehet gosp. Kržič vsem došedšim društvom in gosp. kanonik Ur h še posebe Tirolcem. — Ob pol 7. uri je obiskal dr. Ant. Gruša, spremljan od rokodelskih učencev, grob L. Vončine, kateremu so zapeli pevci žalostioko ter opravila se je za-nj molitev za mrtvece. — Mnogo odličnega občinstva — tudi gospej in gospic — privabila je zvečer slavnostna beseda v zgornje prostore čitalnične, kateri so bili z raznim cvetjem in zelenjem olepšani in kjer ste se videli poleg doprsja Kolpingovega tudi sliki Leona XIII. in Franja Josipa I. Med odličnimi navzočniki smo videli tudi svojega ljubljenega deželnega predsednika gosp. Wink le rja, preč. stolnega prosta Zupana i. dr. Pod vodstvom Krži če vim, načelnikom društvenemu pevskemu zboru, zapoje ta „Ko 1-pingovo pesem" in potem govori g. Rus navdušeno slovenski „pozdrav" , ki ga je prav v smislu društva in dnevu primerno zložil gosp. Jo s. Cimperman. Za tem se je zopet vrstilo petje. Ko je prestalo petje, govoril je biskup dr. Gruša jedrovit slavnostni govor, povdarjajoč bistvo katol. rokodelskih družeb in njih prijazno vzajemnost s katoliškim duhovenstvom ter pri-poročujoč udom, naj se vedno drže* svojega starega gesla. Spominjat se je tudi dr. Vončine in končal svoj govor z željo za daljni čvrsti razvoj ljubljanskega društva. Zdaj pevci zapojo cesarsko himno, katero so pozdravili burni živio- in slava-klici. Gospod stolni vikari j Wehr iz Gradca se zahvaljuje v imeni zunanjih družeb o prijaznem sprejemi v Ljubljani, želeč našemu društvu, če tudi stanuje sedaj v „Knježjem dvori", da bi vendar skoro dobilo ,,svoj dom''. Potem se je napravil „tableau" z bengaljsko osvetljavo, pri katerem so se videle vse obrtnosti zastopane, hvaležno gledajoč v podobo cesarjevo in Kolpingovo, in koje g. Freibergerv nemškem „pozdravu", katerega je tudi zložil gosp. Jos. Cimperman, apostro-foval Nj. veličanstvo, zadoneli so po dvorani z nova viharni živio- in slavaklici. — Telegramov je došlo 30, in ko jih je društveni gosp. Gnjezda prebral, bila je beseda okončana. Za besedo je prišla v čitalniškem vrti veselica z godbo in petjem , s katerim so se odlikovali tudi Korošci. — Drug dan, 9. t. m. zjutraj ob 6. uri se je odpeljalo do 200 slavnostnih gostov v Bled, kjer je bila na Jezeri Črna sv. maša za pokojne ude in društvene dobrotnike. Po obedu pri „Petranki", ogledu Bledskega gradu, vožnji po jezeri itd. je le prenaglo približal se hip , da se je bilo treba posloviti od „naše zemlje raja", a gotovo se je vračal proti svojemu domu vsakdo v prsih noseč nepozabljive spomine o dneh 7., 8. in 9. avgusti t. 1. 269 — (Desetletnica ljubljanske požarne straže) vršila se je v nedeljo tako sijajno, da moramo obširnejši popis njen odložiti do prihodnjega lista. Danes naj le to omenimo, da vsa tukajšnja društva so sodelovala pri 8večano3ti požarne brambe, ki 10 let dejansko repre-zentuje „družbo sv. Florijana", kakor smo nekdaj imenovali asekurance zoper škodo ognja. Njenemu načelniku gosp. Doberletu pa še posebno privoščimo cesarsko odlikovanje, po katerem je ta dan prejel zlati križec za zasluge. — Predsednik čebelarskega društva gosp. Jerič je odpotoval v Kolonijo (Kolo), kjer je veliki čebelo-rejski zbor. SI. ministerstvo kmetijstva mu je na prošnjo družbe kmetijske dovolilo 100 gold, popotne podpore. — Gosp. vitezu S c h n e i d u, našemu državnemu poslancu, so občine Kresnice, Moljava in Dob poklonile diplomo častnega občana. — Gosp. Josip No 11 i, naš rojak, je, kakor „SI. Narod" poroča, kot operni pevec angažiran v Barceloni na Spanjskem, kamor je — kakor iz privatnega pisma posnemlje — te dni preko Francoske odpotoval. — (Kakosna je naša deželna zastava), tega — kakor smo se te dni prepričali — še mnogo tacih naših meščanov ne ve, ki ne stoje v vrsti naših nasprotnikov, kajti „belo-modro-rudečo" zastavo imajo le za zastavo slovansko, čeravno je prav ta zastava deželna kranjska po določbi cesarja Ferdinanda. Treba, da o tem prihodnjič več govorimo v tolažbo tistim bojazljivim someščanom, ki abotno mislijo, da bi za „pan-sl a vize m" demonstrirali, ko bi pri njihovem oknu visela „belo modro-rdeča" zastava. — (Vabilo.) Slovenski narod bode ponosen in hvaležen v 22. dan t. m. v Repnjah blizu Ljubljane svetlo praznoval stoletnico svojega učenega rojaka Jerneja Kopitarja, ki se je 21. dan avgusta 1780. leta rodil v Repnjah, a 11. dan maja 1844. leta umrl na Dunaji. Tega duševnega velikana mnogi in učeni spisi, izmed katerih imenujemo tukaj le „slovensko slovnico" ter njega nesmrtno knjigo „Glagolita Clozianus", niso znani samo po širokih slovanskih zemljah, — učenemu svetu vse Evrope so na uho zveneli, kakor bu-čeče trombe. A ne samo, kar je Kopitar spisal, nego tudi, kar je z modro besedo tiho a globoko vcepil v srca svojih darovitih prijateljev, obrodilo je nam Slovanom bogat zaklad prave učenosti in blagocvetnega napredka. Nas Kopitar je vzgojil nesmrtnega Srba, vsem narodom znanega Vuka Ste fa novica Karadzic a, roditelja srbskega slovstva, in Kopitar je preslavnega Miklošiča, neutrudnega delavca in prvega učenjaka med vsemi zdanjimi Slovani, posvetil v svojega naslednika jezikoslovne in zgodovinske vednosti. — K stoletnici tega velicega moža se podpisani odbor osmelja vabiti. Odbor, — (Program Kopitarjeve slavnosti) prihodnjo nedeljo 22. avgusta v Repnjah: 1. „Sokol" in čitalniški pevci se zberć ob 6. uri zjutraj v restavraciji tukajšnje čitalnice in odrinejo potem z zastavami in mestno godbo na kolodvor južne železnice. 2. „Sokol" in pevski zbor odpeljeta se ob 7. po Rudolfovi železnici do Vižmarjev, od koder gresta peš v Tacen, kjer bodo vozovi čakali. 3. Ob 9. uri zajutrek v krčmi pri Ingliču na Skaručni. 4. Ob V2 11. uri prihod v Repnje. 5. Ob 11. uri maša v cerkvi sv. Tilna v Repnjah, pri kateri bodo peli čitalniški pevci. 6. Po maši odkritje vzidane plošče na Kopitarjevem domu, slavnostni govor, govori gosp. prof. Fr. S u kije. 7, Ob 1. uri skupni obed v Vodicah pri 270 Lužarji. 8. Odhod iz Vodic ob % 5. uri popoludne. skozi Gameljne in čez črnuški most. 9. Prestaaek na Jezici in potem vrnitev v Ljubljano. — Slavnost se vrši tudi v deževnem vremenu. — Predsednik „Matice slov." dr. Bleiweis je prejel z Dunaja od gosp. J. Navratila, ki je stopil v kolo pisateljev životopisa Kopitarjevega, sliko nagrobnega spominka, ki ga naš učenjak ima na Dunaji. Lično to sliko je gosp. dr. Miklošič daroval gosp. Navratilu, ki jo daruje zdaj „Matici", katera bo ž njo okinčala po njej izdano životopisno knjižico. Naj dostavimo tej notici poročilo gosp. Navratila, da nimamo nikake podobe Kopitarjeve. — („Laib. Tagblatt") je v soboto umrl. Kakor slišimo, mu „Brencelj^ napravlja za prihodnji list , procesijo pogrebcev", ki mrtveca spremljajo na pokopališče. „Tagblatt'- sicer pravi, da bode kmalu spet iz groba vstal, al — časnis, ki je živel samo od škandala, se je sam sebe za zmerom končal. Kakor o mesecu sušcu pravijo, da „zadnje dni rad z repom vije", tako je tudi „Tagblatt" v zadnjih svojih listih s kačjim svojim repom udrihal posebno po našem gosp. deželnem predsedniku Winklerju, ker je videl in slišal, kako ga narod po vsi naši deželi čedalje bolj spoštuje in ljubi. Ker uma-zani list sam ni mogel vse gnojnice v svoj list spraviti, si je po svojih znanih rokovnjačih najel še drugih listov in posebno Plenerjevo „Wiener allgv Zeitg.", da je njegovega gnoja nekoliko privzela. Ce nam kaj prostora ostaja, bomo drugi pot kaj več povedali o nesramnih pisarijah, ki jih po svetu pošiljajo možje „aus der Ma-joritat des krainischen Landtages".