D o p i s i. Goriško. Par besed o šolstvu in nemški vadnici. — Šolske in učiteljske razmere so pri nas res jako žalostne. Zdi se, da je šolstvo na Goriskem prava pastorka, posebno z ozirom ua Slovenca. Za Nemce in Italijane se skrbi povsod, na naši strani pa vse spi. Le soštejte nemške razrede v Gorici. Cela ,,vadnica"; ki sicer tega imena ne zasluži, ni drugega nego ponemševalnica. — Drugod so te šole res vzorne šole, pri nas pa so za Slovence in Italijane te šole nemške ter je slovenščina, oziroma italijanščina že v tretjem šolskem letu le neobligaten predmet, nemščina pa učni jezik (Vidi ,,Programm der k. k. Lehrerinnenbildungsanstalt in Gorz 1900" izdal Schulrath F. Hafner stran 19 spodaj in str. 20 zgoraj.) To je pedagogičen nesmisel, če nočemo drugače reči. Ia teh raz- redov je nad deset! In še jim ni dosti! -Triester Tagblatt" od 15. m. m. razpisuje 2 novi mesti na tej vadnici, kateri sta bili do sedaj last nernškega ,,Scbulvereina"! Vlada je kar tiho prevzela 2 razreda te šole in nikdo se ni protivil! Slovenci hodijo v Podturn!! Pri sedanji sestavi deželnega šolskega sveta se lahko pricakuje, da bosta na ti mesti imenovani dve Nemki, saj je skoraj vse osebje dekliške vadnice že sedaj nemško; in potem se naj kdo čudi, če beže domače učiteljice na Kranjsko in Štajersko. Ali res v Primorju ne veljajo predpisi drž. šolskega zakona?' čemu v Gorici nemška vadnica? Saj ni neinškega u.iteljišča. Prav za prav velja to le na papirju; kajti pri zadnjih eksercicijah italijanskih in slovenskih gojenk učiteljišča so bile nemške pridige! Ali se vera ne da v maternem jeziku razlagati! Klodič je Sel; upamo da novi nadzornik odpravi kup krivic na šolskem polju na Goriškem ter postavi ljudsko šolo in izobrazbo učiteljic in u.iteljev na moderno, pedagogično in zakonito stališče. Dostavek uredništva. — Glede na razpisani dve novi mesti na vadnici opozarjamo na interpelacijo Osk. Gabrščeka, katera je bila stavljena v državnem zboru dne 17. oktobra lani. Interpelacija je bila prav krepka, ali vlada molči na njo, ker jcj je ležeče na tem, da se razširi nemščina čim več mcd nami, in ker molčijo tudi Lahi, ki rajši tudi sami trpc, samo da se le Slovencem nič ne da! „8." Učitelji zapuščajo našo deželo. -Soča" piše: Nedavno temu se je poslovil učitelj S. od naše dežele, sedaj pred par dnevi pa smo zopet čitali, da odide gčna učiteljica K. iz naše dežele. Oba so sprejeli na Štajerskem. Ni čuda, da jih vleče drugam, ker mizerna plača na Goriškem ne vabi nikoga v učiteljski stan; je pač taka, da se komaj živi. Dmgodi pa se npošteva učiteljski stan drugače ter je na Kranjskera in Stajerskein uveden tak plačilni red, da je proti našemu že nekaj vzvišenega! — Sedaj gospodarijo za Slovence v deželni hiši klerikalci, vsled česar niti misliti ni na kako zboljšanje uciteljskih plač, in to še toliko manj, ker ni v to svrho z laške strani nikakega vplivnega gibanja. To, je nekaj, kar podi učitelje iz naše dežele, k temu pride pa še tista strašanska klerikalna gonja, katera se vprizarja sedaj proti vsem učiteljem, ki nočejo trobiti v klerikalni rog. Napreden učitelj po nekaterih krajih je dandanašnji pravi trpin ker ga zalezujejo za vsak korak ter mu podtikajo vse mogoče iu nemogoče reci, in niti v cerkvi nima miru pred politiknjočim nnncem. Duhomiki, ki sami zaslužijo kazni za razne svoje grehe, jih denuncirajo pri oblastvib, vršijo se preiskave itd., sploh gonja, katera bo očitno škodovala deželi in pouku kmeta, ker učitelja, ki hoče misliti s svojo glavo ter noče hoditi hlinit se v farovž, vdan v sveti pokorščini, s pripognjenim vratoin, taka gonja ne vabi v službo med nami. — Nunci delajo z vso silo na to, da bi ljudstvo spoštovalo le take učitelje, ki predavajo o sv. Ivanu Kri.kem, hočejo staviti menihoin spomenike, in hodijo v Ljubljano po škofov blagoslov! Prismuknjena Slomškarija je -obrajtana", — zato pa bežijo drugi učitelji. Žalostne razmere ustvarja klerikalizein na Goriškem, ker peha narod v nazadovanje, ali kadar izprevidi narod svoje zapeljivce in krive preroke, takrat napoči zanje dan, takrat jih prekolne. Slomškarji — kje ste? Obskurno glasilce ultramontanskega klerusa ,,Primorski List" je prinesel v letošnji 9. št. prisego protestantovskih nčiteljev na Meklenburškem. Prisega se glasi: -Prisežem pri Bogu vsemogo.aem in vsevednem, da bom vdan Njegovi Kraljevi Visokosti, nadvojvodu in vedno poslušen ukazom in družbenim predpisom . posebno pa pojdem na roko svojemu pastorju z vso radovoljnostjo in spoštovanjeni! Izročeno mi službo cerkvenika in učitelja spolnoval bom naj vestnej e." Prav gotovo bi se ne bavil s to notico ,,Prim. Lista", 2e bi konečno ne pozivljal naprednega uSiteljstva na odgovor. Tendenca naprednega učiteljstva celokupne Avstrije je klerikalni kliki do pičice znana, zato jo tu nočem pojasnjevati, ponavljati. Vprašam pa Vas, gg. tovariše v -Slomškariji", kateri kopljete grob svojemu stanu, kateri ponižujete naš ugled, kateri pomagate vezati učiteljstvo v klerikalne spone, kaj pravite k razprostrto tiskanim besedam: -Izročeno službo cerkvenika in učitelja spolnoval bom najvestneje." Izvestni gospodje okrog ,,Prim. Lista" so sedaj jasno in glasno priznali, da bi radi podredili učiteljstvo, četudi tu pa tam trde, da nočejo nadvlade nad njim. Sliue se jim cede po konkordatskih časih, zato so ponatisnili to notico z vso slastjo. Slomškarji in Slomškarice, kateri imate dr. Jožefa Pavlico za polboga! kako bi se glasilo, ko bi duhovnik ukazal podrejenemu učitelju: Očisti mi čevlje, pelji kuharico na izprehod, hodi zvonit, pojdi agitirat za kakega katoličana največjega kalibra, a la Cahej itd. To bi bili zlati časi, kaj ne? Grobokopi lastnega stanu, kaj pravite k temu? Notico z dne 6. marca -Prim. Lista": ,,Na zuanjc naprednim učiteljem" vzamemo hladnokrvno na znanje. Vaše strašilo je naš smeh. Vendar nc mislite, da smo v sorodu z zajcem radi vaše straliovlade. Končno še omenim, da bo napredno učiteljstvo skrbno pazilo, da ne bodo duhovniki vohunili po poštnib uradih, kakor se to nekje po id . . . . ski dolini dogaja. Gospodje, pozor! Sapienti sat. Smrtna kosa. Nemila smrt je ugrabila iz naših vrst minoli mesec kar dva tovariša in sicer Komavlja Jakoba nadučitclja v Št. Ferjanu pri Gorici in P e r c a Antona, učitelja v Avčab pri Kanalu. Prvi je bil vpliven in delaven učitelj v svoji občini in skrben dražinski oče s sedmimi nepreskrbljenimi otroci, kateri v svoji osamelosti sklepajo roke k nebu iii molijo s svojo blago materjo za nepozabnim roditeljem. Uboga mnogobrojna obitelj bode živela s pičlimi 80 K mesečne pokojnine in trpeča mati-vdova ima vendar-le toliko poguma, da npa preskrbeti vsem otrokom primcrno izobrazbo. To je boj — to je junaštvo sedanjih modernib dni, katero zasluži najsijajnejše nagrade od strani naših deželnih očetov . . . Ta nesrečni slučaj kriči po regulaciji učiteljskih plač! Drugo žrtvo si je izbralo nebo v osebi osemindvajsetletnega tovariša - mladeniča Antona Perca. Blagi pokojnik je bil rairna, blaga, krotka in nenavadno pobožna duša. Obolel je nagloma. Preselil se k svoji dobri materi v Gorico, kjer je kmalu umrl. Na dan sv. Jožefa smo blagega Perca sprejeli na goriško pokopališče in nad štirideset tovaršic in tovarišev smo dokazali svojo ljubezen do nmrlega kolege in izrazili svoje srčno sožalje obupajoči gospej materi in gospici sestri, katera je tudi naša marljiva tovaršica na Ajdovskem. Draga, nepozabna tovariša! Uživajta neskaljeno srečo nad zvezdami, saj: Lepšc sonce vama sije, lepša zarja rumeni, kakor preganjanemu slovenskernu učiteljstvu! Srbija. Predlog zakona o narodnim školama. Jedna grupa narodnih poslanika podnela je predlog za izmenu našeg za- kona o narod. školama. G. ministar prosvete podneo je takodje svoj projekat za izmene u istome zakonu. I g. ministar i poslanici podneli su predloge svoje u želji da olakšaju i unapred krenu naše narodno školovanje i da položaj u.itelja poprave i materijalno bolje osiguraju. G. ministar u svome projektu zadržava gradjanske škole (više narodne) in stalni školski nadzor, koje ustanove imamo mi od 1898 god. Projekat narodnih poslanika izostavlja obe ove ustanove. Februarja 3. (po st. k.) pročitana su u narodnoj skupštini oba zakonska projekta a uz njih i izveštaj skupštinskog odbora, da se projekat narodnib poslanika uzme za osnovu pretresa a da se projekat g. ministra odbaci. G. ministar u svom podužem govoru branio je svoj projekat, ali je skupština rešila da se njegov projekat odbaci. G. ministar odmab je dao ostavku na svoj položaj i iz skupštinske dvorane izašao. Ostavka g. ministra uvažena je ali nije jošt niko na njegovo mesto postavljen, njega zastupa g. ministar pravde. Dokle ee ovaj provizorijum u prosveti trajati ne mogu Vas pouzdano izvestiti. Ovih dana iznece se; u skupštini, na pretres zakonski projckat narodnih poslanika i ja se nadam da čemo do kraja ovoga meseca (st. k.) imati gotove izmene u škol. zakonu, čiine če se pomoči i školi i učitelju. Kad se i kako se naš zakon izmeni izvesti ču poštovane čitaoce ccnjenog Tovariš-a. Sastanak srpskih i bugarskih učitelja. U jednom od ranijih št. Uč. T. štampali ste moj izveštaj o pohodu beogradskib učitelja u Sofiju i Plovdiv (glavne gradove Bugaske kneževine). Imam da Vam javim za jošt jedan bratski sastanak srpskih i bugarskih učitelja. Krajem decembra pr. godine, trideset srpskib učitelja iz okruga krajinskog (pogranični okrag) sa svojim škol. nadzornikom g. Bašicem pohodili su znamenito selo (vas) u Bugurskoj Bregovo. U Bregovu su srpske učitelje dočekali bugarski učitelji te su se u zajednici drugarski i bratski proveli. Želje su naše da ovi sastanci budu što češči i da iza njih ostanu kakve trajnije uspomene. U našim učiteljskim krugovima razmišlja se o tome: da se pokrene kakav zajednički pedagoški list na kome bi radili i koga bi čitali: pored Srba jošt i Bngari, Hrvati i Vi Slovenci.*) Mislite li da se ova ideja da izvesti i kako? Želeči slovenačkom učiteljstvu i njegovom Tovariš-u svakoga napredka, ja završujem ove redove sa lepim pozdravom koga šaljem cenjenem g. urednikn i njegovim kolegama.  M. *) Prav lepa miael. Uredn.