c LPŠPORT SMUČI, VEZI, SANI, SNOWBOARDI SMUČARSKA OBLAČILA Posebna ponudba: magnetni prtljažniki za smuči ze od 8.1 60 SIT BTC - L|ubljanska 27. Novo mesto, tel.: 068/316-127 i oJUi - bi Št. 5 (2372), leto XLVI t Novo mesto, četrtek, 2, februarja 1995 • Cena: 120 tolarjev 30UHJSK! UST dolenjski UST S dolenjski list*-dolenjski ust dolenjski list DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST 1^dolenjski list! ! * dolenjski ust: prodali stillesov OBRAT NA BLANCI SEVNICA - Stilles ima zelo malo premoženja za prodajo, je ugotovil inž. Mirko Krajnc, ki una pregled nad celotnim premoženjem Stillesa, je vodja ek-spertne skupine kriznega menedžmenta, na skrbi pa ima tehnologijo in dezinvesticije. Lastnik Stillesa - republiški sklad za razvoj se je odločil za prodajo bivšega obrata sedežnega pohištva na Blanci, kjer je pozneje izdeloval smuči begunjski Elan, zdaj pa v teh prostorih posluje leksa SAR|ka industriia lalof-815 nrvT B ?nca Jc navrgla le «15.000 mark, ne pa dva milijona, kot so načrtovali. Kot zanimivost naj omenimo, da je šele itn f*Padel v Pačilo kredit (z lU-letmm moratorijem) za okrog 40.000 mark za Blanco. Stilles sploh ne bi smel imeti velikih skladišč za svoje izdelke, še najmanj pa tako neprimernih, kot je tisto na Impoljci, zato ga bodo skušali prodati. Pač pa bodo po besedah inž. Krajnca v Stillesu obnovili lesno skladišče, ki je zelo dotrajano. REDNI LETNI ZBOR vnogradnikov nikov ' Dr¥štvo vinograd- člane’in vs^T^ <:r?0melj’ vabi društvn „ SC’ !°.se že,e včlaniti v Petek in f if*dni lctni zbor’ ki bo v noSlin rUarja’ob 18- mivos-liš in v ADragatuš za dragatuški oko-v proSV(?,bot0’ H' februar a,ob9. uri obeh^ uc domu v Črnomlju. Na rastlin SmTb° sPecia'istka za varstvo zaščiti „mi Jana T°mše predavala o pobiraj nS,kttr,e- Na zborib bodo ^•etošnje' ljevali Spomenkino delo in ga uspf šno opravilimorda prav zato, ker sodita v mlajšo generacijo, ki ni obrf menjena s predvojnimi, medvojnim in povojnimi spori na Slovenskem. J. PRIMC KAPELA PRI GROBIŠČU V ROGU - V Kočevju so minuli petek odprt' Šeškovem domu razstavo natečajnih del za rešitev krajinsko- arhitekturne rešil* grobišča Pod Krenom s spominskim sakralnim objektom in obeležjem sprart slovesnosti. (Foto: J. Primc) Turizem priložnost Ivančne Gorice? Nova občina Ivančna Gorica večja slovenska občina - Naravne znamenitosti in kul* turne prireditve - Slabe ceste in telefonija - V izviru Krke neprimerne primesi IVANČNA GORICA - “Kljub velikim težavam sem optimist glede uspeha in razvoja naše občine, saj tudi v prejšnji organiziranosti ni uživala nikakršnih privilegijev. Ravno nasprotno: neenakopravni položaj tega dela občine nas še posebej motivira,” poudarja Jernej Lampret, župan Ivančne Gorice, nove občine, potem ko je grosupeljska razpadla na tri občine. Med-nje spada še občina Dobrepolje. Po številu prebivalcev (več kot 12.300) spada občina Ivančna Gorica med večje v državi. Krajani živijo vil krajevnih skupnostih (Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Dob, Temenica, Višnja Gora, Stična, Metnaj, Muljava, Krka, Zagradec, Ambrus in KS Sobrače, ki se bo šele oblikovala na območju nekdanje občine Litija), zvečine pa se vsak dan vozijo na delo v podjetja od Grosuplja do Ljubljane. Med večja domača podjetja spadajo Livar Ivančna Gorica, Prašičereja Stična, Mlekarstvo Stična, Iskra Zmaj Šentvid, Sinoles Ivančna Gorica, Kroj Krka, Rašica z obratoma v Šentvidu in Ambrusu. Izobrazbeni ustroj prebivalstva je sorazmerno neugoden. Dohodki niso takšni, da bi izdatneje napolnili občinski proračun, zato Ivančnogoričani pričakujejo, da bo država omogočila izravnavo občinskega proračuna. A če že občina ni ravno gospodarsko močna, imajo ti prelestni dolenj- ski kraji kopico naravnih znamenitosti in kulturnih posebnosti, zato so njene prednosti v turizmu. Naj omenimo le samostan Stična, ilirsko mes- to Vir, srednjeveško mesto Višaj* Gora, Jurčičevo Muljavo, dolino K*' ke z izvirom in krško jamo ter trač1' cionalne množične kulturne prir«' ditve, ki veliko pomenijo v slove®' skem kulturnem sporedu (Tabor p&’ skih zborov Šentvid pri Štični, vSt slovenski mladinski shodi v stiškfl* samostanu, letno gledališče na M'1' javi, izbor romana Kresnik). p f M, SPMWM, d. o. o. avtoalarmi autoakustika hišni alarmni sistemi - oprema lokalov in diskotek - profesionalna ozvočenja - geo-kalodna zaščita proti rji obvešča svoje celjene stranke in poslovne partnerje, da se odslej nabijamo na novi ,okacUi: SPM mMM d,,. Resljeva c. 4 Kostanjevica na Krki tel: 0608/87-023 Nova občina kot nadaljevanje vsega dobrega IVANČNA GORICA • Nedorečenost zakonodaje otežuje uspešen začetek dela nove uprave. Župan Ivančne Gorice Jernej Lampret pravi, da si prizadevajo, da bi pridobili čim večjo avtonomnost in suverenost na vseh področjih, ki jih omogoča zakon. Dogovori o ustreznem prostoru za delo občine so v teku z dosedanjimi uporabniki (policija, matični urad, krajevna skupnost) primernih prostorov v t.i. Rojčcvi hiši v Ivančni Gorici. Trimesečno delo v prchod- Jernej Lampret: župan občine Ivančna Gorica nem obdobju in z nespremenjenim obsegom dela za občino Ivančna Gorica, za kar seje opredelil njen občinski svet, oprav- * Občinski svet občine Ivančna Gorica sestavlja 21 svetnikov (po 6 SDSS in SKD, 5 SLS in 4 LDS). Na konstitutivni seji 23. decembru lani so za predsednika občinskega sveta izvolili Jurija Goriška (SKD) in imenovali tudi komisijo za reševanje problematike ob delitvi bivše občine. Zupan Lampretv ki je zaposlen kot ravnatelj OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični in je uspešen predsednik Tabora slovenskih pevskih zborov, je prepričan, da bodo skupni interesi prevladali nad strankarskimi. ljajo delavci, zaposleni na stari občini Grosuplje. “Glavna naloga je sprejetje občinskega statuta, kjer je potrebno dati obstoječim krajevnim skupnostim status pravne osebe in s tem tudi določeno oblast, saj nova lokalna samouprava predvideva predvsem kontinuiteto dobrega. Sprejeti je treba tudi zaključni račun stare občine, ugotoviti delitvena razmerja, bilančno stanje in opredeliti nov proračun, kjer bo potrebno že doreči vizijo občine in tudi sistematizacijo zaposlenih v občinski upravi,” poudarja župan Lampret. P. PERC Mariborsko pismi Kulturni hram lažje zgraditi, kot napolniti Zagata posebne sorte MARIBOR - Sliši se neverjetno, pa je vendarle res. Mariborski kulturniki so se trideset let borili, da bi dobili novo zgradbo Slovenskega narodnega gledališča, nato so skoraj dvajset let na vse mogoče načine pomagali premagovati ovire pri njeni izgradnji, sedaj, ko jo končno imajo, pa organizirajo javne tribune o tem, kako bi jo napolnili z ustrezno vsebino in, seveda, z obiskovalci. Od konca lanskega leta, ko je bila nadvse svečano odprta, je nova velika dvorana Slovenskega narodnega gledališča z 864 sedeži premalo zasedena. Javno tribuno na temo “Kako napolniti veliko gledališko dvorano?” je pred dnevi organiziral mariborski Kulturni forum, nestrankarska in nadstrankarska organizacija, v kateri se združujejo številni kulturni ustvarjalci in politiki ter znanstveni in javni delavci in ki si prizadeva postati nekakšna vest Maribora. Člani Kulturnega foruma, zlas- ti njihov predsednik Aleš Arih, so tokrat brez dlake na jeziku opozorili tudi na probleme, ki jih imajo v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru in ki vsaj posredno vplivajo tudi na upravljanje z novo in staro gledališko hišo ter na njuno zasedenost. Tako ni dorečen formalnopravni status SNG Maribor (ustanovitelj je mesto, financer pa naj bi bila država), pristojnosti upravnika niso ustrezno definirane, gledališki svet je redno nesklepčen, v gledališki hiši se čedalje bolj kopičijo nesoglasja, nemajhen problem pa predstavlja tudi stalno pomanjkanje sredstev. Za nameček je še nova velika dvorana premalo akustična oz., kot so povedali člani opernega orkestra, gluha. Čeprav so vsi trije ansambli -dramski, operni in baletni v minulih sezonah pod vodstvom umetniškega vodje Drame Tomaža Pan-dutja ter umetniškega vodje Opere in baleta Staneta Jurgcca poželi izvrstne ocene pri umetniških kritikih tako doma kakor v tujini, so v Mariboru čedalje glasnejša tudi opozorila, daje program SNG preveč umetniško ekskluziven in da premalo ustreza širokemu občinstvu. Na javni tribuni so celo nekateri igralci in drugi gledališki ustvarjalci opozarjali, da bo morala mariborska gledališka hiša s svojin1 programom narediti korak k pub-iiki, če bo hotela, da bo občinstvo redno polnilo njene dvorane (staro, novo in kazinsko), ki lahko hkrati sprejmejo blizu 1400 obiskovalcev. TOMAŽ KŠELA UmetVj stvo M ‘‘Kmetijstvo je treba zaščititi” Kritično o delovanju vlade na področju kmetijstva - Pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo neznane posledice in nepripravljeni ukrepi - Konkurenca iz tujine se že čuti NOVO MESTO - Obstaja vrsta dilem in vprašanj o vstopu Slovenije v Evropo. Veliko razmišljanj, pogledov in tudi bojazni je bilo izrečenih na okrogli mizi v okviru 28. srečanja slovenskih kmetov na Srednji kmetijski šoli Grm z naslovom: Pomembnost razvoja kmetijske dejavnosti pred vstopom Slovenije v Evropo. V Evropo da, vendar le z večjo zaščito kmetov. čali sredstva za razvoj in intervencij- v TOREK predavanja ZA REJCE KRAV NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba vabi rejce krav v A roli na strokovna predavanja, ki bodo v torek, 7. februaija, ob 10. uri prostorih Kmetijske šole Grm, Se-na Trški gori 13. Predavali bodo: ' vot. med Matija Mis o vzreji ple-enskih telic in obnovi črede, mag. r. vet. med. Andrej Pengov o obolenju vimena, doc. dr. Tomaž Zadnik .^Pogostejših zdravstvenih motnjah pri kravah in Petar Ribarič o proizvodih Meggle-Inntaler. IPOMllig Branjevke so na trg prinesle prvi regrat. Merica velja 100 tolarjev, omač radič ima enako ceno, osta-a ponudba pa je bila takšna: redkev, koleraba, korenje 100 tolarjev, jabolka 110, lonček smetane 700, sirček 400, jajca 20 do 25, med 400, propohs 200, ocvirki 500, krvavice , ln suhe Prekajene klobase 1.300 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je [U° 210 tolarjev, mandarine 163, km 170, čebula 95, hren 300, česen ^1, zelje 80, solata280, limone 153, Por 237, korenje 85, zelena 180 in orehi 1.000 tolarjev. Pri Djeladini-ju so mandarine 130 tolarjev, sola-tal80, banane 110, kivi 200, čebula 100, krompir 50, cvetača 200, kislo zelje 150, pomaranče 80, paprika 320, paradižnik 300 in rozine 1.000 tolarjev. sejmišča t«fR t^1CE ' Na sobo‘n> redni rJe™ “ prodaialci Pripel-J ” . . ®° ,n mesece starih in 40 farejših prašičev. Prvih so prodali 140 po 270 do 300 tolarjev, drugih pa J? Pf do 260 tolarjev kilogram Šentjernej - Na sejem je bilo Popeljanih 307 prašičev težkih do 30 kilogramov, in 45 večjih. Manjših je bilo prodanih 106 po 300 do 350 ki- teie’ prodali P* s« tudi 4 velikih prašičev po 240 do 250 ki- živ'- Pripeljana so bila tudi 3 goveda m 11 konj. 54 stojni-faoevje ponujalo tekstil, suho robo, tehnično robo, kmetijske stroje, ig- 3»5»K5£ V Sloveniji je približno 8 odstotkov kmečkega prebivalstva, skoraj tretjina ljudi pa je neposredno vezana na kmetijstvo, vendar je dohodkovni položaj kmetov slab, neprimerna pa je zlasti posestna struktura ska sredstva, nadaljevali z že začetimi komasacijami in povečali obseg namakanja. Predsednik Zadružne zveze Leo Frelih je menil, da vlada nima pravih KMETJE PRIČAKUJEJO POMOČ DRŽA VE - Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Janez Bratkovič, so kmetje sicer izrazili podporo vstopu Slovenije v Evropsko unijo, vendar pa pričakujejo pravočasno ukrepanje države. (Foto: T. Gazvoda) kmetij. Kmetje tudi na Dolenjskem občutijo, da se tej dejavnosti pri nas slabo piše, hkrati pa se postavlja • 28. SREČANJE SLOVENSKIH KMETOV - Mercator - Kmetijska zadruga Krka in Radio Slovenija sta minuli vikend v Novem mestu pripravila 28. srečanje slovenskih kmetov, gostje pa so bili kmetje Kmetijske zadruge Domžale in Kmetij-sko-gozdarske zadruge Moravče. Namen srečanja je bil spoznavanje zadružnikov in dejavnosti zadrug. V okviru tega so si gostje ogledali del dejavnosti KZ Krka s poudarkom na delu industrijske proizvodnje - predelave mesa in proizvodnji krmil. Ogledali so si tudi farmo pitancev pri članu zadruge Marjanu Gorencu iz Zbur, nasade jabolk v Klevevžu in obiskali Pleterje. V dvodnevnem srečanju so pripravili dve okrogli mizi: na Srednji kmetijski šoli Grm in v Šentjerneju; sledijjo je skupaj s kulturnim programom prenašal tudi Radio Slovenjja. dvom, ali lahko naše kmetijstvo doleti usoda, kot jo napovedujejo avstrijskemu, kjer se kljub višjim startnim osnovam lahko zgodi, da bo tretjina kmetij propadla. Z liberalizacijo uvoza so kmetje že doživeli streznitev s konkurenco iz tujine. Poslabšuje se tudi ekonomski položaj zadrug. Pri vsem tem pa se kaže slaba skrb države. Po besedah Jožeta Dularja z ministrstva za kmetijstvo rezultati kažejo, da smo na poti večje proizvodnje. V letošnjem letu bo kmetijstvu sicer pripadal večji proračunski delež kot zadnja leta, vendar bi moralo kmetijstvo dobiti vsaj toliko, kot je njegov delež v slovenskem bruto produktu ali vsaj 4 odstotke. Tako bodo pove- kmetijski nasveti Novi sadni izbor priporoča renijort^!!xaVa 70 ,et’ Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slo- kbor me ' ° prVI “d"1 ^bor za jablano. Zadnja desetletja se sadni javljenih 'n, doP°lnjuje vsakih 4 do 5 let, seveda na predlog uvel-da je y,i . jarskih strokovnjakov in raziskovalnih ustanov. Če vemo, mdramn^ vsadl!em izboru 26 sadnih vrst s skupno kar 270 sortami, Ker se hr-nat'’da 8r? za veliko strokovno delo in odgovornost, slabšimi; lua,Pon,lad in z njo čas sajenja sadnega drevja, ki je sicer najnoorJ.*^?l c8a> bo zanimivo vedeti, kakšen je nov sadni izbor naših v naših m! 'fdnih vrst, to je jablan in hrušk, kaj naj bi predvsem iskali Novi s h - drevesnicah in kako so založene z novostmi. Priporočil n' *^>or jab,an za Slovenijo priporoča (vedno gre le za tierred „i, r. e’ne 23 za^on ukaz) naslednje glavne sorte: sum-1°, da ’ , a^J°nagold, zlati delišes in idared. Marsikoga bo presencti-zaton f.,Zclal re.slara ameriška sorta zlati delišes, ki so ji napovedovali lik je ,’r,nZrraJ ,ako dobro drži. Zaradi svojih nespornih jedilnih od-nekal ono ?e vedno zanimiva, zlasti odkar so z novimi kloni odpravili s°rte M)C nJcne napake glede oblike in poijavelosti. Kot postranske sova or V,novem sadnem izboru: vista bella, jcrseymac, jonatan, kok-l°njon nnzna reneta, čadel, gala, mclrose, gloster, rdeči delišes, mutsu, pr^jda, kanadka, granny smith, breabum in fuji. Kot negativno KigrCv3 _ nic_v tej skupini nastopa nekdaj tako hvaljena sorta gloster, re*ativn S*a^c v predajo, zato njenih nasadov ne kaže povečevati. Kot gricvc j °dpome priporoča sadni izbor še sorte: discovery, james 'bacfre .cne> prima,priolov delišes, lord lamboume, rdeči boskop, Pri ,C’ Priam, hbcrty in nova easygro. Prip^^juškah je novj sa(jnj izbor manjši. Kot glavne sorte so *erans°9ane: junijska lepotica, zgodnja morettinijeva, viljamovka, kon-Pa: žir. jelova, društvenka, pakhamova in krasanka, kot postranske in ci^: rdova, klapova, rdeča viljamovka, avranška, boskova, trevuška nja kotJ‘ ^načilno za sadni izbor hrušk je, da sc mnogo manj spremi-V2gojen' .’.r jablan. Njena osnova je še vedno pred 225 leti v Angliji vrt0Ve a viljamovka, kije vodilna sorta za plantažne nasade in sadne hfhši^^nadomestljiva v predelovalni industriji, lahko bi ji tudi rekli Inž. M. L. S, . ----------------- ^^J2372), 2. februarja 1995 Ministrstvo spet obeta “kitajke” Odgovor na poslansko vprašanje A. Metelka o obrambi proti toči LJUBLJANA - Inž. Alojz Metelko, poslanec SLS iz Trebnjega, je ob koncu lanskega julija naslovil na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo poslansko vprašanje, zakaj v nekate-rih primerih obstoječa obramba proti toči ni delovala in zakaj se je zapletlo s kitajskimi raketami proti toči. Uradniški mlini meljejo počasi in šele sedaj je bil v parlamentarnem gradivu objavljen odgovor. Iz njega je razvidno, da ima Hidrometeorološki zavod Slovenije, ki skrbi za obrambo proti toči, veliko težav, pa četudi odmislimo nekatera načelna vprašanja o smiselnosti obrambe nasploh, na katera še ni zanesljivih strokovnih odgovorov. Ne glede na to, ali bi v Sloveniji organizirali obrambo proti toči s pomočjo raket ali letal, potrebuje naša država tri meteorološke radarje, ki bi “pokrivali” vse ozemlje in ne le njen osrednji del. Tb pomeni, da ob radarju na Lisci nad Sevnico potrebujemo še radar v Žikarčah na Štajerskem, kjer je nekdaj že bil, in na Slavniku na Primorskem, kjer radarska oprema čaka že skoraj pet let, a radarja vaščani KS Podgorje ne pustijo namestiti. Še večje težave so z raketami. Ker so, kot zatrjujejo, makedonske slabe kakovosti, so lani naročili 1.500 kitajskih raket, ki naj bi bile ob skoraj enaki ceni desetkrat učinkovitejše in varnejše. Ker pa uvozniku ni uspelo pravočasno pridobiti vseh jrotreb-nih dovoljenj, soglasij in atestov, ni bilo z uvozom nič in opreti se je bilo spet treba na makedonske izdelke. Tb je jrozvročilo, da je bila obramba proti toči zagotovljena prekasno, šele ob koncu junija, ko pri nas običajno že lahko divjajo nevihte in se po nebu podijo točenosni oblaki. Ministrstvo v dogovoru zatrjuje, da bo letos kitajske rakete zagotovilo pravočasno in da bo obramba proti toči bolje pripravljena, kot je bila lani. Živi bili, pa videli. - n primerjati. “Vsi hvalimo podeželje in se strinjamo, da ga je treba ohraniti. Zato kmetijstvo zasluži takšen del proračuna, da bo vsaj preživelo. Če je torej kmetijstvo osnova za družbo, ki ni le gospodarska panoga, ampak tudi način življenja, mu dajmo več,” je dodal. Direktor KZ Krka Jože Starič je opozoril na zelo slab položaj zadružništva, ki se bo v prihodnje soočilo še z nižjo materialno osnovo in verjetno tudi s kadrovsko krizo, zato je skrajni čas, da država kaj stori tudi na tem področju. Povprečna slovenska kmetija ima le 3,3 ha obdelovalne zemlje, zato se bodo morali kmetje bolje organizirati, okrepiti pa je treba tudi ekonomsko-kapitalsko moč kmeta in zadrug. T GAZVODA O PRIDELOVANJU JAGOD METLIKA - Metliška kmetijska svetovalna služba vabi vse, ki jih zanima pridelovanje jagod, na predavanje, ki bo v ponedeljek, 6. februaija, ob 18. uri v sejni sobi občine Metlika. O pridelovanju jagod bo predaval dipl. inž. Jani Gačnik. informacij, kaj se s kmetijami sploh dogaja, in bi bila zato potrebna natančnejša informacijska baza. Morali bi tudi natančneje proučiti stanje in vse možne posledice vstopa v Evropsko unijo kot tudi ukrepe, ki bodo potrebni za ublažitev posledic. Čeprav vlada trdi, da je mleka pri nas preveč, je Frelih prepričan, da to ne drži, ampak bi morali proizvodnjo mleka še povečevati, na primer na 500 milijonov litrov, in to količino zamrzniti, ko nam bo Evropa določila kontingent. Ravnatelj Kmetijske šole Grm Tbne Hrovat meni, daje država v preteklosti naredila za kmetijstvo premalo in se zato z Evropo ne moremo ŠE ENO RPIZNANJE - Na šesti razglasitvi slovenskih vinskih prvakov, ki jo pripravljajo kmetijski novinarji Slovenije, so med 13 prvaki tudi laški rizling 92 -jagodni izbor in laški rizling 93 - suhi jagodni izbor iz vinske kleti Kostanjevica ter metliška črnina 83 in kolednik laški rizling 93 - izbor iz metliške vinske kleti. Naj povemo, da je po skupnem številu doslej razglašenih prvakov Vinska klet Kostanjevica na zavidljivem tretjem mestu. Doslej si je priborila štiri naslove slovenskega vinskega prvaka. Na sliki: enolog Zdravko Mastnak iz vinske kleti Kostanjevica. (Foto: M. Vesel) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Prim, dr. Peter Kapš Vino in zdravje (i> Uporaba alkohola je postala sredstvo za vzdrževanje družabnosti in integralni del raznih ceremonialov, kot tudi način, da se odnosi med ljudmi napravijo formalni ali neformalni. Njegova uporaba se giblje od zdravic, svečanih zaobljub, sklepanja pogodb in verskih obredov do jemanja oz. uživanja z namenom osvobajati od inhibicije in bežati od anksioznosti, utrujenosti in žalosti. Prekomerno uživanje privede do resnih medicinskih in nevropsihiatričnih bolezni. Alkoholne pijače se uporabljajo od nekdaj. Bila so tudi obdobja, ko so alkoholne pijače uporabljali kot zdravilo praktično za vse bolezni. Medtem ko je danes znano, da družbena vrednost alkoholnih pijač daleč presega njihove koristi kot zdravila. Alkohol je vreden kot antiseptik, tkivni preservans, sredstvo za čiščenje kože, anestetik, ki ga uporabljamo za blokado živca in kot sredstvo za hlajenje kože. Alkohol je dobro sredstvo za večanje apetita, za relaksacijo in sporazumevanje v družbi. Kljub tem prednostim, ko ga pretirano ali indiskriminirano uporabljamo, je nevarnost alkohola večja od prednosti. Alkohol deluje na vse celice organizma. Najbolj dramatični rezultati delovanja alkohola so na živčnem sistemu, posebno v možganskih in na perifernih živcih. Alkohol, vnesen skozi usta, se hitro absorbira in počasi ele-minira. Hitrost njegovega prehoda v kri je odvisna od: prisotnosti hrane v gastrointestinalnem traktu, hitrosti pitja in koncentracije alkohola. Koncentracijo alkohola v krvi moramo gledati s toleranco, navado in toksikomanijo. Toleranca je odvisna od individualne ob- čutljivosti in je svojstvena določeni osebi. Navada je reakcija prilagajanja, zaradi katere centralni živčni sistem (CŽS) manj reagira na pitje alkohola. Alkoholna toksikomanija se kaže v učinkih, ki jro prenehanju pitja lahko privedejo do anksioznosti, slabosti, motnje v gastrointestinalnem traktu, navzeje, bruhanja, tremoija, znojenja, tresenja, tahikardije, konvulzije, delirija in halucinacij. Alkohol lahko odkrijemo v krvi 4 do 5 minut jjo pitju. Koncentracija v krvi se postopoma dviga prvi dve uri in nato prične padati. Pri stalnih pivcih doseže maksimum prej in tudi prej pade. Koncentracija alkohola v krvi 0,2% je lahka do srednje težka intoksikacija; več kot 0,5 - 0,8% je navadno usodna. VINO Vino je v večini držav, razen nekaterih islamskih, dovoljena in prav vsem dostopna pijača. Človek uživa vino več kot 4.000 let. Vino je življenje. Lahko rečemo, da je več kot samo alkoholna pijača. Literature o vinu je razmeroma malo in govori zlasti o vinu kot alkoholni pijači. Tista literatura, ki sojo napisali gostinci, vinarji ali vinogradniki, obravnava zlasti tehnologijo pridelave vina, ponudbo oz. potrošnjo vina. Še manj je literature o kulturnem pitju vina in človekovih reakcijah na takšno pitje. Zmerno in kulturno pitje vina ni škodljivo in je za jsoznavalce pravi gastronomski užitek. “Vino je najbolj zdrava in higienična pijača”, je napisal Louis Pasteur. Ljudski pregovor pravi: “Matije zemlja, oče je sonce, vino pa je duša”. (Nadaljevanje prihodnjič) Dobili Sadjarsko društvo Dolenjske V petek ustanovni zbor za območje občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan NOVO MESTO - Po nekajletnih prizadevanjih so sadjarji in vsi, kijih zanima ta dejavnost, iz občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan prejšnji jretek dobili svoje društvo, ki je dobilo naziv Sadjarsko društvo Dolenjske. Tako naj bi s skupnimi močmi storili čim več, da bi se ta veja kmetijstva tudi na tem območju s pomočjo znanosti in stroke čim bolj razvijala. Na ustanovnem zboru je sodelovalo 30 članov. Kolje povedal predsednik Sadjarskega društva Slovenije Marko Babnik je sadjarstvo pri nas v krizi, zato lahko položaj izboljšamo tudi s takšnim povezovanjem, ki bo prineslo nova znanja in boljše rezultate. Društva, ki jih ustanavljajo po vsej Slo- veniji, kažejo, da ljudje stroko želijo razvijati. Sadjarsko društvo Dolenjske bo združevalo sadjaije, ljubitelje in strokovne delavce, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo, ohranitvijo, prometom in prodajo sadja in sadnih izdelkov. Organiziralo bo tečaje, ek- skurzije, jjosvetovanja, razstave itd. Sodelovalo bo z domačimi in tujimi organizacijami. Člani društva bodo organizirano nastopali pri trženju, pri prodaji ozimnice, poskušali bodo organizirano nabavljati zaščitna sredstva. Predsednik upravnega odbora društva je postal diplomirani inženir kmetijstva Igor Hrovatič, ki uči na Srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto, kjer ima društvo tudi svoj sedež, podpredsednik pa je Vili Šiško. T GAZVODA Igor Hrovatič AGRO, d.o.o. »KMETIJSKA APOTEKA« Kastelčeva ulica 3 tel.: 322-560 V specializirani prodajalni vam nudimo: — veliko izbiro zaščitnih sredstev za varstvo rastlin — ročne in motorne škropilnice — kataloško prodajo traktorskih škropilnic Delovni čas od 8. — 16. sobota od 8. — 12. helena mrzlikar [ gospodinjski kotiček Koristi vlaken v prehrani Hrana, ki jo uživamo je največkrat preveč prečiščena in obdelana, zato v njej primanjkuje vlaken. Ta pa so nejjogrešljiva v zdravi prehrani. Kaj so vlakna v prehrani? Tb je hidroskopičen del rastline, kar pomeni, da vpija in zadržuje vodo. Na primer otrobi lahko vežejo vodo za 8,5 odst. svoje teže, vlakna v sadju in zelenjavi pa kar za 10-krat več od svoje teže. Vlakna so odporna proti prebavnim sokovom, ne preidejo v kri in ne vsebujejo kalorij. Poznamo dve vrsti vlaken, ki se dopolnjujejo: topna in netopna vlakna. Topna vlakna so pektini, razne smole in sluzi v sadju in zelenjavi. Tk vlakna lahko vpijejo zelo veliko vode. Povečujejo volumen hrane in pospešujejo prebavo. Poleg tega zmanjšujejo količino holesterola v krvi, dobrodejno pa vplivajo tudi na bolnike s sladkorno boleznijo. Netopna vlakna, kot sta celuloza in lig-nin, so predvsem v žitnih zrnih. Otrobi jih vsebujejo do 45 odst. Ta vlakna niso preveč vpojna, zato pa mehanično vplivajo na debelo črevo in preprečujejo zaprtje. Hrana, za katero rečemo, da je bogata z vlakni, je tista, ki vsebuje vsaj 13 g vlaken na 100 g. Kdo mora uživati največ vlaken? Uživali naj bi jih vsi v vseh življenjskih obdobjih. Predvsem pa so priporočljiva za nosečnice in starejše ljudi, ki imajo ujiočasnjeno prebavo. Ker imajo živila z vlakni malo kalorij, so nasitna in primerna pri redukcijskih dietah. Največ vlaken použijemo s svežim in suhim sadjem, zelenjavo in s kruhom iz polnovredne moke. Če hočemo, da bodo vlakna v prehrani res učinkovita, moramo spiti liter in pol do dva litra vode na dan. Za vse, ki jih muči zaprtje, velja nasvet: vsak dan naj po užijejo 17 g otrobov, 400 g kruha iz polnovredne moke, 618 g kuhanega korenja, 775 g surovega, kuhanega ali surovega kislega zelja ali 1 kg jabolk. Način prehranjevanja in vsebnost vlaken v prehrani je povezan z nastankom raka na debelem črevesju in še drugih vrst. DOLENJSKI LIST IZ MAŠI H OBČIM MŠŠ Dovolj sedežev in malo prostora Zakaj Novo mesto nima mestnega avtobusnega prometa - Goijanci: mi smo pripravljeni - Število potnikov za nekajkrat manjše - Ni prostora za obračanje avtobusov NOVO MESTO - Novega mesta ni seznamu evropskih mest z javnim mestnim avtobusnim prometom; v Sloveniji imata tako urejene prevoze Ljubljana in Maribor, kar je razumljivo ob tem, daje mestni promet obvezen za mesta z več kot 100.000 prebivalci. Kaj o mestnem prometu in o avtobusnih progah v novomeškem “zaledju” pravijo v novomeškem podjetju Gorjanci -Potniški program? “Do zdaj so že naredili nekaj študij o prometu v Novem mestu. Mi smo pripravljeni. Če bi se mesto odločilo za mestni promet, lahko zelo hitro izdelamo vozne rede in se prilagodimo tudi z vozili,” pravi Marjan Smrke, direktor Gorjancev-Potniškega programa. Zdaj Gorjanci v mesto sploh ne pošiljajo svojih “lokalcev”. Za to seje podjetje odločilo potem, ko zaradi “na črno” parkiranih osebnih vozil avtobusi niso mogli več voziti na Glavni trg ali pa so na veliko zamujali. Verjetno gre za enega redkih primerov v Evropi, da se je moral mestni promet na tak način umakniti zaradi nediscipliniranih voznikov osebnih avtomobilov. Lokalni avtobusi mesto zdaj obvozijo. Voženj, ki jih opravijo avtobusi iz enega primestnega naselja mimo mesta v drugo naselje, ter voženj iz različnih krajev v Novo mesto na glavno avtobusno postajo je skupno precej. Osemkrat dnevno pelje avtobus iz Šmihela v Bršljin in obratno, iz Bršljina samo v Novo mesto vozi 18-krat. na dan, s tem da v petih primerih pot podaljša iz Bršljina do Ccgel-nice in v treh primerih na Muhaber. Iz šentjernejske smeri je na dan 21 avtobusov, iz smeri Otočca 29, iz Trebnjega pripelje avtobus petkrat dnevno, Metlika je povezana z Novim mestom z 10 programi na dan, iz Gabrja pripelje avtobus v Novo mesto 7-krat, voženj iz Dolenjskih Toplic do Novega mesta je podjetje obdržalo 27, iz Mirne Peči pripelje avtobus 4-krat, in iz Žužemberka 8-krat na dan. “Povsem drži, da zdaj ni s Matjan Smrke več voženj v mestno središče. Vendar pa avtobusi, ki peljejo skozi Kandijo, ustavljajo tam. Potniku preostane do središča mesta še nekaj sto metrov hoje in v večini primerov to najbrž ni prehuda težava,” meni Smrke. O tem, ali bo Novo mesto v bodoče imelo mestni promet v pravem pomenu besede, lahko samo ugibamo. Omenjeno izganjanje avtobusov, naj je bilo naključno ali načrtno, z Glavnega trga bi najbrž Gorjanci še najlažje pozabili. Bolj bi se poglobili v številke, te pa kažejo, daje v zadnjih treh letih število potnikov na teh progah upadlo za nekajkrat in da mestne ali bolje rečeno primestne vožnje prinesejo podjetju več stroškov kot prihodka. Enako o takih izračunih bi premislilo podjetje tudi o tem, da na končnih postajah primestnih prog avtobusi obračajo z največjo težavo, ker je tam premalo prostora. Vozniki avtobusov Gorjancev so doslej že plačevali kazni, ker so obračali, kjer so vozilo pač lahko obrnili. Reševanje te prostorske stiske pa bi moralo biti bolj kot naloga Gorjancev opravilo koga drugega v Novem mestu. M. LUZAR Večerna šola podjetništva V Novem mestu začetek, v nadaljevanju bo šola tudi drugje po Sloveniji - Zbornica, podjetniki in Gea College OTOČEC - Tu se je 24. januarja začela večerna šola podjetništva, prva v Sloveniji. Cilj šole je usposobiti podjetnike, menedžerje in njihove sode- Ko se dom spremeni v Sonček Brigita in Jože Kerne sta pred tremi leti in pol v bližini Šentjerneja odprla privatni vrtec ŠENTJERNEJ - Šentjernejske-mu vrtcu že okoli deset let primanjkuje prostora, to sicer poskušajo reševati na različne načine, kar velik del otrok pa mora ostati doma. Pred tremi leti in pol sta Brigita in Jože Kerne, takrat predvsem zaradi brezposelnosti, odprla prvi privatni otroški vrtec s koncesijo. Prej sta Kernčeva živela v Ljubljani. Brigita je bila 10 let vzgojiteljica, Jože pa strojni ključavničar. V Dolenji Stari vasi sta zgradila hišo in se želela zaposliti, vendar je bila brezposelnost vse večja. V šentjemejskem vrtcu so že takrat odklonili 40 otrok, zato je bila ena izmed možnosti družinsko varstvo. Na pobudo novomeške občine pa sta se odločila, da bosta spodnji del hiše preuredila v vrtec. Sprva je bilo v Sončku, kot sta dala vrtcu ime, 16 otrok, število pa je iz leta v leto raslo. Thko je danes 38 otrok v treh skupinah, od jaslic do vključno male šole, zanje pa skrbijo 3 vzgojiteljice, kuharica in varuhinja. Seveda ima pri vsem posebne zasluge Jože. V enem mesecu je spodnji del hiše spremenil v vrtec z vsemi pomožnimi prostori, tudi okolico hiše je opremil z igrali, uto in igriščem. Za Sonček velja, da ima idelano lego, obdan je namreč z naravo, daleč od mestnega hrupa, vendar le dva kilometra iz Šentjerneja. Bližnji hribček se pozimi spremeni v sankališče in smučišče, poleti se kopajo v bazenu, ki ga postavijo na vrt. Vrtec je ekološko usmerjen tudi po prehrani, hrana gre z njive pravzaprav neposredno v lonec. Česar ne pridelajo doma na njivi, kupijo pri kmetih, ki jih poznajo. Svojo gredico imajo tudi otroci. Prednost tega vrtca so tudi majhne skupine, ki so polovico manjše kot v običajnih vrtcih. Ker je Sonček tudi društvo - Združenje staršev in otrok, so v soustvarjanje otrokove vzgoje vključeni tudi starši. Kot pravi Brigita, ki je hkrati ravnateljica, vzgojiteljica, administratorka in še kaj, je vzgojni program enak kot v javnem vrtcu, vključuje vsa vzgojna področja, poudarek pa je na socializaciji, da se otrok zna vključiti v družbo. Cena varstva je enaka ceni v državnem vrtcu, tudi plače zaposlenih so enake. Vse večje povpraševanje kaže, da bi morali ta vrtec še povečati. Ko so odprli tretjo igralnico, so morali v ta namen preurediti garažo, v najemu imajo tudi že del vrta in njive. Tildi igrače v vrtcu kažejo, da Kernčeva ne gledata na prihranek, pri čemer je treba reči, da bi država morala imeti več posluha za tovrstne vrt- CC' T GAZVODA SPET PREMALO PROSTORA - Da sta lahko Jože in Brigita Kerne odprla tretjo igralnico, sta preuredila garažo, vendar sc je prostorska stiska spet pojavila, saj je povpraševanje v Šentjerneju in okolici veliko. (Foto: T. Gazvoda) lavce za organiziranje in vodenje podjetij in posameznih služb v podjetjih ter za svetovanje. V okviru 3-mesečne večerne podjetniške šole, ki bo potekala ob torkih in četrtkih, bo 25 podjetnikov iz Dolenjske in Bele krajine poslušalo 28 predavanj v petih vsebinskih sklopih. Poleg predavanj bodo v podjetniški šoli organizirali delo po skupinah, pri čemer bodo teorijo povezovali tudi z analizo praktičnih primerov podjetništva. To ne bo težko, saj bo več kot dve tretjini predavateljev iz vrst podjetnikov praktikov. Večerno šolo podjetništva izvaja Gea College, plačata pa jo pospeševalni center za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti in Združenje podjetnikov Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Izobraževalni program bodo v naslednjih mesecih ponovili v vseh slovenskih regijskih združenjih podjetnikov. V Združenju podjetnikov Dolenjske in Bele krajine so večerno šolo podjetništva organizirali najprej zato, ker je tudi prvo slovensko podjetniško združenje nastalo prav v Novem mestu, kot je ob začetku večerne šole podjetništva na Otočcu dejal predsednik Združenja podjetnikov Franc Zavodnik. L. M. V Šentjerneju se stečaji kar vrstijo Delavci ostali brez vsega ŠENTJERNEJ - Kaže, da bo v teh dneh prišlo do oklica stečaja v šentjemejskih Rezistoijih, kjer je zaposlenih več kot 120 ljudi. Gre za del nekdanje Iskre Upori in za večino sedaj v Rezis-torjih zaposlenih delavcev bo to že drugi stečaj v štirih letih; sedaj za delavce Rezistorjev tudi ni videti nobene druge možnosti za zaposlitev. Vprašanje je tudi, kaj bo s prostori in opremo te družbe, kajti bili so kupljeni s kreditom Dolenjske banke, ki je bila v prvem stečaju eden največjih upnikov. Tudi nasploh izkušnje kažejo, dav zasebnih firmah, kar Rezistorji so, ni stečajne mase ali pa je zelo majhna. Tilko delavci ne morejo pričakovati, da bodo iz stečajne mase dobili, kar jim pripada. V drugi šentjernejski firmi, Ilipotu, kije nekdaj bila tudi del Iskre, pa je šla najprej v stečaj njena družba Prons, v kateri je bilo zaposlenih okoli 50 ljudi. Ta stečaj je že končan, stečajne mase je bilo za 1,7 milijona tolarjev, samo za zaostale plače zaposlenih pa bi morali dati 6 milijonov tolarjev. Dva tedna zatem, ko je upravni odbor Potenciometrov, še ene od hčera Hipota, sprejel program trajnih presežkov, so za to firmo predlagali uvedbo stečajnega postopka, kar je, milo rečeno, zelo nenavadno. . _ A. B. ZA PRASICEREJCE NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba občine Novo mesto vabi rejce prašičev na strokovna predavanja, ki bodo v četrtek, 9. februarja, ob 10. uri v sejni sobi Kmetijske zadruge Krka na Grabnu. Dipl. inž. kmet. Peter Pribožič bo predaval o siliranju krme in gradnji hlevov, dipl. vet. med. Alenka Ncudauer pa o plodnosti plemenskih svinj. PREDSTAVITEV NALOG PODJETNIŠKE DELAVNICE NOVO MESTO - Jutri ob 11. uri bodo v konferenčni dvorani izobraževalnega centra v hotelu Metropol predstavili naloge podjetniške delavnice izbranih učencev četrtih letnikov novomeških srednjih šol. Dijaki bodo predstavili naloge, ki so jih naredili v okviru projekta Mladi podjetnik v Krki leta 1994, in sicer: Skodelica sadja, Nova vodica za po britju, Čajčkomanija, Mlečni napitki za športnike in Ronhill malo drugače. PREDSTAVILI BODO ROJAKINJO ŽUŽEMBERK - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bo ob 18. uri v avli osnovne šole velik kulturni dogodek. Nastopili bodo otroški in mladinski zbor šole, člani dramskega krožka, recitatorji in gojenci glasbene šole Trubadur. Ob tej priložnosti bo pisateljica Ivanka Mestnik, rojakinja iz Drašče vasi, predstavila svojo knjigo V dedovi grapi. Obiskovalci bodo lahko spoznali ilustratorja Jožeta Kumra, akademskega slikarja iz Dolenjskih Tbplic. Knjige in Kumrove slike bodo naprodaj. Organizatorji pripravljajo tudi razstavo, posvečeno Prešernu in obema gostoma. Avtobus bo na prireditev vozil: ob 17.45 z Dvora, ob 17.30 iz Ajdovca in istočasno iz Drašče vasi. KULTURNI VEČER PRI FRANČIŠKANIH NOVO MESTO - Na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, bodo v razstaviščnem delu frančiškanskega samostana odprli razstavo p. Mirka Pihlerja in jo pospremil s kulturnim večerom. P. Pihler, kije vsestranski ustvarjalec, se bo že med mašo ob 18. uri predstavil z govorom o strpnosti kot kulturi, po maši pa bo prebral nekaj pesmi iz svoje prve pesniške zbirke Večerni spomini, medtem ko bo o njem povedala nekaj besed Marija Žveglič. Sledilo bo odprtje razstave njegovih akvarelov. Kulturni večer bosta obogatila oktet Adoramus in Komorni pevski zbor pod vodstvom br. Marjana Cvitka. Kulturni program se bo začel v cerkvi ob 18.50. PODJETNIŠTVO V VEČERNI ŠOLI - Ker podjetništva ni brez izobraževanja, je začela delovati šola podjetništva. Ker je škoda delovnega dneva, šola nebo čez dan, zato se je je tudi prijelo ime večerna šola podjetništva. Na fotografiji: Gospodarska zbornica in združenje podjetnikov ter Gea College neposredno pred pričetkom šole predstavljajo izobraževalni program. (Foto: L. M.) Cesta se sedaj konča v gimo\ju Prometno povezavo med Dolžem in Pangrč Grmom gradijo postopno - Najtežji del na območju KS Stopiče šele pride na vrsto - Krajša pot - Vez med kraji pod Goijanci PANGRČ GRM - Potem ko so lani izdali lokacijsko odločbo za cesto Dolž -Gabrje, zdaj še ni znano, kdtO bodo to cesto dogradili. Še največ so naredili na delu ceste, ki spada v krajevno skupnost Dolž. “Dolški” odsek je v makadamski izvedbi, in sicer ima ta del ceste vse elemente lokalne ceste. Tisti del ceste, ki spada v krajevno skupnost Gabrje, je sicer že asfaltiran, vendar še ne ustreza normativom. Najmanj so doslej naredili na odseku ceste, ki leži na ozemlju stopiške krajevne skupnosti. Na nesrečo graditeljev, predvsem pa domačinov, je to tudi gradbeno najtežji del trase bodoče lokalne ceste, saj bodo morali zgraditi 4 zahtevne serpentine in most preko Klamfcrja. Pred leti so regulirali Klamfer pod Pangrč Grmom in od takrat je po trditvah domačinov prehod tega potoka mnogo težji, kot je bil pred urejanjem struge. Ljudi sicer skrbi predvsem to, da vse napovedi o gradnji “stopiškega” odseka ceste ostajajo samo neizpolnjene obljube. KS Stopiče res obljublja, vendar se od obljub tudi v Pangrč Grmu več ne da živeti. Domačini pričakujejo, da bo spomladanska odjuga ugodno vplivala tudi na gradnjo tega dela ceste. Cesta od Dolža do Gabija - sprejeta lokacijska odločba sc nanaša na gradnjo ceste in na gradnjo avtovusne postaje v Gabiju - je sicer manjkajoči del sodobne prometne povezave med KS Podgrad in KS Orehovica. Manjka tudi še sodobna pot od Gabrja do Suhadola, vendar to ne pomeni pretirano trdega oreha. Cesta, čeprav je videti vaška, ni obrobnega pomena. Ker se sodoben “dolški" odsek omenjene lokalne ceste konča pod Dolžem tako rekoč v grmovju, dosedanji dolški trud s cesto ni bil poplačan. Iz Pangrč Grma ljudje zdaj še zmeraj potujejo v Dolž, npr. na pokopališče, z avtomobilom skozi Stopiče. Ko bo nova cesta, bodo namesto sedanjih 15 kilometrov prevozili do Dolža samo dva kilometra. Zaradi nezgrajene ceste se kraji pod Gorjanci manj povezujejo tudi gospodarsko. Ljudje v Pangrč Grmu vedo povedati, da jim z različnih naslovov ob- ljubljajo že vrsto let vodovod in cesto. “Pravijo nam, da vsega ne bomo dobili naenkrat. No, dobili nismo ne naenkrat ne kako drugače še ničesar,” so upravičeno zbadljivi domačini v Pangrč Grmu. , L. M. Novomeška kronika MANDARINE - Ker so mandarine iz Italije menda zanič, so nam jih začeli uvažati iz Španije, ker so španske menda manj žive. Kakšen je uvoz iz Španije, se lahko prepričate v eni znanih novomeških trgovin, kjer dobite vse. Ob mandarinah v trgovini je pisalo “italijanske”. Zdaj piše “španske”, ampak tako, da se še zmeraj vidi spodnja nalepka, na kateri piše, da so mandarine italijanske. OBRATOVANJE - Na vratih ene od ambulant v zdravstvenem domu piše: “Danes ne obratujemo.” Sliši se sodobneje, kot če bi pisalo: “Danes ne delamo.” Na vrsto pa ne prideš ne v prvem ne v drugem primeru. HLAD - Človek je šel v hladilnico na Cikavi in si zaželel manjšo količino nekega sadja. Ustrežljiva prodajalka je izjavila, da mu ga ne more dati tako malo, ker ne načenjajo zabojev. Opazil je, da banane prodajajo tudi v manjši količini, in vprašal, kako, da to sadje prodajajo tudi v manjših količinah. Na moč ustrežljiva prodajalka je izjavila, da banane lahko prodaja na malo zato, ker so načeli zaboj. MRTVAŠKA - V Prečni na pokopališču je neznan “poštar” pometal po grobovih obvestila, daje potrebno plačati grobove. Ker na tem svetu take stvari urejamo z redno pošto, ki daje obvestilo živemu na vrata in ne mrtvemu na grob, gre v prečenskem primeru vcijctno za nadzemeljski problem. Listke na grobove je prinesel kak angel ali pa vsaj pokojni občinski nadzornik komunalij, ki mu niso dali za mašo. Etm gospa je rekla, da Novo mesto potrebuje še javnih stranišč, saj ljudstvo zdaj setje kar po ulicah. V času od 16. do 24. januarja 1995 so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Hrastar iz Jezera -Mjha, Dušanka Kočevar iz Metlike - Živo, Liljana Vovk iz Pristave -Jaka, Darja Giodani s Klenovika -Tanjo, Tanja Mavretič z Božako-vega - Donalda, Nada Ivaniš Babič iz Črnomlja - Roka, Darinka Matekovič - Miha, Jožica Gorišek iz Dol. Brezovice - Mojco, Anica Adlešič iz Kapljišč - Janija, Darinka Matjašič iz Arnovega sela -Žana in Jerneja, Irena Banovec z Vrtače - Klemena, Marija Skušek iz Gor. Laknic - Renato, Alojzija Makše z Rdečega Kala - Gregorja, Janja Turk z,Dol. Težke Vode -Niko, Slavica Žugelj iz Metlike -Marka, Stanislava Kastelec iz Pristave - Žana, Alenka Bobnar iz Srednjega Globodola - Katarino, Polona Žibert iz Bistrice - Matejo, Mateja Jerman s Hriba pri Orehku -Janjo, Branka Pucelj iz Dobruške vasi - Kristijana, Silva Barič iz Šentjerneja - Petro, Greta Dralka iz Starih Žag - Andreja, Jana PovŠe iz Scvrtega na Trški gori - Žana, Marija Žugelj iz Dol. Dobravi)? -Boštjana, Jasmina Skoliber iz Črnomlja - Uno, Jerneja Hočevar iz Hrastja - Matija, Marija Kotnik z Mirne - Dejana, Jožica Može iz Plemberka - Anjo, Karmen Švalj iz Dol. Brezovice - Roka, Sonja Kolenc iz Trebnjega - Denisa, Marta Geiser iz Zagradca pri Otočcu -dečka, Nataša Bahor iz Zorencev - dečka, Milena Kumpr s Sinjega Vrha - deklico, Martina Kotar iz Hrušic - deklico. Iz Novega mesta: Sonja Jakše iz Klemenčičeve ulice 4 - Gašperja, Nataša Kraševec iz Šegove 14 -Nino, Renata Primc, Milana Majcna 17 - Nejca, Olivera Kastelic iz mihcla 40 - Primoža. Čestitamo! Metkine ritke še migajo Toliko prahu, kot ga je dvignilo pel bolj ali manj zagorelih in lepo napetih dekliških ritk, namazanih s sun mixom, v deželi na sončni strani Alp ni dvignila še nobena reklama oziroma reklamna akcija. Najprej so se, kot je znano, dvignile borke za ženske pravice in protestirale, češ da Krka Kozmetika postavlja žensko v vlogo objekta. Potem so se v polemiko z njimi spustili zagovorniki svobodnejšega pogleda na žensko telo. Debata se fe usmerila celo v ideološke obračune, v Krki pa so si zadovoljno meti roke, saj je prodaja sun mixa skokovito naraščala, reklama pa je med sodelavci porodila še vrsto no- vih idej. Leto dni po začetku reklamne akcije za sun mix ritke še niso odpisane. Za potrebe zimske kolekcije jih je Metka Wachter, direktorica Krkine Kozmetike oblekla v smučarske kombinezone, in se pohvalila, da so ji prav sporne ritke pomagale, da je prodala za polovico več, kot bi sicer. Reklama je dobila tudi nekatera pomembna domača priznanja, bila proglašena za reklamno akcijo leta, vendar, kot pravi Wachterjeva, je za pravega poslovneža nagrada samo ena, to pa je zaslužek, in ona je z ritkami zaslužila. IGOR VIDMAR Črnomaljski drobir GUSARSKA ŽEHTA - V Semiču J* b,1°' '"»enju nad J1”**' predlog, naj bi pet obuum k življenju pustno rusti/o Gusarji, ki je zadnja leta pa o. Zehtanja bi imeli Gusarji na pustovanju obilo. Lahko bi postavili oocmsko stavbo, zgradili cesto proti ugorju, obrtno cono v Semiču in don nennovo skupnost Srečanje na ..Ini: ° *n ono bi lahko postorili "rj p,n vzdrževanju sto kilometrov i iw> j 50 Pat*le na ramena še ne •»-UUOdus v novi občini. .pUUNARlMICA - Metliške Svetin pretekli teden zaskrbe- .. s carinsko cono, ki si jo jov Metliki. Župan jih je potolažil, ua imajo veliko argumentov za to, da oo carinarnica v Metliki, njihov optimizem pa je hitro skalil Lojze Malenšek, ki je bil v preteklem man-aatu deiegat v črnomaljski občinski sttujjsčtni. Kot dober jtoznavalec raz-™“Je Pojasnil, da imajo Črnomaljci se vec argumentov za carinarnico kot Metlicam. Ker pa oboji želijo, da bi ono carinjenje čim bolj racionalno, je Predlagal kompromis: carinarnica naj . '^radcu. Tako bo približno ena-ci .oddaljena od vseh treh belokranjskih občinskih središč. Kje živi a’ Po?rcbno ugibati. - EJNINA - Če se v Črnomlju in Semiču ne bodo mogli odločiti, kolikšno sejnino naj izplačajo svet-mkom, naj se poslužijo metliškega ^orca: za peturno sejanje, kolikor je i^iJ3i!iprva letošnia seja, naj bi “Plačah strošek dveurnega bivanja v gnanem metliškem lokalu Pinot. etliski svetniki so pripravljeni prebiti dve uri v Pinoju tudi v imenu t-ntomaljcev in Semičanov. (Sprehod po Metliki) m^ivn?SKI knjižnici SO SE POJAVILI dolgoprstneži, ki pa ne iz-mikajo knjig, ampak denar. Zvito zvabijo knjižničarko med knjižne Ponče, nat0 pa na drugem koncu P aznijo predale. Poleg cvenka so odnesi, tudi ključe, kaj več pa jim ni Pelo, saj zaposlene v knjižnici le priplavale po prižgani juhi. Še posebno žalostno pri vsej zadevi je da gre za osnovnošolce. PRI OSEBNIH VABILIH, ki jih Posdja Ljudska knjižnica ob najrazličnejših kulturnih prireditvah drža-Ijanom.seje izkazalo, da so jih najbolj veseli ljudje, ki takšnih vabil ne prejmejo prepogostokrat. Prejemni-H rSd,°« z obiskom prire- ditve elitni del naslovnikov pa pis-mo bržkone zabriše v koš za bd-padke. mislec si: “Le kaj vznemirjate moj večerni mir z rečmi, ki niso po men moje duše in mojega zaniman- V GOSTILNI PETRA BA-*X>V1NCA na Jugoiju bo danes ob 19. uri predstavitev posebnih volanih izdelkov podjetja Bio Nova z esenic. Vstopnine ne bo, vsak žalski par bo dobil posebno spomin-i ^r**°’ P°*e8 tega bodo obisko-^—1^ brezplačno pogoščeni, priprav-jaici bodo izžrebali dragocene napade, manjkalo pa ne bo tudi glasbe ( trebanjske iveri j RADODARNOST - Svetnik dr. Prane Žnidaršič (DeSUS) se je strin-jal s tistim, kar je povedal predsed- n!,i?i'ms^e®a Svc,a df- Pavlin, da v puntiki m nič radodarnosti. Pouda-" Pa je, da se ne počuti kot opozici-stmB^^0t ^*an sveta> *n pozval k zJLr0!i ,n1.de,u v Pr*d vseh ljudi, Kankarsko delitev. V01 LOJZE - Predsednik sve-™njc ob predstavitvi nadzor-fj°”°ra občinskega sveta vp-ra§a ^otaija, ali pozna Aloj-nika letc ^a» kandidata za predsed-ierii:-e^a 0(lbora. Kotar je na za-neJ»° vpraJanJc odvrnil v podobic onu: “0, poznam ga, poznam, ^Prasujem se, kako bo vse to ®i^el ubogi Lojze!” ftWm,?°xESTILC> - Najbolj žol-činsK mika * ic na petkovem ob-L- . em svetu razvila J-mew Rebolj bo odšel spomladi na tal v j^blo in da bi v tem času os-•hinaao MVnem razmerju. Župan (Sl c, ■ svetnika Božo Kravcar da bi p I.ranc Žnidaršič so bili za to, ^plačc 'ljU u®°d'*i, češ da zaradi dant^1^"0 Pro*i. &š J Cele ui j® država omogoča Rebolju banjJi,«. Kravcar, ki je v bivši tre-Icta vj^i /^us^i skupščini več kot 4 razburij.■ .dravsko komisijo, se je ngartr(j|' . da točno ve, kako je Pu-SllkJlv_ . SDulil” i7 Hau^np vadite -3 "c strinjam se s tem, kako L^bou l[* Gospod predsednik, če podil n- e an°m gledali v oči, ne bom atije ^r^eje jaz in še kdo ne!” Pav poste Ju “Tri je napad name! Če *to!n Ko vpilj, je morda bolje ta-vo pfe|(ij.ap^cm natezanju so zade- MM IZ MASI H OBČIM MM Rejce skrbijo “čudni kanali” V belokranjskem društvu rejcev drobnice se boje bolezni, kijih lahko prinesejo nelegalno pripeljane ovce iz Hrvaške ŠTREKLJEVEC - Lansko jesen je bilo ustanovljeno društvo rejcev drobnice Bele krajine, njegov predsednik pa je postal Stane Pašič s Štrekljevca pri Semiču. V društvo je včlanjenih okrog 130 rejcev koz in ovac. Veliko članov ima le nekaj živali, * Pašič je prepričan, da ima ovčereja v Beli krajini še veliko prihodnost, saj jc povpraševanje po ovcah in jagenjčkih večje od ponudbe. Prav zaradi tega nekateri po čudnih kanalih iz Hrvaške privažajo ovce v Slovenijo, česar se mnogi rejci boje. A ne zaradi konkurence, pač pa zato, ker se tako lahko prenesejo tudi različne okužbe. Zato bi po Paši-čevem mnenju morali narediti red, če želijo, da se bo ovčereja v Beli krajini razvijala brez večjih pretresov. Meni pa, da bi morala primakniti kakšen tolar tudi država. belokranjsko povprečje pa je deset koz ali ovac na rejca. Le nekaj jih je, med njimi tudi Pašič, ki imajo večjo čredo. “Ovčereja se je začela v Beli krajini razvijati v zadnjih desetih letih, vendar smo, kar se tiče strokovnosti, šele na začetku. Marsikdo, kije prej ovce redil ljubiteljsko, jc ugotovil, da se da z njimi dobro zaslužiti. Tisti, ki želijo z njimi zaslužiti, morajo tudi veliko vlagati in dobro skrbeti zanje,” pravi Pašič, ki ima 50 plemenskih ovac. A prav z nabavo ovac s poreklom iz selekcijskega centra so težave, ker jih primanjkuje, tako tudi plemenskih ovnov. Čeprav so pri Pašičevih imeli kakšno ovco pri hiši že prej, so se v ovčerejo preusmerili pred petimi leti, ko so dali od hiše vse krave. Stane je namreč spoznal, da so prav ovce tiste, za katere bo lahko kljub službi vzorno skrbel. “Razen ob košnji in jagnjitvah lahko en človek sam skrbi za veliko čredo. Nekje sem slišal, da bi si v naših razmerah lahko rejec zaslužil dostojno plačo s sto ovcami. Vendar v Beli krajini nihče ne živi zgolj od ovac, pač pa so dobrodošla dopolnilna dejavnost na kmetiji,” razpreda Pašič. Morda se bo čez čas le kdo odločil zgolj za ovčerejo, tudi s pomočjo društva rejcev drobnice, kjer že lahko postrežejo s seznamom ponudbe in povpraševanja po ovcah, bodisi za rejo ali zakol. Prav tako organizirajo dvakrat na leto preventivno cepljenje. Lani so cepili tisoč ovac. M. BEZEK-JAKŠE Stane Pašič Pregnancem se še ne mudi domov Večina od okrog 450 pregnancev iz BiH, ki bivajo v črnomaljski občini, ne razmišlja o vrnitvi, ker nima kam - Vključevanje v dodatno izobraževanje in delo v centru ČRNOMELJ - Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 23.000 pregnancev iz Bosne in Hercegovine. V črnomaljskem zbirnem centru pa jih je bilo minuli teden 319, še dodatno pa pri družinah v črnomaljski občini okrog 130. Ker pa v BiH želijo, da bi se ljudje vračali domov, " bosanska ambasada v Sloveniji nedavno razposlala anketne lis. .orili bi bilo moč razbrati, kdo se želi vrniti v domovino. Vodja zbirnega centra za pregnance v Črnomlju ter hkrati direktorica črnomaljskega Centra za socialno delo Vladka Potočar je dejala, da je bila prepričana, da bodo ljudje presrečni, ko bodo dobili anketo. A soji povedali, da jih najbrž ne bo niti deset, ki bi se bili pripravljeni vrniti v BiH, ker se preprosto nimajo kam. * V črnomaljskem zbirnem centru imajo tudi štiri prostovoljce. Eden dela v mizarski delavnici, ostali pa v izobraževanju, kjer poleg ostalega pregnance učijo tudi italijanščino, nemščino, računalništvo ter jim nudijo dodatno pomoč pri izobraževanju. To je bilo le dodatno potrdilo, da pregnanci ne bodo tako kmalu odšli iz Slovenije. “Težave pa so, ker je humanitarna pomoč iz meseca v mesec bolj pičla, a tudi, ker si pregnanci - nekateri od njih so v Črnom- lju že skoraj tri leta - želijo delati. Toda veliko jih ni usposobljenih za delo, drugi pa zanj sploh niso sposobni,” pove Potočarjeva. Kljub temu jih v begunskem centru po najboljših močeh vključujejo v delo. V okviru psihosocialne pomoči imajo že od prihoda beguncev v Črnomelj organizirano ročno delo. Imajo tudi mizarsko in šiviljsko delavnico, pomagajo v kuhinji, poučujejo v šoli. Nedavno so prebelili celotno stavbo, v kateri prebivajo. Kmalu bodo začeli tudi s kuharskim in šiviljskim tečajem. Po končanem trimesečnem izobraževanju bodo prejeli uradna potrdila o opravljenem tečaju. Ena največjih težav v zbirnem centru je bila od vsega začetka električna napeljava. Ko so na omrežje priključili deset pralnih strojev, štiri sušilnike, osem bojlerjev ter nekaj štedilnikov, kar je za več kot 300 ljudi sicer malo, je bilo za skromno električno omrežje le preveč. Sedaj končno napeljujejo novo električno napeljavo, ki bo veljala 12 milijonov tolarjev, račun pa bo poravnal urad za priseljevanje in begunce pri vladi. Potem bodo uredili tudi sedem kuhinjskih niš s štedilniki, hladilniki in delovno mizo, da si bodo pregnanci na primernejši način kot doslej lahko sami pripravljali hrano. M. BEZEK-JAKŠE O zaupanju in posojilu Svetniki sicer zaupajo županu, a jih vseeno zanima, zakaj najemati likvidnostne kredite MINISTER STER V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V petek, 3. februarja, bo črnomaljsko občino obiskal minister za notranje zadeve Andrej Šler. Pogovarjal se bo z vodstvom črnomaljskih krščanskih demokratov, v.d. načelnika upravne enote Antonom Horvatom ter predstavniki Uprave za notranje zadeve. Bo pa tudi gost na lelnem zboru črnomaljskega občinskega odbora SKD, ki bo ob 18,30 v sejni sobi črnomaljske občine. Občinski urad s sedmimi delavci Koliko zaposlenih bodo potrebovali na metliški občinski upravi, bodo določili po sprejemu statuta občine ■ Letošnja občinska poraba 233 milijonov tolarjev METLIKA - Prva letošnja seja metliškega občinskega sveta, ki je bila pretekli teden, je trajala kar pet ur, največ časa pa so svetniki namenili občinski upravi. Pred volitvami je bilo v metliški občinski upravi 19 zaposlenih in trije funkcionarji, po volitvah pa z županom vred le še pet. Vsi ostali so prešli v 1 upravno enoto ali v izpostavo ministrstva za obrambo. Županje predlagal, naj bi občinska METLIKA - Točka dnevnega reda o sprejemu sklepa o najemu likvidnostnega kredita seje popravljalcem 2. seje metliškega občinskega sveta očitno zdela tako obrobna ali celo malenkostna, da niso pripravili niti gradiva zanjo. Župan Branko Matkovič je podal le ustno obrazložitev, vse to pa je nekatere svetnike precej zmotilo in razvila seje prava polemika. Sklep naj bi se glasil: občinski svet pooblašča župana, da v primeru likvidnostnih težav odloča o najemu posojila za občinski proračun v okviru zakonskih možnosti in pod najugodnejšimi pogoj i. Eden od svetnikov je menil, da je bil župan skrivnosten, sam pa nerad daje “bi-anco menico”, če ne ve, za kaj gre. Tudi drugi, ki je sicer zatrdil, da županu zaupa, je poudaril, da se ne more pripraviti na točko dnevnega reda, če nima gradiva. Razumel tudi ni, zakaj ne bi smeli zvedeti, za kakšen kredit in dolg gre. Tretji je obljubil, da bo podprl sklep, če gre zgolj za reševanje likvidnostnih težav, ne pa, če gre za pokrivanje izgub. Župan je pojasnil, da ni gradiva, ker dolg občine ni na dnevnem redu seje. Vendar trenutno ni denarja na računu občine, ki mora poravnati zapadle obveznosti. A ima občina obljubljen denar iz nekaterih ministrstev, ki bi morala poravnati račune za lani opravljena dela, a tega še niso storila. Matkovič je zatrdil, da pri najemanju kreditov prevzema nase popolno odgovornost, da pa tokrat ne gre za zadolževanje, temveč zgolj za premostitev likvidnostnih težav. Zato so svetniki sprejeli sklep, vendar z dodatkom, da župan o najemanju posojil poroča občinskemu svetu na naslednji seji. M. B.-J. uprava delovala brez oddelkov in referatov, torej kot urad, ki bi ga vodil župan brez tajnika, sistematiziral pa je še osem delovnih mest s prav toliko zaposlenimi. Seveda je ta sistematizacija še začasna in jo je moč na vsaki seji občinskega sveta spremeniti. Svetniki so po eni strani razumeli županovo hitrost pri sistematizaciji delovnih mest, toda hkrati so opozorili, da prehiteva in tako gradi od strehe proti temeljem, kajti najprej bi morali sprejeti statut občine in šele potem akte, med katere spada tudi sistematizacija delovnih mest. Poleg tega še ni bilo govora o finančnem planu, zato svetniki niso vedeli, koliko zaposlenih bo občina sploh sposobna plačevati. Eden od razprav-ljalcev je predlagal, naj bi nekaj delovnih mest združili, drugi pa je bil prepričan, da bo osem zasposlenih komaj zadostovalo za vsa dela. Zbodel pa jih je tudi člen, v katerem je bilo zapisano, da o pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občine ponovno odloča župan. Menili so, da gre za načelo “Kadija te tuži, kadija ti sudi”. Župan je pojasnil, da je takšna rešitev dopustna in ni sporna, vendar je vseeno predlagal spremembo. Tako bo o pritožbah odločal občinski svet. Dejal je, daje za letošnje leto za metliško občino predvidenih 233 milijonov tolarjev porabe, ni pa pristal na združevanje delovnih mest, ker v glavnem niso združljiva. Pač pa se je strinjal, da bo za začetek na občini poleg njega zaposlenih še šest ljudi, medtem ko vsaj za sedaj lahko shajajo brez svetovalcev za družbene dejavnosti in za prostorsko načrtovanje. M. BEZEK-JAKŠE UČNA URA DEGUSTACIJE - Prizadevni člani drašičke soseskine zidanice so konec preteklega tedna pripravili učno uro degustacije, kijo je vodil enolog dr. Julij Nemanič. Vinogradniki, ki so poskusili 15 vzorcev vin, so do zadnjega kotička napolnili soseskino zidanico, kar dokazuje, da je zanimanje vinogradnikov za uk veliko. VDrašičih razmišljajo, da bi pripravili tudi učno uro degustacije za ljubitelje dobrega vina, ki niso vinogradniki. Sicer pa so drašički vinogradniki ob tej priložnosti izdali tudi bilten o decembrskem ocenjevanju vin v soseskini zidanici ter pridelovalcem najboljših vin podelili priznanja. (Foto: M.B.-J.) “V politiki ni nič radodarnosti!” Komentar predsednika občinskega sveta TVebpje dr. Maijana Pavlina na pripombo župana Cirila Pungartnika - Zapleti ob imenovanju sekretarja sveta Pavla Rota TREBNJE - Ali že po 2. zasedanju občinskega sveta v Trebnjem lahko govorimo o tem, da se je sicer neformalna koalicija treh desnosredinskih strank (SKD, SLS in SDSS), ki je na zadnjih lokalnih volitvah za občinski svet dobila več kot dve tretjini svetnikov, začela krušiti? Na petkovi seji sveta, Kjer so večino od 4 ur zasedanja posvetili kadrovskim in organizacijskim vprašanjem, namreč nekateri svetniki SLS in SDSS že niso hoteli slediti glasovnemu stroju, ki gaje, včasih celo nekoliko avtoritarno, usmerjal predsednik občinskega sveta dr. Marjan Peter Pavlin (SKD). Potem ko je svet gladko izvolil za svojega podpredsednika 45-lctncga Antona Straha s Kamnega Potoka, prvaka trebanjske podružnice Slovenske ljudske stranke, se je zalomi- lo že pri imenovanju sekretaija sveta. Predlog za imenovanje 37-letnega grafičnega delavca Pavleta Rota iz Pristave 26, Tfebnje, za začasnega sekretarja jc podal le občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov. Župan Ciril Metod Pungartnik (LDS) je dejal, da predlogu za sek-rctaija ne nasprotuje, da pa je treba le opredeliti pristojnosti občinskega sveta in občinske uprave. Božo Kravcar, Vinko Tomažin (oba SLS) in Drago Kotar (ZLSD) so menili, da ni prav, da dobijo za tako pomembne funkcije nepopolno obrazložitev kar na mizo, da kandidata ne poznajo in jih zanima, kaj je po poklicu (tega podatka ni bilo v obrazložitvi, op. p.!). Predsednik Pavlin je dejal, da jc zadeva šla na mandatno-imunitetno komisijo, v kateri so tudi člani SLS. Predsednik omenjene komisije Jože Smolič (SLS) je pojasnil, da je obrazložitev pomanjkljiva, ker je bilo le teden dni časa, a ker so v njej člani strank, bi ji lahko zaupali. Franci Smolič (SKD) ga jc dopolnil, češ da so vse stranke že 20. januarja dobile dopis, da lahko do 25. januarja dajo pripombe o kandidatu. Župan Pungartnik je predlagal, naj bi predlog o imenovanju sekretarja sveta umaknili do naslednje seje. Zatem se je na seji v nekaj stavkih predstavil kandidat za sekretarja sveta Pavle Rot in poudaril, da te funkcije ne želi opravljati poklicno, ampak honorarno. Ko je že drugikrat hotel predsednik Pavlin dati predlog za imenovanje sekretarja na glasovanje, je vskočil svetnik Janez Anton Kovačič (DeSUS) in izrazil pomislek, da ima kandidat pomanjkljivo izobrazbo, saj je le “nek grafični delavec.” Predsednik Pavlin je opozoril Kovačiča, da ne more zdaj žaliti človeka. Potem, ko je še Pungartnik dodal, da se bo vzdržal ob glasovanju, jc Pavlin dal še tretjič predlog dokon- • “Kdor se s politiko ukvarja, bi lahko vedel, da v politiki ni nič radodarnosti!” je na petkovi seji sveta, ki je potekala v ozračju strankarske po-laritete in moreče napetosti odvrnil predsednik sveta dr. Marjan Pavlin županu Cirilu Pungartniku na njegovo pripombo o sestavi komisije za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Njen predsednik je Anton Urbančič, člani pa Leopold Habinc, Franc Kozlevčar (vsi SKD), Anton Fortuna, Božo Kravcar (oba SLS), Janez Kovačič (DeSUS), Drago Kotar (ZLSD), Toni Kotar (SDSS) in Igor TViar (LDS). čno na glasovanje in 14 glasov za v občinskem svetu, ki šteje 25 svetnikov, je bilo zadosti, da imajo TVeba-njci (začasnega) sekretaija sveta. P. PERC ŽUPAN IN SEKRETAR - Župan Ciril Pungartnik med premorom na petkovi seji občinskega sveta v Trebnjem čestita sekretarju občinskega sveta Pavletu Rotu ob njegovem imenovanju. (Foto: P 1‘ercj 1W1 V dr. Marjan Pavlin, predsednik občinskega sveta Trebnje ZUPAN PUNGARTNIK PROFESIONALEC TREBNJE - 31. marca letos poteče trebanjskemu županu Cirilu Pungartniku delovno razmerje po zakonu o funkcionarjih. V občinskem svetu so v petek sklenili, da bo župan opravljal to funkcijo poklicno. Predsednik občinskega sveta dr. Marjan Pavlin se je ogreval za formulacijo, da župan opravlja funkcijo poklicno do sprejema občinskega statuta. Mifafc IZ NAŠIH OBČIM KMte PRVA TURISTIČNA KMETIJA RIBNICA, SV. GREGOR -V ribniški občini se pristojni organi v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo in drugimi prizadevajo, da bi tudi pri njih zaživel turizem na kmetih. Prvi začetki so že tu. V Danah je usposobljena za turizem kmetija Alojza in Bernarde Arko, ki ima 8 postelj, v vasi Graben na Slemenih pa kmetija Olge Drobnič s štirimi posteljami. V Slemenih so še tri kmetije, ki nameravajo imeti tudi turistično dejavnost; v vsej ribniški občini pa je še 8 kmetov, ki bi želeli kreniti po turistični poti. Veliko načrtov Svet KS o preteklem in bodočem delu LOŠKI POTOK - Iz poročila, ki ga je podal Janez Bambič, je razvidno, da je krajevna skupnost Loški potok kljub pičlo odmerjenim sredstvom in nekaterim negativnim ocenam veliko postorila. V preteklem letuje bilo niranih veliko krajevnih in vaš ilo sa- i vaških cest, obnovljena je bila telovadnica v osnovni šoli, postavljena sta bila dva tv pretvornika. Omeniti velja tudi gradnjo čistilne naprave in pripravo ultra dezinfekcije vode, tako se lahko sedanja občina Loški potok v okolici ponaša z najčistejšo vodo. Ker ni prave kanalizacije, ostajajo problemi odpadne vode, to pa se finančno tiče tudi širšega območja. V letošnjem letu bodo nadaljevali s popravilom cest, izdelali projekte za kanalizacijo in čistilne naprave, uredili parkiranje v centru, dokončali cesto Hrib - gornji del Rctij, razsvetlili nekatera križišča in še kaj. Župan Janez Novak je poudaril pomen obstoja obeh krajevnih skupnosti. Meni, da bi morala KS tudi v bodoče prevzeti nekatere obveznosti, saj občina trenutno še ne bo mogla zaživeti v osebe in tako pomagale gospodariti, seveda v mejah zmožnosti. A. K. Na Slemenih jeseni tudi Krekov dan Dve prireditvi v katalog “Počitnice na vasi” RIBNICA, SV. GREGOR -Na Slemenih oz. pri Sv. Gregorju so imeli v minulih letih že nekaj turističnih prireditev, za reklamiranje katerih pa so bolj slabo poskrbeli, zato tudi obisk ni bil velike. Ena takih je “Kostanjeva noč”, ki je bila dve leti zapored v Črncu, Brinovščici in Zadnikih. Zdaj pa so mladi Slemenci resneje poprijeli. Skupaj s predstavniki občinske skupščine, Upravne enote in Kmetijske svetovalne službe so se te dni dogovorili, da bodo sodelovali s turistično agencijo Vas in v okviru CRPOV (celostni razvoj podeželja) letos v katalogu te agencije predstavili dve prireditvi. Prva bo v soboto, 3. junija, dopoldne pri Sv. Gregorju. Takrat bodo v okviru zamisli “Obudimo stare običaje” izvedli Kmečke igre, na katere bodo povabili ekipe kmečke mladine iz vseh sosednjih občin in občine Cerknica, s katero že leta ribniški kmetijci zgledno sodelujejo. Druga prireditev pa bo Krekov spominski dan. Ta bo v soboto, 25. novembra, potekal pa bo pod naslovom “Spomin na velikega rojaka”. Janez Evangelist Krek (1865-1917), profesor bogoslovja, poslanec na Dunaju in deželnem zboru v Ljubljani in organizator krščanskega socialnega gibanja, je bil namreč rojen pri Sv. Gregoiju. V pomoč kmetom in delavcem je predlagal ustanovitev zadrug, socialno zavarovanje itd. V spomin na velikega rojaka bodo tisti dan odprli razstavo o njegovem življenju in delu. Kočevje oživlja turistično društvo Po ostavki prejšnjega so za novega predsednika Turističnega društva Kočevje izvolili inž. Janeza Žlindro, direktorja M-KG Kočevje - Dela bo več kot dovolj KOČEVJE - “Ilirizem je gospodarska panoga, ki na Kočevskem še ni zaživela, čeprav imamo neokrnjeno naravo, veliko naravnih lepot in kar nekaj kulturnozgodovinskih, arhitekturnih in drugih zanimivosti,” je v uvodnih besedah na občnem zboru Turističnega društva Kočevje 24. januarja poudaril Alojz Petek, kije sklical ta zbor. Turistično društvo Kočevje je tako rekoč počivalo, odkar je prejšnji predsednik dal ostavko. Zanimanje za Kočevsko pa je vedno večje, a tu ni društva in ne organa, ki bi Kočevsko kot turistično zanimivo pokra-jino predstavil svetu in privabil turiste. Na zboru so v razpravi ugotovili, da je treba ponovno odpreti turistično pisarno v Kočevju, izdati turistični vodnik po Kočevski in izšolati turistične vodiče, poskrbeti za olepšavo krajev, turistično urediti jezero z okolico, sodelovati pri ustanovitvi občinske Turistične zveze (zdaj deluje taka zveza le za del Obkolpja) in regionalne Turistične zveze ter pridobivati nove člane. Razprava je bila pogosto ostra. Predvsem pa so grajali, da ni bilo prisotnega nobenega predstavnika občine, saj brez vsestranske pomoči občine turizma ne bo možno oživiti. Več razpravljalcev je še posebno poudarilo, da je turizem industrija bo- TRUE V NAJVECJIH TEŽAVAH KOČEVJE, RIBNICA - Kočevska podružnica Agencije (bivše SDK) ugotavlja, da je bil lani uspeh večstranskih pobotov na njenem območju (se pravi v občinah Kočevje in Ribnica) za 2,5 odstotka slabši kot v ostali Sloveniji, kjer je znašal 16,9 odstotka. Primeijava med občinama kaže, da je povprečni znesek bloka-cije žiro računa v občini Kočevje proti koncu leta naraščal, v ribniški občini pa je v novembru močno upadel, ker je bil v Eurotransu uveden postopek prisilne poravnave, in to podjetje od takrat ni več vodeno med blokiranimi pravnimi osebami. V kočevski občini so imele največje težave tri zasebne trgovske firme, ki so skupaj prispevale kar tri četrtine blokacije. To so: Avto bum (230 milijonov brez obresti blokiran 535 dni), SP (Simeunovič Predrag) z okoli 100 milijoni tolarjev in blokiran 590 dni ter Feniks, dobrih 30 milijonov tolarjev in blokiran 711 dni. inž. Janez Žlindra PRIPOMBE SE DO TORKA KOČEVJE - Pripombe na PUP za Obkolpje bo pristojni občinski organ sprejemal le še do ponedeljka, 6. februarja. V dosedanji javni razpravi je bilo na osnutek tega PUP danih zelo veliko pripomb, predvsem v zvezi z urejanjem objektov za kopanje v Kolpi in pozidavo. Ugotovljeno je bilo, da nekateri na novo zgrajeni objekti niso vrisani v pregledne karte. Kdor je gradil od leta 1979 sem, naj se prepriča, če je njegova hiša vrisana, sicer se lahko zgodi, da bo obravnavana kot črna gradnja. So zapleti zgolj naključni? Kaj s črpalko, prevozom otrok in gradnjo trafo postaje SNEGULJČICA IN SEDEM ŠKRATOV- Na pravljico o Sneguljčici in sedmih škratih spominja tudi najmanjša slovenska občina Osilnica, ki nima le najmanj prebivalcev, ampak tudi najmanjši občinski svet, ki šteje poleg župana še sedem svetnikov. Na fotografiji: z zadnje seje občinskega sveta Osilnica, na kateri so župan Anton Kovač (obrnjen s hrbtom proti nam), levo od njega svetnica učiteljica Mirjana Šercer in ostali svetniki. (Foto: J.Primc) LOŠKI POTOK, DRAGA - Pred dnevi smo pisali o zapletih glede zdravstvene postaje v Dragi. Epilog še niti ni znan, medtem pa so se pojavili še novi pripetljaji, ki sovpadajo z organizacijo nove občine Loški potok. Vsi so nastali v nekdanjem delu občine Kočevje. Pri tem gre za zaprtje bencinskega servisa v Dragi, odpovedani so nekateri prevozi prevozniku Tbmu Šepši s strani LIK-a in gozdnega gospodarstva. To je posredno ogrozilo zlasti prevoz otrok iz KS Draga v šolo v Loški potok, na Travi, ki nekako postaja obrtniška cona in Trda pogajanja Stillesa z upniki Krizni menedžment po treh mesecih od prihoda svoje ekspertne skupine zadovoljen z rezultati - Delo lahko zdaj izbirajo - Preoblikovanje organizacijske kulture SEVNICA - V Stille.su pravno še vedno obstajajo tri samostojna podjetja, dejansko pa Stilles (spet) deluje kot enovito podjetje, pod eno streho, z enim strokovnim štabom. Ta se zaenkrat kaže navzven predvsem v celjski ekspertni skupini Argus, kije pred tremi meseci prevzela krizni menedžment v Stillesu. Prva faza najbolj odmevnih ukrepov, ko so 55 delavcev uvrstili med trajne presežke, je mimo. “Prehajamo v drugo fazo ukrepov, ki niso tako odmevni, a so zelo pomembni. Gre za preoblikovanje organizacijske kulture,” je poudaril Franc Rovere, ki ima na skrbi organizacijo poslovanja. Stilles, da je to dobra firma, da bodo lahko svojo teijatev lahko vnočili tudi na daljši rok. Na drugi strani pa nam to predstavlja veliko težavo, ker za Postopek glede trajno presežnih delavcev je po njegovem potekal zelo hitro, korektno in je izveden v okviru pričakovanj ljudi, ki so bili prizadeti. Dvema tretjinama presežnih delavcev so pomagali bodisi pri iskanju poti do druge zaposlitve ali do upokojitve. V t.i. odprti zaposlenosti na sevniškem zavodu za zaposlovanje naj bi se znašlo okrog 15 delavcev. Načrtujejo povsem nov sistem plač in iščejo strokovnjake, predvsem ekonomiste, inž. lesarstva in arhitekte interierja. Odmev je velik. Po besedah direktorja Stillesa Vojka Rovera pri skupnem kazalcu poslovanja ni nepomembno niti to, da so morali svoje terjatve zmanjšati za približno 450.000 mark, ker so ugotovili, da so napihnjene. “Generalno gledano, se je zadolženost Stillesa v tem obdobju zmanjšala skoraj za poldrugi milijon mark, realno pa za približno 800.000 mark. Čeprav smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni, pa moram priznati, da smo nekoliko več pričakovali pri sporazumevanju z upniki, ki so se zvečine pokazali kot zelo trdi pogajalci, ki ne odstopajo od svojih teijatev. To govori najmanj dve stvari: prva in pozitivna je ta, da zaupajo, verjamejo v • Dve tretjini potrebnih surovin predstavlja bukovina in že zdiy morajo imeti zaloge za celotno poslovno leto. Po besedah direktorja Stillesa Vojka Rovera so prve letošnje ocene zelo optimistične, sqj zdaj lahko delo že izbirajo. Pridobili so nove trge, predvsem preko velikih sistemov oz. podjetij, kot sta Kovinotehna, Alpos, pa tudi Projektinženiringa Velenja in angleške ambasade. Kot zelo obetavno se kaže zlasti rusko tržišče. Med drugim so že opremili tudi Jelcinov teniški klub, v Zagrebu so opremili prihod papeža, pri nas pa kabineta predsednika države Milana Kučana ter vlade dr. Janeza Drnovška in tudi pjegovo tiskovno središče. Thavljanski podjetniki, ki imajo težave zaradi električne napetosti in pogostih izpadov, pa nekako ne morejo sprejeti predloga Elektra Kočevje, da bi jim on postavil trafo postajo, ki bi stala približno 6 milijonov tolarjev, 1,5 milijona bi prispeval Ele-ktro, ostalo pa obrtniki. To ni sprejemljivo, saj nekateri nimajo niti sredstev, potrebnih za zagon dejavnosti. A. KOŠMERL dočnosti in da na Kočevskem ni potreben nikakršen naravni (narodni, regijski) park. Nakazali so tudi možnost za ustanovitev turističnih društev v Kočevski Reki, Stari Cerkvi in Šalki vasi. Ih društva naj bi nato združili z • NOVO TURISTIČNO VODSTVO - Na občnem zboru so izvolili za predsednika Janeza Žlindro, direktorja M-KG Kočevje, za člane pa Ano Ogo-relec, Alojza Pretnarja, Ivana Merharja, Julko Fajfar, Leo Oražem in Martina Marinča. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Alojz Vidic, Tone Piškur in Matija Kobola. že obstoječima obkolpskima društvoma v občinsko turistično zvezo. J. PRIMC RAZSTAVA ILUSTRACIJ MARIJE PRELOG SEVNICA - V sevniški občinski knjižnici bo od petka, 3. februarja, do 10. februarja na ogled razstava del akademske slikarke Marije Prelog, ki se zelo rada ukvarja z ilustriranjem knjig, zlasti za najmlajše. Na tej razstavi si bodo obiskovalci lahko ogledali predvsem koščke iz živalskega sveta, tako, kot so si ga zamislili otroci. ŽOLČNA DEBATA NA SKUPŠČINI za katero potrebujejo močnejši tok oz. trafo postajo, pa je nastal zaplet s podjetniki zaradi sorazmerno visokega deleža, ki ga zahteva Elektro Kočevje, pa tudi izpadov toka, ki povzročajo proizvodnji veliko škodo. Na GG Draga pravijo, daje zaprtje črpalke posledica reorganizacije podjetja. Črpalka bo postala zasebna in bo obratovala. Kdaj, nismo izvedeli. Ravnatelj potoške šole prof. Mihelič nam je dejal, da omenjeni prevoznik z odpovedjo drugih prevozov ne bi mogel kriti stroškov, zato so mu prepustili tudi prevoz otrok iz Malega Loga. Več niso mogli storiti, saj jim proračun tega ne dovoljuje. Rešitev bi bila, če bi se vzpostavila redna proga, ki bi jo uporabljali tudi ostali občani. SEVNICA -14 programov, od tega 10 satelitskih, lahko spremljajo uporabniki oz. solastniki KRS Pečje, ponekod, zlasti na Glavnem trgu pa je kakovost signala zelo slaba. Tudi zaradi tega, ker ljubljansko zasebno podjetje Skyline, poverjeno le za vzdrževanje, dela precej po domače, saj je nazadnje mimo KRS Pečje napel-jajo signal do okrog 100 uporabnikov na Cesti na Dobravo in Trgu svobode in pobralo denar, tako da so lahko ti uporabniki prišli do signala za okrog 350 mark ceneje kot prejšnji, KRS pa se je obrisal pod nosom za običajni prispevek za infrastrukturo. Zavoljo tega in nekaterih drugih primerov je bilo na petkovi skupščini RKS Pečje-Sevnica obilo žolčne debate. Naposled so le izvolili novo vodstvo KRS, 7-članski upravni odbor za predsednika skupščine pa Friderika Pečnika. UMETNIŠKI VEČER OB KULTURNEM PRAZNIKU SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij priredi v počastitev slovenskega kulturnega praznika umetniški večer. V soboto, 4. februarja, ob 18. uri se bo v kulturni dvorani GD v Sevnici predstavil gledališi igralec Zvone Hribar z dramatizacijo Cankarjevih Pisem Ani. V uvodnem delu umetniškega večera bodo nastopili trije mladi sevniški glasbeniki, in sicer študentka akademije za glasbo Valerija Vovk s flavto ter Katja Krnc in Dejan Brečko, dijaka Srednje glasbene šole v Ljubljani. Za sceno bodo poskrbeli sevniški likovniki, sponzorji prireditve pa so Cvetličarna Valentina Sevnica, Restavracija Panorama Boštanj in Birous-luge Peter Žuraj Sevnica. Franc Rovere zmanjšanje stroškov financiranja nismo dosegli toliko, kot smo načrtovali. Problem je, ker to podjetje nima toliko premoženja, ki bi prišlo v upoštev za dezinvestiranje, da bi se zmanjšale obveznosti, “je povedal direktor Ro- Vere' P PERC NOVI PROSTORI - Sevniško izpostavo krške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pretekli četrtek prijetno presenetil s svojim obiskom generalni direktor zavoda Franc Košir. Pozanimal se je za delovne razmere v novih prostorih izpostave v pritličju prizidka zdravstvenega doma na Trgu svobode 12, za IITC, in pohvalil skrb za zavarovance, ki bodo imeli poslej dostop tudi z invalidskimi vozički. Drobne iz Ročem ( NOVI RAZGLEDI - V park« nasproti stavbe stare gimnazije M minuli teden podr' evesi« tako odprli pogled na i. »sko “za- nimivost”, na katero je na nedavne® predavanju o urbanističnih po«' darkih Kočevja opozoril tudi umetnostni zgodovinar Gojko Zupan Gre za skrpucalo drvarnic in garaž PRVA POROKA PO NOVEM ' Prva poroka po reorganizaciji obči# je bila minulo soboto. Mladoporočenca Mirana in Aleksandro je poro čil novi načelnik upravne enote Bogomir Štefanič. PROTIPROPAGANDA - N« Kočevsko vodijo turiste vodiči o« drugod, ker jih v Kočevju nimajo. Stari so pomrli, novih pa niso usposobili. Vodiči iz Ljubljane in drugod pa izletnike v avtobusu opozarjajo 1® “Zdaj se peljemo skozi Velike Lašče. Zdaj skozi Ribnico. Zdaj smo pav Kočevju”. Za tako protipropagando pa niso krivi toliko vodiči, kot so domačini, ki nimajo nobenega propagandnega gradiva o Kočevski. NIČ NE DELUJE - Dva objekta sta osnova za privabljanje turistov,« nobeden ne deluje. Bazen je že dolgo zaprt in je nazadnje služil menda 2* skladišče, smučišče v Dolgi vasi pa j« “lastninil” Sklad kmetijskih zemlji* in gozdov, vlečnici so odklopili elektriko, teptalni stroj pa propada n» nekem dvorišču. OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Zakaj ne kandidiraš za nosilci turizma na Kočevskem? - Ker so vsi dosedanji nosila neslavno propadli. Ribniški zobotrebci) “MI IMAMO SE FAJN...” - Tako poje tista popevka. In zdaj, po reorganizaciji občin, občinarke sprašujejo uslužbenke nove upravne enote, kako se kaj imajo po novem. One p* odgovarjajo: “Imamo se fajn”. N« vprašanje, če je to res, pa so za časopis odgovorile: “To ni važno. Hvalimo se zato, da so nam ,fovš'. To j« glavno. Me smo državne uslužbenke; one pa občinske, in smo me neka) več.” BOLJE V NOVI OBČINI - Rib( ničanje pravijo, da je v novi občin1 * * * *! bolje, kot je bilo v stari. Ko je v decembru, še v stari občini, zapadel debel sneg, ga dva dni sploh nis® plužili. Ko ga je minuli teden, po" novo občinsko oblastjo, zapadi« komaj nekaj centimetrov, pa so g* takoj splužili in posipali cesto, daj6 bila vožnja res varna. Vprašanje p? je, če ta hvala ni prezgodnja. RIBNIČANJE BODO ZDRAV1 - Ribničanje nekaj dajo na svoj6 zdravje, zato bodo za 23. februar organizirali predavanje o zdravilni® zeliščih. Predavatelj bo z Instituta z« hmeljarstvo iz Celja. Kasneje pa W še predavanje o zelenjavi, ki je tud' zdrava in podaljšuje življenje. Zdravniki trdijo, da dlje živi tisti, ki j« zelenjavo, tisti, kije meso, pa je bolj pameten. Ribničanje imajo pamet' še preveč, zato meso privoščijo sosedom Kočevarjem. ( ( Sevniški paberki j CONA - Obrtna cona v Boštanju slovi po “najtežjih” obrtnikih, njihov tokrat bolj bulvarski sloves pa v zadnjem času izborno prenašajo tudiv sevniške loge močno zrahljani dobrososedski odnosi, ki so jih sproduc'-rale razne aferice v stilu junakov iz filmov Love story in Bonny and Clyde. Da, tudi pesmico o dogodki*! v “prepovedani” coni znajo številu' že na pamet. RAZPOZNAVNOST - Lampef' če, zaselek vasi Drožanje, prebivalcem sevniške občine niso bile najbolj znane, čeravno so slovele po dob)' kapljici. Naš bralec, ki se nam j) predstavil s celim naslovom, a žel' vseeno ostati anonimen, nam sporoča, da bo ta zaselek gotovo bolj razpoznaven, odkar je bil izvoljen za sevniškega župana Jože Peternel, k' ima tam svoj dom. Krajani so si že pred leti zgradili vodovod, telefon iu asfaltirali cesto, k vsemu pa je p° besedah našega informatorja veliko prispeval sedanji župan, zato m" nihče ne bo mogel očitati, da je kot župan za to uporabil družbeni denar. So pa Lamperče tudi dobro zavarovan kraj, saj na vsaki strani grička domuje po en policist, v sredini pfi vojaški referent. Lamperčani imajo tudi cerkev sv. Martina, kamor rad prihaja župnik. POŠTA - Uslužbenci sevniške pošte so nam potožili, da se jim god' krivica, ko se vedno znova znaša nad njimi, se pritožuje in godrnja nek fin' sevniški gospod. Ker so ti pojavi na sporedu “le” enkrat mesečno, se lahko vsaj nekoliko tolažijo, da je to maltretiranje, ki so mu pogosto priča tudi kar številne stranke, posledica gospodove mene ali pa vpliva polne lune. Pa še to so pristavili, da so končno tudi oni samo ljudje, zato ne zanikajo, da naredijo včasih tudi kakšno napako. riSk novice KAMIKAZE- Krški IR inženiring se je po mnenju nekaterih spustil v samomorilsko akcijo. Da ne bo pomote - ne ciljamo na Naš glas, časopis za Posavje in okolico. Državni strokovnjaki so predpostavljali, da imajo organizacije, ki so se lotile gradnje neprofitnih stanovanj, v lasti že precej stanh stanovanj, od katerih bodo pobirale najemnino in se prebijale skozi prva najtežja leta. IR inženiring kapitala od prej ni imel, kot je povedal direktor Jože Kos, razen strankarskega. je vsaj ta dovolj velik. SPET VOLITVE - Kranjski župan Vitomir Gros gre mnogim precej na £lvce' vendar pa včasih pripelje kakšno zanimivo idejo. Pravzaprav sploh ne hi bilo slabo, če bi slovenski župani kolektivno odstopili. Potem bi spet imeli cirkus in volitve. In kaj je v tem dobrega? Bodoči župani bi se i s.Pet m®lo bolj zanimali za problematiko zapiranja senovškega rudnika, se ostro zavzemali za take in drugačne rešitve ter vpili na ves glas, da bi se slišalo gor proti Ljubljani. Pa v času pred volitvami niti ni treba toliko vpiti, saj pride celo Ljubljana dol! SPLAČA SE - Vprašanje, zakaj Agencija za sanacijo bank podpira avstralskega ponudnika za odkup premoženja bivšega Vidma v Krškem, i P16 na uekaj spominja. Izredno podobno je nekemu drugemu vprašanju, o katerem smo se spraševali pred časom, namreč, zakaj nihče ni pravočasno preprečil poslov brežiških cefingov, softingov in drugih. To je podobnost, razlika pa je v kapitalu. Za prvim stoji avstralski (za njim morda e kateri), za drugim pa hrvaški. Prvi je prišel prav pri lokalnih volitvah, medtem ko je drugi nastopal pri zadnjih državnozborskih. Vidite, da se splača potruditi pri volitvah! (Jtmv Brežicah) TRGOVSKA PREJA - Direktor Agrarie, proizvodnje in trgovine Ivan Vučajnk je očitno zelo zaposlen. Pred novim letom ga nikakor nismo mogli ujeti, nitj preko telefona. V starih C‘ls|h je rad povedal kaj o podjetju, zdaj si je očitno premislil. Skoda, pa tako radi bi ga vprašali nekaj, na kar nas je že pred novim letom opozorila ena od trgovk Agrarie! Ni namreč mogla razumeti, zakaj njeno podjetje prodaja stavbo v samem centru mesta ob najbolj prometni in za trgovino najboljši ulici. Zdaj je že splošno znano, da so spodnje prostore nekdanje trgovine Avokado dali v najem Dolenjski banki, prodali pa so menda le zgornje prostore. Dve možnosti sta. Mora podjetju že zelo huda presti ali pa tu nekdo prede neko povsem drugo mrežo. RAČUNICA - Mnogim tudi ne gre v račun, kako more imeti izgubo prodajalna s špecerijo pri gimnaziji, kije 'am, na Deržičevem, kot pravijo stranke, že zelo dolgo, in v katero že od nekdaj zahajajo vse mamke, ko gredo nabavljat, da o gneči v času malic niti ne govorimo. Kdo bi razumel račune sodobnega poslovanja m spretnega računovodstva? Mi smo se v šoli učili še po starem. GENETIKA - Amovčanski sadjarji so ministru in novinarjem predstavili razvoj in posodabljanje sadjarstva v teh koncih ter svojo privrženost tej dejavnosti obrazložili s tem, da imajo sadjarstvo že v genih. Ko je sprego-vorH minister Osterc, je že uvodoma poudaril, da on sadjarstva nima v ^ 8enih ima nekaj drugega. .^*CA - Moji novinarski malenko-i (H.D-G.) so nekateri že večkrat amigni|ii da ima tisto, česar mnogi skt nimajo. Tako drzne poteze, kot st jo oni dan privoščili v Brežicah, m ,nir k' Pričakovala. K novinarskemu delu so povabili Vlada Dušiča, pismka Dolenjskega lista. (Prav mi it l Pa niscm Poslušala mame. Ko- 1'OKODNlŠNrCE vfe od 18. do 28. januarja so tari*, n1 Pforodnišnici rodile: Ka-Barharn ^ Senovega - Žana, Am,-‘ra Bobek iz Starega Grada -Ijsken.60, ®?ža Brkovič z Bize-BrežP '^1'lta. Brigita Tošič iz Goj- o, Vesno, Alenka Jazbec iz Žan.;, .^opte - Mateja, Nataša na p« V Djurdja Mlakar iz iz Brej:03' Uroša, Natalija Bahčič tič iz t>c 'Bernarda in Darja Bos-e‘lc - Daniela. Čestitamo! Ien0 ^ lahko poljubile lastno ko-leialJt,e belile glave s hrbteničnimi m‘- (dr. Pesjak iz Sevnice) MM a NAŠIH OBČIM MM Senovo ne sme spustiti denaija Po zakonu o zapiranju rudnikov rjavega premoga naj bi senovški rudnik iz državnega proračuna v tem letu smel izkoristiti 518 milijonov tolarjev - Mu bo uspelo? SENOVO - V senovškem rudniku so zadovoljni s sprejemom zakona o zapiranju rudnikov, ki jim do neke mere omogoča preživetje v naslednjih dveh letih. Čeprav zakon namenja v tem letu za zapiranje Senovega 518 milijonov tolarjev (78 za subvencije zaradi omejenega izkopa premoga, 76 za fizično zapiranje in 364 za reševanje delavcev), pa se v rudniku boj(jo, da jim večine denarja ne bo uspelo porabiti. Eden osnovnih vzrokov za to, kot je dejal tehnični vodja rudnika Drago Klanšček, tiči v neprilagodljivosti državnega aparata. Pri pasivnem reševanju presežkov delavcev nimajo pravih zakonskih podlag, saj bi po sedaj veljavnih zakonih lahko upoko- V KRŠKEM ZA KULTURNI PRAZNIK KRŠKO - V sredo, 8. februatja, bo v krškem kulturnem domu osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev se bo pričela ob 19. uri in bo v znamenju ljubiteljske dejavnosti Brestanice. Ob tej priložnosti se bo s svojim diplomskim delom iz lanskega leta obiskovalcem predstavila tudi mlada akademska slikarka Mateja Kavčič iz Brestanice. Ta večer bo Zveza kulturnih organizacij Krško podelila še Prešernove plakete zaslužnim kulturnim delavcem v občini. Sijoči otroški obrazi sojih gnali naprej Družinski praznik v šoli DOBOVA - Dobovški učenci nižjih razredov, njihovi učitelji in starši imajo še danes prijetne spomine na zadnji teden v decembru, ko so sodelovali v projektu Praznični dnevi doma in v šoli. Ves teden so ob pomoči vodje projekta Gabrijele Hauer delali okraske, poslušali pravljice z božično vsebino, jih ilustrirali in tudi sami pisali na to temo. Izdelovali so voščilnice in na njih pisali lepe želje, z mamicami iskali recepte za drobno pecivo, pripravili tudi krajši zabavni program, okrasili jelko in učilnice ter pogrnili mizice in pripravili svečane pogrinjke za zaključek, na katerem so sc zbrali otroci, starši in učitelji - celo kakšna babica je bila zraven - pa mlajši bratec ali sestrica. Peli so in deklamirali, si ogledali igrico o medvedu in zajcu ter dočakali dedka Mraza. Po pojedini v razredu pa so vsi skupaj plesali in se zabavali do večera. Z dobovske osnovne šole sporočajo, da so se otroci tisti teden v šoli zabavali, celo nalogo iz slovenščine so napisali radi. Zadovoljni so bili učitelji in tudi starši, ki so radi prinesli recepte, izdelovali piškote in pomagali pripravljati šopke. “Šola je bila topla. Dela je bilo res več kot sicer, ko imaš na voljo priprave in priročnike, vendar pa so obrazki tako sijali, da nas je to vleklo naprej. Z otroki smo se tudi veliko več pogovarjali in se spoznavali. Tudi starše smo videli še v drugi luči, ne le na govorilni uri. Bilo je lepo in velja ponoviti,” pravi učiteljica Biserka Čančer. jili in dokupili leta le nekaj delavcem. Na področju prezaposlovanja, kjer • Na Senovem so veseli ponudbe velenjskega podjetja Steli, ki je lani prodalo 8.000 oken in 3.000 podstrešnih stopnic, za to leto pa ima že podpisane pogodbe za prodajo 10.000 oken in 6.000 stopnic. Programje zanimiv tudi za tuje trge. Na Senovem m\j bi izdelovali lesene dele, za kar bi po priučitvi zaposlili najprej 10, pozneje pa še 25 rudarjev. Podjetje Steli predlaga, da bi rudnik zagotovil iz sredstev za prezaposlitev delavcev 64 milijonov tolarjev (800.000 mark) za prostor in opremo, ki bi ju nato podjetje najelo ali pa odkupilo na leasing. Bo država sposobna narediti takšen korak? bodo imeli na voljo kar 364 milijonov tolarjev, pa se bojijo, da državne spodbude ne bodo tako velike, da bi pritegnile podjetnike k odpiranju novih delovnih mest ravno za rudarje. Po reorganizaciji rudnika ostanejo tu zaposleni še 303 delavci, od katerih jih kar polovica nima niti končane osnovne šole. Po sedaj veljavni zakonodaji jih rešijo le 41, od tega 17, če bodo uspele zaposlitve pri drugih delodajalcih, in 16, če bo Senovo res dobilo nekaj novih delovnih mest za rudarje. S prilagojenim zakonom o dokupu let, predčasnem upokojevanju delavcev in predvsem invalidov (teh je v rudniku 47), s sofinanciranjem samozaposlovanja, z ustrezno odpravnino ter z zaposlitvijo na novih DANES! SEJA OBČINSKEGA SVETA BREŽICE - Brežiški občinski svet se bo danes ob 17. uri sestal na svoji drugi seji. Svetniki bodo prisluhnili županovi informaciji o njegovi aktivnosti po prvi seji ter o nalogah in programih v času začasnega financiranja proračuna. Obravnavali bodo osnutek programskih zasnov za srednjo šolo v Brežicah, glasovali o soglasju k imenovanju ravnatelja OŠ Velika Dolina in obravnavali gradiva, ki jih ni uspela obravnavati stara skupščina. POSAVSKI VELESLALOM KRŠKO - Smučarsko društvo Krško je na smučišču Planina pripravilo odprto prvenstvo Posavja v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 7 slovenskih in hrvaških klubov, med 82 udeleženci tekmovanja pa je bilo kar precej posameznikov, ki niso nastopali za noben klub. Zmagovalci po posameznih kategorijah: ml. cicibani: Boštjan Sinkar (KUM) in Živa Tatalovič (KRŠ), cicibani: Jurc Cerjak (KRŠ) in Špela Volaj (KUM), dečki in deklice: Marko Šumar (K1M) in Maja Sinkar (KUM), starejši dečki in deklice: Zdenko Tlakočar (KRŠ) in Petra Bizjan (KRŠ), mladinci: Dubravko Lalič (SAM) in Monika Volaj (KUM), člani: Marjan Potrpin (KUM) in Tinjana Klakočar (KRŠ). delovnih mestih bi razrešili 124 delavcev. Do sprejema državnega proračuna veljajo za vso Slovenijo enaki pogoji za pridobivanje sredstev za podjetniške programe, t. j. 500.000 tolarjev za novo delovno mesto, kar pa ni preveč vabljivo za podjetnike. V rudniku Senovo so prepričani, da bi država morala ponuditi več za novo delovno mesto, saj je v tujini njegova cena okrog 60.000 mark. B. DUŠIČ GORNIK KAJ SE OBETA KRŠKEMU ODRU? KRŠKO - Kulturni dom Krško je sredi januarja svoje obiskovalce razveselil z veseloigro Detektiv Megla celjskega gledališča, to soboto ob 19. uri pa vabi k ogledu komedije Kadar mačke ni doma (za abonma in izven). Mesec februar bodo sklenili v soboto, 25. februarja, ko bo v Krškem spet gostovalo SLG Celje s predstavo Sluga dveh gospodov za obiskovalce brez abonmajev. IZVRŠILNI ODBOR OBRTNE ZBORNICE BREŽICE - Minuli četrtek je skupščina brežiške Obrtne zbornice izvolila nove člane izvršilnega odbora. V njem bodo poleg predsednika Franca Brataniča in sekretarke Ide Križanec delali še: Anton Komočar, Rezika Štingl, Irena Pavičič (frizerska sekcija), Franc Škaler (avtoprevozniki), Nasta Les, Janko Hrastovšek, Ivan Sečen, Mihael Kramar, Drobnič, Simon Šuler, Stanko Škof in kot častna članica še dolgoletna predsednica Jožica Žagar. ŽUPAN IN NAČELNIK SKUPAJ NOVINARJEM BREŽICE - V torek sta brežiški župan Jože Avšič in v. d. načelnika upravne enote Darko Bukovinski prvič sklicala novinarje in jim predstavila delovanje občinske uprave ter služb upravne enote Brežice v novih pogojih, spregovorila o aktualnih nalogah v občini in o izgradnji srednje ekonomske šole. “NA VASJE, DA DENAR IZKORISTITE!”-Takoje mdarje že pred sprejemom zakona opozarjal državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Rudnik se je za pomoč obrnil tudi na občino Krško, a doslej še ni odziva. Če rudnik in lokalna skupnost ne bosta znala najti podjetnikov s programi, ki bi lahko zaposlili rudarje in izkoristili državni denar, jim dnigi ne bodo pomagali, saj težko čakajo na morebitna neporabljena sredstva. (Foto: B. D. G.) Jastrebi prežijo na Posavje Posavski poslanci in župani so za sodelovanje - K združevanju vabijo tudi sosednje nove občine KRŠKO - Trije posavski poslanci v državnem zboru in državni svetnik so se v ponedeljek sestali s posavskimi župani, da bi se dogovorili o skupni regionalni politiki v bodoče ter oblikovali neformalni usklajevalni organ. Tako naj bi končali agonijo, v kateri Posavje izgublja v primerjavi z drugimi regijami. Po izmenjavi mnenj o posavskem sodelovanju so oblikovali posebno izjavo, ki jo bodo podpisali prihodnji četrtek v Brežicah. Sklicatelju naslednjega sestanka Marjanu Šetincu so poverili, da naveže stike s sosednjimi občinami (Radeče, Kozje, Podčetrtek, Škocjan, Šentjernej), ki so že nakazale interes za sodelovanje s Posavjem. Vsi skupaj naj bi z odprtim pismom predsedniku vlade in parlamenta zahtevali odločitev o tem, ali priznavata regijo Posavje, opozorili na odrinjenost regije pri delitvi proračunskih sredstev in še na to, da okrog 100.000 prebivalcev nima niti enega svojega kadra v ustanovah na najvišji državni ravni. “Do danes je vsaka ustanova, ki je prišla v Posavje, rezultat izsiljevanj in zakonskih dopolnil, niti ene ni vlada sama zapisala,” je dejal Branko Janc. Do prihodnjega sestanka bodo skupaj z gospodarsko in obrtno zbornico pripravili tudi predlog regionalnega sodelovanja z zagrebško županijo. NISO VARČEVALE Z BESEDAMI - Brežiške kmetice so med drugim dale tudi pobudo, da bi ministrstvo organiziralo posebno problemsko konferenco o vlogi kmečke žene pri razvoju podeželja. Kot je običaj na takih srečanjih, so prisluhnile tudi dvema poučnima predavanjema. (Foto: B. D. G.) Župani in poslanci, oboji neposredno voljeni in zato odgovorni Posavcem, naj bi v omenjeni izjavi še podpisali, da bodo storili vse, da Posavje dobi vse potrebne ustanove in s tem tudi status regije. Obenem pa, da se bodo dogovorili o lokacijah regionalnih ustanov in navzven nastopali enotno, da le-te sploh dobijo. Zato naj bi v izjavi tudi podpisali, da ne bodo delali v škodo in proti oblikovanju regije in regionalnih ustanov. Za lažje delo bodo že do naslednjič pripravili spisek vseh ustanov, ki pripadajo regiji. S podpisom naj bi se tudi zavezali, da se bodo zavzemali, da občine v svojih statutih sprejmejo določilo o povezovanju v skupno pokrajino. Vsi župani in poslanci so podprli sodelovanje, saj jih, kot je dejal sevniški župan Jože Peternel, če hočejo ali ne, združujejo reka, hidroelektrarne, bolnica, sodišče, komunalna deponija in drugo. Franc Glinšek je prepričan, da morajo za dobro delo najprej vedeti, kaj je regija in kaj je njen center, Matjan Šetinc pa, da bosta brežiška in sevniška občina podprli regijo, če le ne bosta ostali povsem brez državnih ustanov. Te navsezadnje le prinašajo delovna mesta in zagotavljajo, da se del državnega denaija vrača nazaj v občino. “Krško je z nekaterimi najpomembnejšimi ustanovami že center regije, zdaj se je treba še samo dogovoriti za enakomerno porazdelitev preostalih. To je osnova, s katero bo regija nastala ali pa je ne bo. Jastrebi že čakajo na njen razpad,” je še opozoril Šetinc. B. D. G. PRIHAMERJU BO JUTRI SPET ŽIVO SLOVENSKA VAS - V galerija Hamer v Slovenski vasi pri Mokricah bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo slik Tomaža Gostinčarja, ki bo predstavila dela iz njegovega najplodnejšega obdobja ustvarjanja in bo posvečena spominu na tega, od leta 1991 pokojnega slikarja. Ob tej priložnosti bodo v galeriji prvič javno predstavili tudi knjigo mag. Pavleta Čelika “Na južni strani”. Na pogovoru o aktualnih temah, ki jih obravnava knjiga, bo sodeloval tudi avtor sam. V soboto so besedo imele kmetice Na njihova vprašanja odgovarjal minister Osterc - Kako ohraniti poseljenost podeželja? - Ljudje vedo za tisto o treh vogalih, kjy pa o vlogi kmečke žene meni država? ČATEŽ OB SAVI • Članice brežiškega osemstočlansldega Društva kmetic so se v soboto zbrale na svojem 9. srečanju. Tokrat jih je pozdravil tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc z nekaterimi sodelavci, ki sije pred tem na povabilo brežiškega župana in hkrati direktorja Agrarie Cvetja Jožeta Avšiča ogledal proizvodnjo v tem čateškem podjetju. OČKA MESI ZA PIŠKOTE - Otroci so bili veseli v predpasničkili in nitkah, prenašali so moko, sladkor, margarino, čokolado, fige in piškote. V vsakem razredu seje zbralo tudi nekaj mam, v četnem pa ja bil častna izjema tudi en očka. Otroci so mesiti in oblikovali z modelčki, mame tehtale in pomagale, očka pa (na sliki), po poklicu slaščičar, je ustntrjal najlepše in najbolj pisane okraske iz testa: zelene smrečice, rumene zvezdice, bele snežake. (Foto: OS Dobova) “Svet je danes celota, zato se mu moramo tudi mi odpreti, a prej bo treba še marsikaj postoriti: povečati velikost kmetij, poskrbeti za tržno cenovno politiko in predvsem ohraniti poseljenost podeželja, kar lahko stori le kmet,” je dejal dr. Osterc in pozval kmetice, naj spoštujejo svoj poklic ter naj naučijo tudi druge, predvsem svoje otroke, da ga bodo spoštovali. Zavzel se je za več kmetijskega in gospodinjskega izobraževanja. "Vaš cilj mora biti, da dvignete ponudbo ob vinski cesti na raven, ki jo zahteva vrhnji sloj Zagreba," je še dejal. Tukajšnje Društvo kmetic s pomočjo mentorice Andreje Špeljak združuje kmečke žene, jih spodbuja k izobraževanju z organiziranjem tečajev, seminarjev, predavanj in strokovnih izletov ter k razstavljanju in prodajanju na razstavah in različnih sejmih. Kot je poudarila podpredsednica društva Nada Rožac, pa jim še vedno ne uspe pritegniti dovolj mladih kmetic v svojo sredino. Kmečke žene so prisotnost ministra in drugih gostov izkoristile tudi za vprašanja. Zinka Žibret iz Pišec je želela vedeti, kako si država predstavlja, da bodo preživele kmetije v hribovitih krajih, saj se je zaradi zao- strenih pogojev pri odkupu mleka in zaradi uvoza močno zmanjšal stalež živine. Samo v Pišecah je za kako tretjino krav manj, število kmetij, ki oddajajo mleko, pa je padlo od 181 na 137. Slavko Preskar iz okolice Brežic je zanimalo, kako bo v bodoče s finančno pomočjo društvom kmečkih žena ter kako si država predstavlja vlogo kmečke žene pri razvoju podeželja. Kmetica z Bizeljskega je opozorila, da še ni zakona o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Predlagala je, naj se v bodoči zakon vnese, da vinotoč lahko odprejo le čisti kmetje, nikakor pa ne vikendaiji, za kar je požela burno ploskanje. Veronika Fabinc iz Brežic je menila, da bi morala država omogočiti lažji prehod iz dopolnilne dejavnosti v glavno in ga po možnosti tudi finančno podpreti. B. DUŠIČ GORNIK Dolenjski oktet prepeva 25 let Doslej nastopili več kot 700-krat - Zlata Gallusova odličja - Slavnostni koncert pred polno dvorano Doma kulture • pristni stiki z drugimi slovenskimi okteti NOVO MESTO - V polni dvorani Doma kulture so preteklo sredo zvečer s koncertom proslavili četrt stoletja dclovai\ja fantje priljubljenega Dolenskega okteta: Jože Cvelbar, Jože Šime, Tone Skubic, Drago Medic, Milan Šinkovec, Andrej Jakše, Maks Starc in Peter Cigler, kije vsa leta tudi umetniški vodja okteta. PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE IVANKE MESTNIKOVE NOVO MESTO - Te dni je pri Tiskarni Novo mesto - Dolenjski založbi v zbirki Siga izšla knjiga V dedovi grapi Ivanke Mestnikove. Knjižno novost, ki jo je navdihnilo življenje v krajih ob zgornjem toku Krke, bodo predstavili na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli Žužemberk ter na literarnem večeru, ki bo v petek, 10. februarja, v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi njeno prvo knjigo Spomin seže nazaj, ko so fantje še peli pri jcrebovcih in se zatem odločili za samostojno pot. Z vajami so pričeli v Domu kulture, se potem zbirali v Jakšetovi gostilni in Medicevi delavnici na Drski, danes pa svoje glasove urijo v Srednji šoli zdravstvenih in tehničnih usmeritev. Za njimi je več kot 2.200 vaj, skoraj 700 nastopov, njihov železni repertoar obsega 60 pesmi, zapeli pa sojih že dobrih dvesto. o Nastopili so povsod. Kot ambasadorji lepe pesmi so spletli mrežo nastopov od Štajerske do Gorenjske in Primorske, prijatelje pa so imeli tudi v Karlovcu, Zagrebu, Novem Sadu, na Rabu in v Trogiru. Ves čas negujejo stike z več okteti po Sloveniji. Peli so ob raznih pomembnih dogodkih. Njihove pesmi so donele takrat, ko je izacij občine Novo mesto Jože Koporce podelil nekaterim pevcem zlata Gallusova odličja ZKO Slovenije. Prejeli sojih Jože Šime, Tone Skubic, Milan Šinkovec in Andrej Jakše. Ostali člani okteta so si takšno odličje prislužili že prej. j. PAVLIN Pisanje v jeseni življenja S prvega dolenjskega srečanja upokojencev literatov DRUŽI JIH IJUBEZEN DO PETJA - Fantje Dolenjskega okteta se lahko pohvalijo s številnimi posnetki za osrednji slovenski radio, oh 20-letnici pa so posneli tudi samostojno kaseto Mi smo Dolenjci. Na jubilejnem koncertu so se zahvalili glasbenima strokovnjakoma Mirku Slosarju in Miru Kokolu, ki sta jim pomagala k še boljšemu petju, in tovarni Novoles, ki je že dolga leta pokroviteljica Dolenjskega okteta. (Foto: J. Pavlin) GODEC PRED PEKLOM V ZAGRADU ZAGRAD - Krajani Klenovi-ka, Zagrada in Poljan so v soboto zvečer v gasilskem domu v Zagradu pri Škocjanu organizirali kulturni in družabni večer, na katerem se je zbralo prek sto vaščanov. Najprej je krajane pozdravil g. Povše, nato pa je besedo predal pisatelju Ivanu Sivcu iz Mengša, ki je večer tudi vodil. Ob tej priložnosti je predstavil nekatera svoja dela, med drugim tudi Godca pred peklom. Knjigo, ki jo je lansko leto v nakladi 5.000 izvodov izdal ČZP Kmečki glas, so morali letos že ponatisniti. Avtor v delu razkriva umazano zakulisje in razodene prevladujoče mehanizme, ki dandanes delajo iz pravih ljudskih godcev t.i. muzikante, avtomate za izdelavo plit-koumnih tržnih uspešnic. V glavni osebi te knjige se zrcali življenje pisateljevega prijatelja harmonikarja Franca Flcreta, ki jc s pevko domačinko Katjo Povše popestril ta sobotni večer. Kmalu bo izšla nova Sivčeva knjiga z naslovom Bog na do- PUStU' JOŽE HARTMAN Kulturni teden Vrsta prireditev v počastitev kulturnega praznika NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila vež prireditev. V avli knjižnice je na ogled razstava arhitekta Jožeta Plečnika č opusa Dunajske risbe, v avli Dolenjske banke pa so postavili razstavo del pesnika, pisatelja, muzealca in publicista prof. Jožeta Dularja. V ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri bona oddelku za odrasle Jadranka Zupančič vodila pogovor s pisateljico Marjeto Dajčman, lanskoletno Trdino nagrajenko. V torek, 7. februarja, ob 18. uri bo v veliki čitalnici pogovor z Jožetom Dularjem, vodil pa ga bo Ivan Zoran. V četrtek, 9. februarja, bo ob 17. uri na oddelku za mladino nastopila Mateja Koležnik, v petek, 10; februarja, pa bo ob 18. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka pogovor s pisateljico Ivanko Mestnik. Pogovor bo vodila Jadranka Zupančič, gosta prireditve pa bosta ilustratorja njenih del Jože Kumer in Alenka Vuk. Tkrdi za zamudnike pri vračanju izposojenih knjig je Knjižnica Mirana Jarca pripravila majhno presenečenje: od6. do 11. februarja lahko vrnejo izposojeno gradivo brez plačila zamudnine in opominov, ne glede na to, kolike časa je preteklo od roka izposoje. NOVO MESTO - V prostorih Društva upokojencev je bilo pretekli teden prvo srečanje nekaterih upokojencev literatov. Sestali so se na r>obu-do sorodnega društva iz Maribo. a, ki poskuša združiti tudi tiste slovenske upokojenec, ki si prosti čas krajšajo s pisanjem stihov in proze. Srečanje je bilo namenjeno tudi predstavitvi že četrte knjige “Darovanje” iz zbirke Od srca k srcu, v kateri se s svojimi literarnimi prispevki predstavlja 35 upokojencev literatov iz raznih društev po Sloveniji. Kot je povedal predstavnik založbe Zmago Rafolt, knjiga res nima vrhunske literarne vrednosti, zato pa povezuje in dela veselje tistim upokojencem, ki se ukvarjajo s snovanjem lepe besede, mnogi med njimi pa do jeseni svojega življenja niso imeli priložnosti za POLDE BIBIČ ZA 35-LETNICO DU TREBNJE TREBNJE - Ob 35-letnici delovanja vabi Delavska univerza Tfeb-nje na ogled predstave Pavla Lužana “Živelo življenje Luka De" v izvedbi igralca Poldeta Bibiča. Predstava bo v trebanjskem kulturnem domu v petek, 10. februaija, ob 18. uri. javno predstavitev. V knjigarnah te knjige ni moč kupiti, saj se tako izognejo veliki trgovski marži in tudi kritikom. “Morda bo za to knjigo tudi na Dolenjskem več zanimanja, ko bodo v njej tudi prispevki avtorjev iz tega dela Slovenije”, je na pogovoru menil vodja mariborskega upokojenskega literarnega krožka Zmago Rafolt. V četrti knjigi sta predstavljeni le dve prav dolenjski avtorici: tajnica Društva upokojencev iz Škocjana Slavica Janežič in učiteljica iz Mokronoga Anica Zidar. Vse tako kaže, da bo že v peti knjigi zastopanih več dolenjskih avtoijev. Svoje prispevke so že obljubili udeleženci pogovora: Malči Božič, Ivan Perhaj, Ivanka Mestnik, Miloš Jakopec, Nežka Raztresen. Seveda dolenjski upokojenci premorejo nekaj bolj uveljavljenih literatov, ki bi jih tudi veljalo pritegniti. Mariborska založba obljublja, da bo vsaka dva meseca izdala snopič literarnih stvaritev, ki bo obsegal 48 strani. Po izidu pete knjige zbirke Od srca do srca bo posebna komisija izbrala najboljše prispevke iz vseh knjig in jih objavila v obsežnem Almanahu. „ „ DRUŽENJE UPOKOJENCEV LITERATOV - Knjige zbirke Od srca do srca naj bi povezale snovalce proze in stihov med upokojenci iz vse Slovenije. V novomeškem društvu so že imeli predstavitev knjige in ob tej priložnosti izročili prve izvode tudi dolenjskim avtorjem. (Foto: J. Pavlin) ljudstvo polagalo temeljne kamne za nove šole, pa tudi ob pomembnejših delovnih zmagah. Nenazadnje je njihova zasluga tudi ta, da so marsikatero pesem iztrgali pozabi. Za vse to se jim je v sredo zvečer zahvalilo občinstvo v dvorani. Šopki, pohvale in zahvale so prihajale od vsepovsod. Višek koncerta je bil, ko je predsednik Zveze kulturnih organ- KNJIGA, KI ODMEVA NOVO MESTO - V petek, 3. februarja, bo ob 18. uri v osnovni šoli Bršljin kulutrni večer, na katerem bodo predstavili najnovejši roman mladega novomeškega pisatelja Damijana Šinigoja Neiztreljeni naboj, v katerem govori o desetdnevni vojni v Sloveniji in ki doživlja precej odmeva v javnosti. Na predstavitvi bo sodeloval tudi avtor. OB KULTURNEM PRAZNIKU METLIKA - Ob slovenskem kulturnem prazniku priredi Ljudska knjižnica iz Metlike več prireditev. V soboto, 4. februarja, ob 19. uri BO v metliškem kulturnem domu večer glasbe in Prešernovih poezij, ki ga pripravljajo učenci Glasbene šole in učenci višjih razredov OŠ Metlika. Od 6. do 17. februarja bo v Ljudski knjižnici Metlika na ogled razstava novejše otroške in mladinske literature. V torek, 7. februarja, ob 19. uri pa bodo v kulturnem domu v Metliki Karaoke, sodelovali bodo učenci iz OŠ Podzemelj in Metlika ter Toni Gašperič. KULTURNI VEČER TREBNJE - Trebanjci bodo počastili slovenski kulturni praznik na njegov predvečer, v torek, 7. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu v TVebnjem. Sodelovali bodo Občinski pihalni orkester Trebnje, oktet Lipa, recitatorka Romana Šalehar in dramaturginja Tatjana Zidar. Brestaničanom ne manjka posluha Za petje in kulturno življenje - Pol stoletja kulturnega društva in moškega zbora - Tudi ženski oktet in dva šolska zbora ter literarna, likovna, dramska in plesna skupina BRESTANICA - Letos mineva 1100 let od prve omembe tega kraja v pisanih virih, poleg pa Brestaničani slavijo tudi 50-letnico aktivnega dela svojega delavskega kulturnega društva Svoboda. Ta trenutek sta v društvu najaktivnejša moški pevski zbor, ki deluje že od ustanovitve društva, in mlajši ženski oktet, vendar ima društvo še vrsto drugih dejavnosti. Po vojni so v delu društva izstopali amaterski igralci, ki so vsako leto postavili na oder eno do dve deli, igre ali tedaj zelo priljubljene operete. * DKD Svoboda Brestanica zdaj pripravlja program za osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku, za brestaniški poklon temu prazniku pa bo 7. februarja poskrbela osnovna šola. Vse štiri pevske skupine v kraju (moški zbor, ženski oktet ter mladinski in otroški zbor) potujejo 17. in 18. febuaija na gostovanje v avstrijsko Koroško. Čeprav se namerava v jubilejnem letu vsaka sekcija predstaviti krajanom s posebno prireditvijo, bo jeseni še osredpja proslava obletnice, na kateri bodo prikazali vse dejavnosti društva. KOMORNI ORKESTER V POČASTITEV PRAZNIKA ČRNOMELJ - V sredo, 8. februarja, ob 19. uri vabi črnomaljska občina v počastitev slovenskega kulturnega praznika v tukajšnji kulturni dom, kjer bo slavnostni koncert komornega orkestra slovenske Filharmonije pod umetniškim vodstvom Andreja Petrača in Mirana Kolbla. Igrali bodo dela Bacha, Mozarta in Šostakoviča. Koncert organizira Glasbena mladina Bele krajine pri glasbeni šoli Črnomelj v sodelovanju s slovensko Filharmonijo in ob podpori ministrstva za kulturo. Govornik bo predsednik črnomaljskega občinskega sveta Andrej Kavšek. Amaterskim kulturnikom sta pri operetah pomagali mladinska pevska skupina in sekcija zabavne glasbe, iz katere se je pozneje razvil v teh krajih zelo znani ansambel Steb (Sekstet TE Brestanica). Ansambel je deloval med letoma 1953 in 1975 ter nastopal po okrajnih in republiških revijah. V njem so prepevale tudi širši slovenski javnosti znane pevke: Tatjana Gros, Meta Malus in Meri Avsenak. Dramska dejavnost je v zadnjih nekaj letih nekoliko zamrla, vendar sekcija še vedno pripravlja vezna besedila za prireditve in literarne večere. Ob okrogli obletnici društva namerava pripraviti igro ali celo opereto, o kateri v kraju in v občini že dalj časa razmišljajo. Moški pevski zbor Brestanica vodi že skoraj dve desetletji domačin Janko Avsenak. 35 članov upa, daj6 kriza že za njimi, saj jim je uspel0 zbor nekoliko pomladiti ter si kiju® pomanjkanju proslav in priredite11 zagotoviti dovolj nastopov, ki ji®1 dajejo voljo do dela. Vsako leto (& jejo na Šentviškem taboru in že kot 10 let sodelujejo s pevci *z Obriegheima, kar je prispevalo k izboljšanju kakovosti njegovega p®1' ja. Tudi zato je na posavskih revija*! deležen zelo dobrih ocen. Na osnovni šoli prepevata 5° otroški in mladinski pevski zbof> knjižnica nadaljuje več kot 1 00-let®*! tradicijo brestaniške čitalnice, že t® desetletja se v kraju združujejo tud* likovniki, aktivni so literati in ž6 nekaj let tudi plesna skupina pod vodstvom Petre Kavčič. . B. DUŠIČ GORNIK IIRETANICA POJE PO DOLGEM IN POČEZ - Brestaniški ženski oktet sestavljajo po večini učiteljice domače osnovne šole. K petju jih je združila Stanko Macur, ki jih tudi strokovno vodi. Na zadnjem srečanju oktetov Posavja je prejel oktet zelo visoko oceno. (Foto: B. D. G.) “Krka ne bo umrla!”, je pripisal pesnik Iz spominov jubilanta pesnika, pisatelja in muzealca Jožeta Dulaija na Otona Župančiča Ob 80-letnici rojstva profesorja, pisatelja in muzealca Jožeta Dularja (r. 24. februarja 1915 v Vavti vasi pri Novem mestu) objavljamo njegov pogovor z učenkama osnovne šole v Metliki, ki je izšel v ciklostiranem šolskem glasilu Bele breze ob stoletnici Župančičevega rojstva leta 1978. Zastavili sta mu naslednja vprašanja: • Tovariš profesor, vemo, da ste pred zadnjo vojno študirali v Ljubljani, pa ste gotovo kje srečali pesnika Otona Župančiča. Imate prav. V Ljubljani sem dokončal zadnje tri razrede gimnazije, pa tudi na tamkajšnji univerzi sem študiral. Pravzaprav sem v Ljubljani preživel več kot šestnajst let. V tem času pa sem, kajpak, večkrat videl Zupančiča. Prvič sem zvedel zanj, ko sem v osnovni šoli pod neko pesmijo prebral njegovo ime. Malo pobližc pa sem se z njegovo poezijo spoznal, ko je oče nam otrokom kupil slikanico Lahkih nog naokrog, kjer jc vsako sliko spremljala Župančičeva pesem. Ta knjiga je bila zame razodetje, kajti slikanice so bile takrat zelo redke in jih je imel le malokateri otrok. Tiste pesmi sem seveda kar hitro znal na pamet. Od takrat meje zanimalo vse, kar je napisal Župančič, in vem, daje bila prva knjiga, ki sem jo takrat kot dijak kupil s svojim denarjem, prav Župančičeva antologija Naša beseda. Tisti čas je bil poleg Gregorčiča in Aškerca Župančič moj najljubši pesnik. • Kaj ste se s tem belokranjskim pesnikom tudi osebno seznanili? Enkrat samkrat sem z njim govoril. To je bilo veliko let kasneje, ko sem že sam poučeval na gimnaziji v Ljubljani. Sicer pa sem ga kot dijak in kasneje kot študent velikokrat srečeval na cesti, ko je hitel v službo, največkrat pred opero, pa tudi pred Figovcem in drugod sem ga videval. Prav tako v bližini stolnice, ko je zavil v znamenito gostilno Pri kolovratu, kjer so se ob večerih sestajali ta- kratni slovenski literati. Moram pa reči, da sem imel vedno veliko spoštovanje do tega pesnika in mi še na misel ni prišlo, da bi sc mu približal in ga morda nagovoril. Spomnim se tudi, da sem kot dijak pri neki predstavi v ljubljanski Drami, kjer je Župančič sedel v loži, več gledal v tisto ložo kot na oder. Župančič mi je pač bil pri srcu, saj sem do takrat prebral in tudi znal že veliko njegovih pesmi. Tistikrat seveda še nisem vedel, da bo mene, Dolenjca, kdaj zanesla pot v Belo krajino in da bom prav jaz postal varuh njegove spominske zbirke v Vinici, ki spada, kot vam je znano, v sestav Belokranjskega muzeja. Nisem vedel, da bom kdaj v Vinici držal njegove rokopise v rokah, da bom lahko zapiskal na njegove muzike (orglice) da bom prisluhnil njegovi uri, v kateri kujejo čas “božji ko-vački”, in da bom na zeleni baržun polagal njegovo belo posmrtno masko v vitrino. Vidite, to je lep občutek, ko je človek dostikrat tako blizu velikemu pesniku.' • Kakšno pa je bilo tisto prvo srečanje z njim? Ib je bilo, kot sem omenil, kasneje, v aprilu 1945, malo pred koncem druge svetovne vojne. Štiri leta pred njegovo smrtjo. Tisti čas je bil Župančič bolan, mučila ga je huda astma in zdravil se je v ljubljanskem sanatoriju Šlajmerjev dom. Pa mi je nekega dne rekel moj prijatelj založnik Jože Žužek, naj pridem drugi dan k njemu, da bova šla v sanatorij obiskat Zupančiča. Da je zvedel, da me pesnik želi videti. Moram namreč povedati, da sem takrat izdaj svojo tretjo knjigo (založil jp je prav Žužek) - roman Krka umira. Ta je prišel v roke Župančiču, nekako všeč mu je bil in rad bi spoznal »avtorja. Tako sem se tistega aprilskega dne seznanil z Župančičem. Bilo jc prisrčno srečanje, čeprav je bil pesnik zmučen od bolezni. Sedel je v svoji domači halji pri mizi, v pogovoru pa se je hitro razvnel in je živahno ges-tikuliral. Govorili smo največ o bliža- Prof. Jože Dular jočem se koncu vojne. Bil je sproščen, vesel zavoljo zmage, ki je bila vsak dan bliže. Pa spet so sc mu vse poteze na obrazu in oči zresnile, ko je malo nato zaskrbljeno in s srdom govoril o surovem esesovcu Simonu, ki je v šentpetrskih zaporih strahoval in mučil naše zapornike. “Ne bo več dolgo,” je prepričano rekel Župančič. “O Vidovem bomo svobodno zadihali. Če ne prej!” Da, bilo je prej. Devetega maja je pesnik z balkona ljubljanske univerze pozdravil osvoboditelje. Čeprav lan, jc odšel iz sanatorija. V tet®®1 obleki, z rdečim nageljnom v gur®d niči je stal pred tisoči in tisoči svobod" nih Slovencev in spregovoril tiste z®3! menite besede: “Ponosna radost n*1 zaliva srce...” Da, to je bilo kasneje. Tistikrat. \ Šlajmerjevem domu, pa smo sede® okoli mize kot stari znanci in dob® prijatelji. Kot ljudje, ki lahko zaup®' jo drug drugemu. Čeprav smo s° srečali prvikrat. Ko sem ob slovesu potegnil iz ak' tovke prvi zvezek Del Otona Župa®" Čiča, v polusnjc vezano izdajo Ak®' demske založbe, in ga poprosil z® avtogram, mi jc z veseljem ustreg®!' Vzel je nalivno pero, malo priprl oči. ko da za hip premišlja, in se sklon® nad odprto stran. Potem je odloži1 pero in sc zravnal. “Zdaj ste s svojo knjigo že na lep*’ visoki stopnici. Paziti boste morali, d® ne zdrknete nazaj!” jc rekel, ko mi j° knjigo vrnil. Stisnil mi je roko, in ko sem z oč®1' preletel napisano, sem prebral: Krka ne bo umrla! Oton Župančič 3/41945 Pogovarjali sta s® MAJA WEISS, 6° DAMJANA BAJUK, 6-« Nov točkovni način kaznovanja Predlagan nov sistem kazenskih točk za kršilce varnosti cestnega prometa - Z 18 točkami ponovno opravljati vozniški izpit - Bo za poklicne voznike ta meja 36 točk? Slovenca po številu mrtvih v prometnih nesrečah sodi v sam evropski vrh, zato je vlada že poslala v parlament nov predlog zakona o varnosti cestnega prometa (mimogrede: nastajal je tri leta), s katerim uvajamo novosti, kijih v razvitih državah že dobro po/najo. Bistvena novost, ki jo bo prinesel novi zakon, bo točkovni sistem kaznovalca. Kazenske točke bo dobil voznik točk? Če bo voznik zapeljal v rdečo glede na prekršek in posledice, ki so luč na semaforju, bo dobil 4 kazen-nastale zaradi njega. Za posamezen ske točke, plačati pa bo moral še prekršek se bo v evidenco vpisala ena 20.000 tolarjev. Če voznik ne bo pri- do pet točk, te točke pa bodo vedno pet z varnostnim pasom, ga bo to sta- MENJAL STIKALO PRI vklopljenem GLAVNEM STIKALU -10. januarja sta 42-letni Slavko M. in Drago S., oba zaposlena v Vidmu, hotela v transformatorski postaji obrata predelave odpadnega papirja zamenjati stikalni vložek v stikalni plošči. Slavko se kot obratni elektrikar nizkonapetostnih naprav prcdtem ni prepričal, če je glavno stikalo izklopljeno. Pri vstavitvi vložka v ležišče je na spojih med vložkom in odjemnikom prišlo do obloč-ncga plamena, zato se je Drago S. opekel po rokah in obrazu. UKRADEL GRADBENI MATERIAL - 44-letni A.Š. iz Prilozja je utemeljeno osumljen tatvine, ker je v času od 23. septembra do 28. novembra ukradel gradbeni material ter s tem dejanjem Mercatorja Kmetijsko zadrugo Črnomelj oškodoval za 58.600 tolarjev. SPET Z OROŽJEM ČEZ MEJO -Prejšnji ponedeljek so na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje v dveh vozilih hrvaških državljanov našli orožje: pri prvem samokres Makarov in kasneje še naboje, drugi pa je imel v ročni torbici plinski samokres znamke Rohm RG-89 z naboji. Z AVTOM V BETONSKI MOST BRINJE - V soboto ob 9.10 je 39-. *) a V. S. z Mirne vozila osebni avto !? Slovenske vasi proti Šentrupertu. Roje pripeljala v Brinje, jo je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v betonski most. Hudo poškodovana se zdravi v novomeški bolnišnici. izrekli skupaj z denarno kaznijo. Ena točka naj bi stala 5.000 tolarjev. Višje bodo tudi zaporne kazni. Vozniku, ki • Zakon bo verjetno v parlamentu deležen marsikatere kritike, več vprašanj pa ostaja še odprtih. Med njimi tudi zahteva sindikata cestnega prometa Slovenije, da bi za poklicne voznike veljala višja meja kazenskih točk: za odvzem vozniškega izpita naj ne bi bilo potrebnih 18, ampak 36 točk. Zakon bo potrebno sprejeti v tako imenovanem zakonskem paketu, v katerem sta še zakon o prekrških in prometni zakon. bo nabral 18 točk, bo vozniško dovoljenje prenehalo veljati in bo moral po preteku določene dobe ponovno opravljati vozniški izpit. In na kakšen način si boste prislužili določeno število kazenskih SPET PONAREJENE VOZOVNICE NOVO MESTO - Pred kratkim smo pisali o ponarejenih vozovnicah, ki sojih našli na relaciji Novo mesto - Stopiče, očitno pa tisto dejanje ni bilo izjema, saj so se fotokopirane vozovnice spet pojavile. Tokrat je utemeljeno osumljenih šest mladoletnikov, ki se z avtobusom vozijo v Novo mesto, kjer obiskujejo srednjo šolo. Eden izmed njih je vozovnice fotokopiral in jih prodal drugim po zelo nizki ceni 200 do 500 tolarjev. Zoper storilec so novomeški policisti napisali kazensko ovadbo. Huda nesreča z elektriko Nesreči zakrivilo neurje in še kaj - Odrezali roko KOČEVJE - Kočevski policisti so bili 27. januarja zjutraj obveščeni, da je prišlo v Čvišlerjih pri transformatorski postaji do hude nesreče, ko je delavec Elektra skušal odpraviti oz. ugotoviti napako pa 20.000-voltnem daljnovodu, ki jo je povzročilo neurje prejšnji večer. Pri Elektru smo zvedeli, daje večer pred nesrečo med hudim neurjem prišlo do izpada elektrike na daljnovodni zanki Kočevje-vzhod 'nje ostalo brez elektrike več nase-hj, med njimi tudi Cvišlerji. Električar K. Š. je kmalu ugotovil, kje tuj bi napaka bila, vendar zaradi teme ekipa ni mogla na popravilo, saj ne bi mogla na pogled ugotoviti, kje natančno je napaka, in je turi' ne odpraviti. Thko pa so ukrenili vse, da je tisto noč ostalo brez elektrike le naselje Cvišlerji, zaradi česar so se že ponoči začeli pritoževati s kmetijskega obrata v tem kraju in zahtevali hitro popravilo. Ko se je zdanilo, sta odšli na ogled dve dvočlanski ekipi električarjev, vsaka s svoje smeri proti Cvišlerjem. K. Š. je splezal na tra-fo postajo, da bi ugotovil, če je morda tam kaj narobe. Prepričan je bil, da ni pod napetostjo, kar so ugotovili že ponoči. Ni pa vedel, da je ponoči močan veter v bližini transformatoija prav pri križanju dveh daljnovodov nagnil kovinski drog, tako da je spojil zgornji daljnovod s spodnjim (ki je bil pod napetostjo), in tako je prišla elektrika v transformator, kjer je prej ni bilo. Ker je bila napetost velika (20.000 voltov), je bilo dovolj, da se je električar le približal, in že je skozenj stekla elektrika in ga hudo opekla. Sežgala mu je roko, da so mu jo morali kasneje v ljubljanski bolnišnici odrezati. Vprašanje pa je še, kaj bo s ponesrečenčevo nogo, kjer je elektrika izstopila. J.PRIMC ČElno TRČENJE ZARADI LEDENE CESTE - V torek, 24. ja-rturuja, ob 19.35 je 26-letna A. L. iz ovega mesta vozila osebni avto iz Indije proti Šmihelu v Novem mestu. 0 je pripeljala do železniškega viadu-J°je zaradi neprimerne hitrosti na Poledenelem vozišču zaneslo na levo Polovico v trenutku, ko je iz nasprotne oieri z osebnim avtom pripeljal 27-let-' M. M. iz Gornjih Lakovnic. Pri čel-oont trčenju se je voznica hudo poš-odovala, 4-letna sopotnica v avtu M. Pa lažje. PO NASPROTNEM PASU - V orekob 11.30je 24-letni Benjamin M. . Apnenika pri Velikem Trnu Vozil avto . Riškega proti Senovemu. V Bresta-nici je v rahlem klancu zapeljal v levo Pfeko prekinjene črte na nasprotni pro-n'c'ni pas. Takrat je pravilno po svoji jjbani pripeljal 67-lctni Stanislav E iz Ropra. Vozili sta se oplazili, Benjamin Pa se je zaletel še v vozilo 35-letncga Andreju E iz Brestanice, kije že ustavil b desnem robu vozišča, ko je videl, da 1 Prišlo do nezgode. Benjamina so hu-f0 Poškodovanega odpeljali v brežiško “dlnišnico. lo 2 kazenski točki in 10.000 tolarjev, potnik pa bo moral plačati le denarno kazen. Tudi če voznik ne bo imel varnostne čelade, bo kaznovan z dvema točkama in 10 tisočaki. Enako stroga kazen bo doletela tistega, ki ga bodo zalotili z 0,3 do 0,5 promila alkohola v krvi. Vsako oviranje ali ogrožanje zaradi tega pa bo še nadalje točkovano in kaznovano. Kdor pa bo imel v krvi več kot 1,1 promila alkohola, bo moral plačati najmanj AVTO SE JE VŽGAL RUHNA VAS - V nedeljo ob 1.45 je 40-letni Mirko d. iz Ljubljane vozil osebni avto z Obrežja proti Ljubljani. Pri Ruhni vasi gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na desno ncutrnjeno bankino ter usek, nato pa se je večkrat prevrnil. Osebni avto znamke BMW 520 I se je vžgal. Iz gorečega avta so poškodovanega voznika rešili vozniki, ki so tedaj pripeljali mimo. Hudo poškodovani voznik se zdravi v novomeški bolnišnici. Škoda na vozilu znaša okoli 3,000.000 tolaijev. TRČIL V PROPUST CESTNEGA JARKA GORENJA BREZOVICA - V nedeljo ob 17. uri je 23-letni Jože T. z Gorenjega Makrega Polja vozil osebni avto od Novega mesta proti Šentjerneju. Pri Gorenji Brezovici je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal na zemeljski nasip, trčil v propust obcestnega jarka in se prevrnil. V nesreči seje hudo poškodoval sopotnik 23-letni Tomaž B. iz Pristave pri Šentjerneju. Škoda na vozilu znaša okoli 200.000 tolarjev. UJELI KRIVOLOVCE KOČEVJE - Kočevski policisti so dobili v nedeljo, 22. januarja, ob 13.20 sporočilo, da neznanci lovijo divjad na območju Koprivnika, zato so skupaj z lovci pripravili zasedo. Ko so ustavili avto, v katerem so se vozili v kabini D. M. iz Semiča ter K. B. in K. S. iz občine Črnomelj, so v prtljažniku odkrili mrtvo tele (jelenji mladič), poleg tega pa polavtomatsko puško z naboji in pripravo za osvetljevanje cilja z nastavkom za pritrditev na cev puške. Policisti so vse neživo zasegli, Krivolovce pa čaka kazen. UMRL TRAKTORIST NOVO MESTO - 29. januarja je v novomeški bolnišnici za posledicami prometne nesreče umrl 45-letni Drago S. iz Malega Lipovca. Drago je 14. januarja vozil traktor iz Ajdovca proti Brezovi Rebri. Ko je pripeljal izven naselja Ajdovec, je zape(jal izven vozišča in se prevrnil na bok ter drsel po nasipu. Dve uri kasneje gaje našel občan in poklical reševalce, ki so Draga odpeljali v novomeško bolnišnico. PREHITEVAL PO POLEDENELI CESTI - V sredo, 25. januarja, ob 4. uri seje na magistralni cesti pri Mrtvicah v krški občini zaradi neprimerne hitrosti zgodila prometna nesreča. 47-letni hrvaški državljan ne delu v Nemčiji je z mitsubishijem peljal z Drnovega proti Obrežju. Pri Mrtvicah je začel prehitevati tovorni avtomobil. Ko je bil vzporedno, ga je zaradi poledenele ceste začelo zaneslo preko travnate bankine na nasip, kjer se je vozilo prevrnilo in ponovno obstalo na kolesih. Med prevračanjem je voznika vrglo iz vozila in je obležal na njivi z zlomljeno medenico in hudimi poškodbami. Zdravi se v brežiški bolnišnici, na avtomobilu pa je škode za 800.000 tolarjev. ŠOFERJI, POZOR! NOVO MESTO, TREBNJE - V soboto med 20. in 2. uro bo na območju Novega mesta in TVcbnjega potekala akcija policistov, v kateri bo poseben poudarek na psihofizičnem stanju voznikov, uporabi varnostnega pasu, hitrosti in drugih hujših kršitev cestno prometnih predpisov. 30.000 tolaijev in bo dobil 6 kazenskih točk, to pa se lahko stopnjuje tudi do 10 točk. Seveda bodo po novem zakonu, če bo sprejet, vinjenega voznika ali voznika, ki bo oviral promet, izločili iz prometa. Tetko naj bi spremenili kulturo voznikov, da ti ne bodo sedali za volan pod vplivom alkohola. Zakon vsebuje različna načela, ki naj bi ustvarila strpne medsebojne odnose na cesti in čim varnejše življenje na cesti. Poudarek naj bi bil predvsem na tistih prekrških, ki so najpogostejši vzrok nesreč. T. GAZVODA POŽAR NA KOMORI ZA PESKANJE - Prejšnji četrtek okoli 11. ure je 34-letni Branko J. iz Orehovega v podjetju Zagorec, kjer je zaposlen kot ključavničar, popravljal vrata na komori za peskanje. Branko je splezal na komoro, ki je velika 8 x 10 metra, da bi odvil drsni vijak vrat. S pomočjo kotne bru-silke je vijak odrezal, vendar so iskre, nastale pri rezanju, vnele prah na gumi v notranjosti komore, ki se je vžgala, zagorela pa je tudi guma na vratih. Požar so pogasiti gasilci PGD Sevnica. Po nestrokovni oceni znaša škoda najmanj 30.000 nemških mark, prav tako bo nekaj časa motena proizvodnja, dokler ne bodo postavili nove peskalnice. (Foto: P. Perc) po dolenjski deželi • Udobje je zelo privlačna stvar, celo tako, da so nekateri zanjo pripravljeni priti navzkriž z zakonom. Udobje, ki ga prinaša centralno zaklepanje na avtomobilu, je premamilo tudi 25-letnega R. F. iz Stranske vasi. Ta je namreč utemeljeno osumljen tatvine, ker je v decembru v Revozu ukradel kompletno napravo in s tem dejanjem podjetje oškodoval za 40.000 tolarjev. • Da se splača preprodajati, je ugotovil tudi 30-letni Senegal-čan, ki so ga krški policisti legitimirali v gostišču Komočar, ko je poskušal prodajati ure in prstane. Samba D. je povedal, da je s srečo poskušal tudi v gostišču Rozalija, izdal pa je še izvor poceni predmetov. Te je namreč nabavil v Neaplu v Italiji. • Da nekateri imajo denar, je prejšnji teden pokazal 45-letni Hrvat Ivan, ki se je z avtomobilom pripeljal na mejni prehod Slovenska vas. Prijavil je 250.000nemških mark, vendar sta bila bankovca za 500 in 100 mark sumljiva, zato ju bodo poslali v analizo. Pa naj kdo reče, da so na nekaterih delih Balkana sami reveži! Z MERCEDESOM IZRUVAL DREVO ARTO - V ponedeljek ob 17.45 se je na magistralni cesti Krško - Vrhovo izven naselja Arto zaradi neprimerne hitrosti in verjetno vožnje pod vplivom alkohola zgodila nesreča, v kateri se je voznik hudo poškodoval, na avtomobilu pa je nastalo za okoli 1.300.000 tolarjev škode. 42-letni Scvničan Č. V. je vozil osebni avto Mercedes iz Krškega proti Vrhovemu, zaradi neprimerne hitrosti pa je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na neutrnjcno bankino, nato trčil v drevo in ga izruval s koreninami vred. Pri tem se je vozilo obrnilo za 180 stopinj, padlo na bok in se po 20-ih metrih ustavilo na kolesih. Z avtom v Krko - 4 mrtvi V nesreči pri Čatežu umrle 4 osebe - Tri še iščejo BREŽICE - V sredo, 25. janu-atja, ob 23.35 se je na magistralni cesti Gmajna - Obrežje pri Velikih Malencah zgodila huda prometna nesreča, v kateri so štiri osebe umrle na kraju nesreče, vendar so našli le eno truplo, tri pa je odplavil rečni tok. 42-letni Celjan D. V. je v sredo nekaj pred polnočjo vozil osebni avto po magistralni cesti od Drnovega proti Obrežju. Pri Velikih Malencah je v levem preglednem ovinku iz neznanega vzroka zapeljal na desno, tako da je z desnimi kolesi vozil po robnem pasu in travnati bankini 150 metrov. Potem je zavil na vozišče, vendar je zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom in trčil v betonski robnik pločnika za pešce na mostu čez Krko. Avtomobil je prebil kovinsko varovalno ograjo na mostu in padel z višine okoli 17 metrov v Krko ter se potopil. Vozilo so policisti specialne enote policije s pomočjo dvigala potegniii iz vode. Notri je bila ukleščena 54-letna sopotnica S. M. iz Ajdovščine, voznika in še dva potnika - gre za 47-letno Ljubljančanko E. V. in 42-letnega T. P. prav tako iz Ljubljane - pa je Krka odnesla. Kljub pregledu obeh bregov Krke in Save voznika in potnikov niso našli. Materialna škoda po nestrokovnih ocenah znaša 1,200.000 tolaijev. ŠTIRJE Z A VTOMOBILOM V KRKO - Zaradi prevelike hitrosti je osebni avto znamke Passat prebil kovinsko varovalno ograjo na mostu in priletel z višine 17 metrov v Krko. Našli so le sopotnico, kaj je z ostalimi tremi potniki, pa ni znano. (Foto: T. G.) Kočevska stranpota BOSNA V MALEM - V Bosni se bojujejo tri sprte strani. Nekaj podobnega seje zgodilo 23. januaija v gostilni Stojna in pred njo. Najprej je dekle R. R. udarilo s steklenico po glavi V. R., s katerim sta se prej sprla. V. M. je odšel nato iz lokala, našel kovinsko cev in z njo pričakal pred gostilno že omenjeno dekle in njenega fanta H. R. Ko sta prišla ven, je s palico udaril dekle po nogi. V obračun se je vmešal dekletov fant, odvzel napadalcu kovinsko palico in ga z njo nekajkrat udaril po glavi. Vsi trije se bodo zdaj zagovarjali pri sodniku za prekrške. VELIKO DELA JE IMEL - N. S. iz Kočevja je prijavil 29. januarja vlom v gozdarski dom v Glažuti, kjer je imel včasih gostišče in ima še zdaj spravljene nekaj opreme. Policisti so ugotovili, da je neznanec prišel v kletne prostore skozi odprta vrata, nato pa je s silo telesa vlomil najprej v likalnico, kjer je vzel okoli 40 ijuh in neugotovljeno število zaves za okna. Nato je ukradel še iz pralnice in sušilnice okoli 10 odej in 4 preproge. Izpred objekta je odpeljal dvoje sani za vlečenje drv, iz hleva pa aluminijaste lestve in cerado. Vse skupaj je bilo vredno okoli 60.000 tolarjev. • Kaj je zavistnež, ki zavida drugemu človeku, kot beda, ki zavida drugi bedi? (Graf) DOBER ZASLUŽEK NI VSAK DAN NA DLANI! Iščemo akviziterje za zanimivo delo na terenu. Pokličite, ne bo vam žal! Gorenje Fining d.o.o., Prešernova 8, Velenje, 063/855-930 855- 950 856- 334 V Cerovem Logu bo prepovedan tovorni promet 2. seja Šentjernej skega občinskega sveta ŠENTJERNEJ - Šentjemejski svetniki so na 2. (maratonski) seji, ki je trajala skoraj 8 ur, predelali kar 13 točk, med drugim so obravnavali predlog občinskega statuta, ki je sprožil največ polemike okrog oblikovanja krajevnih skupnosti in profesionalnosti županske funkcije. O slednjem in o občinski upravi bo svet odločal na izredni seji prihodnji teden. Šentjemejska občina sc še vedno ukvaija tudi s pomanjkanjem prostora, zato so sklenili, da bodo dali javni razpis za najem prostorov in se na podlagi ponudb odločili za najugodnejšo, do takrat pa bodo začasni prostori občine še naprej v na krajevnem uradu in krajevni skupnosti Šentjernej. Ker prebivalci nekaterih naselij v krajevnih skupnostih Orehovica in Šentjernej že več let opozarjajo na nevzdržno stanje zaradi tovornega prometa iz kamnoloma Cerov Log, so svetniki sprejeli sklep, da se v delu naselja Hrastje, v Orehovici, Loki, Gorenji Stari vasi, Gorenjem Maha-rovcu, Gorenjem in Dolenjem Vrhpolju, delu Šmarja in Vrhu pri Šentjerneju prepove vožnja tovornih vozil, razen za lokalni promet. Promet bo moral potekati po dovozni cesti za kamnolom iz I Irastja do Dol. Mokrega polja. Kaj se dogaja z našim mestom? Še vedno ne morem pozabiti dogodka izpred nekaj dni. Želim sega otresti, vendar se je globoko zasidral v mojih mislih. Rada bi spregovorila o tem, rada bi povedala drugim, kaj se dogaja v našem mestu. Za večino srednješolcev so dnevi od ponedeljka do petka, lahko bi rekla, enolični. Zjutraj se zbudijo, odidejo v šolo in preživijo tam del dneva. Ko končajo s poukom, zdrvijo iz šole in si mislijo: “Končno je minilo!” Sama vem to iz lastnih izkušenj, saj so bili moji srednješolski dnevi ravno takšni. Ure po šoli so namenjene seveda tudi za odhod v kakšen bar, gostilno. Ena izmed mnogih izbir jeAtlantis. Če te v popoldanskih urah pot zanese v ta dnevni bar, lahko opaziš, da so obiskovalci večinoma srednješolci. Vsi komaj čakajo, da bodo posedli, si naročili pijačo in seveda klepetali, “obirali" in pozabili na resničnost. Tako sem se tudi jaz tisti dan odpravila vAtluntis, vendar dan ni bil podoben mojim prejšnjim obiskom. Ni bil vesel in v pričakovanju novih spoznanstev, ampak pretresljiv, zaznamovan z grozo. Ustavila sem se že pri vhodu. Pred njim je stal fant. V rokah je stiskal krvav robec, pod njegovimi nogami pa je bila kri. Odrevenela sem. Fant je imel obraz popackan s krvjo, krvave roke in še vedno je krvavel iz nosu. Stal je tam in ni vedel, kaj naj stori. Seveda nisem bila edina, ki sem to opazovala. Čez nekaj časa je prišel ven fant (približno njegovih let) in mu v posmehu rekel, naj gre raje stran, če noče biti še enkrat tepen. Nekdo od gledalcev se je potem le opogumil in vprašal krvavečega fanta, kaj je bilo. "Kozarca nisem hotel prijeli, pa me je eden z glavo in kolenom po nosu." Noge so se mi začele tresti, slabo mi je bilo. Kaj se dogaja z nami? Kaj se dogaja z našim mestom ? Vem, da to ni bil prvi in edini primer. Bojim se! Sprašujem se, kje so bili lastniki lokala in zakaj tega ni mogel nihče preprečiti. Po drugi strani pa, ali v našem mestu sploh obstaja roka pravice? Resnica pa je tudi, da smo vsi raje le opazovalci kot pomagalci v takih primerih. Umaknemo se na drugo stran ceste in opazujemo. Tako ne bomo nič spremenili! T. F., študentka Novo mesto Enkrat je imel tudi Pionir srečo Preloženo tekmo je Pionir v Ljutomeru nesrečno izgubil - V petek jim proti Olimpiji sreča ni obrnila hrbta - Dober servis, napad in Dolja z druge linije NOVO MESTO - Po petkovem srečanju med odbojkarji novomeškega Pionirja in ljubljanske Olimpije Novomeščani ne morejo več reči, da jim sreča vedno obrača hrbet, čeprav je bilo le nekaj dni pred tem v Ljutomeru povsem drugače. Pionir tudi zadaje čase potrjuje sloves moštva, ki lahko premaga tudi na papirju precej boljše ekipe in obenem izgubi s precej slabšimi moštvi. • NAMIZNI TENIS - Občinskega prvenstva v namiznem tenisu za osno-vnošdolcc v Šmarjcti se je udeležilo le pet šol, kar je manj kot v prejšnjih letih. Pri dečkih od 5. do 8. razreda je zmagala ekipa osnovne šole Center nad Šmar- V preloženem srečanju 14. kroga so se novomeški odbojkaiji v Ljutomeru pomerili z istoimenskim moštvom. Pioniijevi odbojkaiji so začeli odlično in dobili prva dva niza, potem pa, kot že večkrat doslej, popustili in pustili Lju-tomerčanim, da izid izenačijo. Peti niz so Novomeščani začeli spodbudno in vodili že s 6:1, v nadaljevanju pa so si privoščili nekaj grobih napak in sre- jeto in Vavlo vasjo, med deklicami pa Sn Šmarjcta nad Škocjanom in Vavto vasjo. Med posamezniki je zmagal Simon Prudič (Šmarjeta), drugi je bil Sandro Windish (Center) in tretji Rihard Rifelj (Otočec). Med dekleti je bila najboljša Sandra Prudič (Šmaijeta), druga je bila Petra Dular (Vavta vas) in tretja Mojca Blažič (Center). • KOŠARKA - Na Grmu so se na zak- ljučnem prvenstvenem turnirju srečale najbojše štiri osnovnošolske košarkarske ekipe starejših dečkov iz novomeške občine. V finalu je Grm premagal Šmihel s 34:20, na tekmi za tretje mesto pa je Center s 24:23 premagal Šentjernej. Najboljši strelec prvenstva je bil Mladen Dakič iz osnovne šole Grm, ki je dosegel 54 košev. • ŠAH-Dolenjskega osnovnošolskega prvenstva za posameznike v šahu se je udeležilo 11 deklic in 17 dečkov. Med deklicami je zmagala Ana Srebrnič iz osnovne šole Louis Adamič iz Grosupljega, druga je bila Karmen Ajdič iz Mirne Peči in tretja Sara Verderber iz Starega trga ob Kolpi. Med dečki je zmagal Jernej Udovč iz Mirne Peči, drugi je bil Marko Vučinič z Grma in tretji Mitja Muhvič iz Starega trga ob Kolpi. Čanje na koncu izgubili ter si s tem precej zmanjšali možnosti, da v rednem delu prvenstva osvojijo drugo mesto in nastopijo v končnici. Olimpija, kije kljub porazu v Novem mestu še naprej na drugem mestu, je moštvo, znano kot nasprotnik, s katerim je zelo težko igrati, saj ekipo ob izkušenem reprezentantu Hafneiju sestavljajo mladi, izjemno dobro telesno pripravljeni in zelo borbeni igralci, med katerimi prednjači Mitja Pleško, kije bil tudi za Novomeščane skoraj nerešljiva uganka. INTERIER PREMAGAL ELEKTRO KRŠKO - Košarkarji krškega Inte-rierja so na tekmi 19. kroga A-2 lige v Šoštanju premagali domačo deseto-uvrščeno Elektro s 84:73, potem ko je bil izid po prvem polčasu izenačen (39:39). Najboljši strelec v krški ekipi je bil Američan Stevens, ki je dosegel 29 točk. Interier je na prvenstveni lestvici prvi s 37 točkami, kolikor jih ima tudi drugouvrščena litijska Iskra Litus. V soboto bo Interier igral doma z moštvom Smelt Olimpija - mladi. PODAJA ČEZ GLAVO - Novomeški trener Jankovič na tekmah velikokrat menja postavo na igrišču in na vsaki tekmi dobijo svojo priložnost tudi mladi Eden izmed njih je Uroš Babnik, ki je s podajačem Urošom Golešem dobro naštudiral udarec, imanovan pe-nal. Na sliki: Goleš podaja Babniku preko glave. (Foto: l. V) HLAČA VODI FITNES OTOČEC - Novomeški profesor Alojz Hlača vodi fitnes studio, ki deluje v sklopu novega teniškega centra na Otočcu. Fitnes je odprt po dve uri na dan, in sicer ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob dela prostih dneh pa od 9. do 11. Evropa Dobovčanom polzi iz rok Po katastrofalnem začetku srečanja na Ptuju so Dobovčani izgubili s povprečno Dravo - Ribničani so sicer izgubili z drugouvrščenimi Primorskimi novicami, a igrajo bolje DOBOVA, RIBNICA - Dobovško rokometno moštvo, ki dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva v prvi rokometni ligi še vedno upa na uvrstitev med najboljša štiri moštva in s tem na možnost nastopanja v enem izmed evropskih pokalov, bi si z zmago nad osmouvrščeno Dravo, ki je pred sobotnim srečapjem imela kar 9 točk manj od Dobovčanov, to lahko skorajda že zagotovilo, žal pa so se dogodki v Ptuju odvijali drugače, kot so si želeli Dobovčani. Na srečo je izgubilo tudi Kodeljevo, kije sedij na 4. mestu in ima le točko več od AFP Dobove. Ptujčani so na začetku srečanja vodili že s sedmimi zadetki prednosti, Dobovčani pa so prvi zadetek dosegli šele po 17 minutah igre, do konca polčasa pa so razliko zmanjšali na 5 zadetkov (31:8). V drugem delu igre so se Dobovčani še bolj približali domačim, a tistega, kar so izgubili na začetku srečanja vseeno, niso mogli nadomestiti. Zadetke za Dobovo so dosegli: Šentjemejski atleti so zadovoljni Kopica medalj v prvem letu obstoja ŠENTJERNEJ - Člani pred dobrim letom ustanovljenega atletskega kluba Šentjernej so se v petek zbrali na redni letni skupščini in ugotovili, da so lahko z doseženimi uspehi več kot zadovoljni. Klub so namreč ustanovili, da bi s tem pomagali tistim mladim športnikom, ki so bili v osnovnošolski dobi uspešni v atletiki, pa so potem ostali doma oziroma niso nadaljevali šolanja v Novem mestu. Namesto načrtovanih petih medalj na državnih prvenstvih sojih mladi šentjemejski atleti osvojili skoraj štirikrat toliko, še precej več pa so jih njihovi člani osvojili na raznih šolskih tekmovanjih, kjer velja šentjemejska osnovna šola za atletsko najbolj uspešno v Sloveniji. V šentjernejskem atletskemu klubu so še posebej ponosni na pionirskega državnega reprezentanta Kristijana Kralja, mladega tekača na visokih ovirah, ki pa nastopa tudi v drugih, predvsem šprinterskih in skakalnih disciplinah. V Šentjerneju menijo, da bo za nadaljnji razvoj njihovih atletov v bodoče lahko dobro poskrbljeno tudi doma, saj v klubu delujejo športni strokovnjaki z visokošolsko izobrazbo, glede na dosedanji odziv pokroviteljev pa predvidevajo, da tudi z denarjem za vadbo in nastope na tekmovanjih ne bi smeli imeti težav. y Mijačinovič 7, Držič 5, Stojakovič 5, Dapo 4, Glaser 2 in Voglar L Zmagovalec srečanja v Ribnici med Primorskimi novicami Jadranom iz Kozine in domačim Inlesom je bil znan, še preden se je prvič oglasila sodnikova piščalka, kljub temu pa so se Ribničani dobro upirali drugi najboljši ekipi lige in na začetku obljubljali presenečenje, saj so vodili 6:4; vendar jim je predvsem razpoloženi gostujoči vratar Mitja Valenčič preprečil, da bi storili kaj več. Po prvem polčasu so gostje vodili s 14:9. Tudi v drugem polčasu domači rokometaši gostom niso pustili, da bi naredili večjo razliko, vendar so, ko je v 51. minuti sodnik za dve minuti izključil Ilca in Lesarja, izkoristili priložnost in povedli za 8 točk. Čeprav so Ribničani tekmo izgubili, so dokazali, da se njihova forma izboljšuje, in imajo, čeprav bodo štartali brez točk, še vedno možnost, da si v tako imenovanem play outu izborijo obstanek v družbi najboljših. Zadetke za Ribnico so dosegli: Lesar 9, Škaper 4, Zbašnik 3, Fajdiga 3, Ivanec 2, lic 2, A. Mihelič 1 in Poje L MEDNARODNI USPEH JAZBINŠKOVE TOMAŽ BOŽIC 6,6 NA 60 M NOVO MESTO - Najboljši slovenski šprinter Novomeščan Tbmaž Božič je jeseni in pozimi dobro treniral, kar je dokazal že na prvi letošnji tekmi. V Celju je že v kvalifikacijah na 60 m tekel odlično in se s časom 6,7 kot najboljši uvrstil v finale, kjer je tekel še hitreje (6,6 s) in za dve desetinki sekunde premagal Gregorja Cankarja in Štam-bergcija. Dobro so se uvrstili tudi nekateri drugi novomeški atleti. V skoku v višino sta bila Šmalc in Maja Vučkovič druga, v skoku v daljino je bila Nataša Podkrižnik druga, Melita Hohnjec pa tretja. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 4. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Ljubljanska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog V nedeljo, 5. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: Vita • mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar. Smolenja vas od 6. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trpina Sabina Stopiče od 8. ao 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8, do 12. ure: Urška, Uršna sela Prvi niz so dobili Ljubljančani s 15:11, drugega pa Pionir s 15:9. V tretjem nizu se je zgodba iz prvih dveh ponovila (10:15 in 15:8), tako daje o zmagovalcu srečanja odločil peti niz oziroma “tie break”, ki pa je bil, podobno kot celo srečanje, ves čas izredno izenačen, nekoliko več sreče pa so imeli Novomeščani, ki so ga dobili s 15:13. Tekmo sta odločili predvsem borbenost in velika želja novomeških odbojkarjev, da Olimpijo premagajo še drugič v tej sezoni. Novomeščani so dobro servirali in dosegli kar nekaj asov, v prvih dveh nizih je bil učinkovit tudi njihov napad, Dolja je odlično tolkel z zadnje linije, nekoliko slabši pa je bil njihov blok. Kljub temu da Pionir za 4 točke zaostaja za drugouvrščeno Olimpijo in tretjeuvr-ščenim Ljutomerom, v novomeškem taboru še vedno potihem računajo na drugo mesto, za kar pa bi morali v preostalih petih tekmah premagati vsa moštva, najbrž celo Vigros Pomurje, ki je letos izgubil le eno tekmo, vendar je bil tudi v Novem mestu povsem na pragu poraza. V soboto bo Pionir igral doma s Kamnikom, tekma pa se bo začela ob 17.30. V Gaju se razmere urejajo V kočevskem prvoligašu so se na pomladni del sezone začeli pripravljati nekoliko kasneje KOČEVJE - V nogometnem klubu Gaj se zadeve vendarle urejajo. Zaradi neurejenih denarnih zadev so se namreč priprave na pomladanski del sezone začele nekoliko kasneje, kot so v kočevskem nogometnem klubu načrtovali. Skupina nogometašev, ki je bila nezadovoljna s svojim položajem v klubu, se je prejšnji teden pridružila ostalim igralcem, ki so pred tem že začeli vaditi. Po besedah trenerjev Jedinka Perice in Marjana Vučka nameravajo sedaj priprave pospešiti in z večjo količino in intenzivnostjo vadbe nadomestiti zamujeno ter se primerno pripraviti na nadaljevanje sezone. Kljub vsemu ostaja denar tista tema, okoli katere se v Gaju dviga največ prahu, vendar to vsekakor ni kočevska posebnost, podobne težave ima večina klubov. Moštvo Gaja se bo za nadaljevanje prvenstvenih bojev tudi nekoliko okrepilo. V moštvu bo spomladi zanesljivo nastopil Damir Šabotič, nekdanji nogometaš ljubljanske Olimpije. Kočevska klubska uprava se dogovarja tudi z Jadrankom Baj-ričem, ki je lani nastopal za Koper, in menda so že blizu podpisa pogodbe. Omenjena nogometaša naj bi okrepila sredino in konico napada. Poleg njiju računajo še na nekatere nogometaše, vendar njihova imena ostajajo skrivnost, saj je do konca prestopnega roka še cel mesec časa. Gaj namerava okrepiti tudi vodstvo kluba. Tako sc namerava med tiste, ki v klubu odločajo, vrniti nekdanji direktor kluba Predrag Simeunovič. Ucnutno pripravljenost so kočevski nogometaši preverili na dveh prijateljskih tekmah. Na gostovanju v Ajdovščini so z 1:0 premagali tamkajšnje Primorje, zadetek pa je dosegel Vujičič. V soboto so se v Ribnici pomerili z Domžalami in izgubili z 2:3. Tbkrat sta mrežo nasprotnikov zadela Buzuk in Adrovič. M. G. ANDREJ GRILC ZMAGOVALEC TURNIRJA Brez Jane jim ne gre dobro SEVNICA - Na mesečnem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen v Sevnici je zmagal Andrej Grilc, član ŠK Triglav iz Krškega, kije med osemnajstimi šahisti zbral enako število točk kot domačin Zvonko Mesojedec, vendar je bil zmagovalec Krčan, ker je v medsebojnem dvoboju zmagal. Rezultati: L Grilc (Triglav) 13.5,2. Mesojecec 13.5, 3. Smrdel 13,4. Kranjec 11.5,5. Kuzmič 10 točk itd. (vsi “Milan Majcen”, Sevnica). Novomeške odbojkarice izpadle iz pokala in nepričakovano izgubile prvenstveno srečanje s Hitom Casinojem Maljkovič je zmagal Uspeh brežiškega tenisaija BREŽICE, NOVO MESTO - Mladi brežiški tenisar Nikola Maljkovič je zmagovalec odprtega državnega prvenstva v tenisu za igralce do 14. leta starosti v Litiji in je trenutno na slovenski računalniški lestvici v svoji starostni skupini na 4. mestu. Maljkovič je v finalu premagal Jovanoviča z 2:0 (6:3, 6:0), v osmini finala pa Novomeščana Blaža Turka z 2:0 (6:3, 6:2). V osmino finala se je od Novomeščanov uvrstil tudi Tomaž Kastelec, kar je prijetno presenečenje, saj se je moral na glavni turnir prebiti na kvalifikacijah. V soboto in nedeljo so v Trzinu in v Celju pripravili kvalifikacijski turnir za dečke in deklice do 12. leta starosti. Na finalni turnir, ki bo od 18. do 20. februarja v Trzinu, na njem pa bo nastopilo 32 najboljših mladih tenisarjev, so se uvrstili tudi štirje Novomeščani: Gašper Župevec, Tadej Pucelj, Miha Bende in Matevž Kralj. NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice so iz pokalnega tekmovanja izpadle, saj so po pričakovanju izgubile tudi povratno srečanje s koprskim Cimosom. Tekma je bila bolj ali manj formalnost, zato izid 3:0 za Koprčanke ni presenečenje. Drugoligašice iz Kopra so po mnenju mnogih najmočnejša ženska odbojkarska ekipa v Sloveniji in so pred Novomeščankami iz pokala izločile tudi slovito ekipo Paloma Branik, ki igra v srednjeevropski ligi. V soboto so se Novomeške odbojkarice v športni dvorani Marof srečale z novogoriškim Hitom Casinojem. Kljub temu da so imele Novomeščanke na papirju veliko več možnosti za zmago, je že prvi niz, ki so ga dobile gostje s 15:8, pokazal, da za domačo ekipo tekma ne bo lahka. V drugem nizu so Novomeščanke s 15:5 zlahka izenačile pa tudi v tretjem je že vse kazalo na njihovo zmago, saj so vodile s 14:10. Potem pa je šlo vse navzdol. Tretji niz so izgubile, pa tudi v četrtem so predvsem tolkačice pokazale veliko premalo, da bi premagale izredno motivirano in zagrizeno novogoriško ekipo. To srečanje je pokazalo vse slabosti novomeškega napada. Goričanke so vso pozornost posvetile reprezentantki Jani Vemig ter jo z odličnim blokom skorajda povsem onemogočile, medtem ko je druge novomeške tolkačice niso mogle nadomestiti. Poškodovana Ivica Menger letos ne more tolči tako kot lani, Simone Satošek ni več v ekipi, Tamara Podolski udari sicer močno, a veliko prenizko skače, udarci Alenke Ostroveršnik in Rebeke Koncilija pa so dobri, a prešibki, da jih odlične Goričanke pod vodstvom Patricije Mori ne bi mogle ubranili. Kljub porazu so novomeške odbojkarice Še vedno na drugem mestu s štirimi točkami prednosti pred Zgornjo Savinjsko, ki se je tokrat sicer zelo dobro upirala Blejkam, a je vseeno izgubila s 3:0. V soboto bodo Novomeščanke ob 20. uri doma verjetno še zadnjič v tej sezoni igrale z zelo neugodnim Krimom, prav ta tekma pa bo pokazala, ali je bil poraz proti Hitu Casinoju le posledica trenutne slabosti novomeške ekipe ali pa je ta tik pred koncem rednega dela prvenstva v resni krizi. GUTMAN JE PONOVNO PRVAK NOVO MESTO - Mladi novomeški igralec squasha Klemen Gutman j6 zmagal tudi na drugem mladinskefl1 državnem prvenstvu. Klemen tudi tokrat ni imel težkega dela, saj je vsaj za razred boljši od vseh ostalih igralcev. V polfinalu je s 3:0 premagal Janežiča,v finalu pa z enakim izidom še Fečurja; Kar dobro so se uvrstili tudi drugi igralo novomeškega Hrasta: Sandro Windisb je bil šesti, Borut Pečar sedmi, Luka Legan osmi, Sebastjan Windish deseti. Luka Blažič dvanajsti in Jaka Plut petnajsti. Med mladinkami je od Novome-ščank nastopila le Mojca Blažič in osvojila 4. mesto. ANDORA - Mlada smučarka novomeškega smučarskega društva Rog Jana Jazbinšek iz Šentjošta je na velikem mednarodnem smučarskem tekmovanju v Andori dosegla lep uspeh in dokazala, da v svoji starostni kategoriji spada med najboljše smučarke na svetu, saj so na tekmovanju nastopili mladi smučarji iz 20 držav. V superveleslalomu je bila Jana peta, v veleslalomu deseta, najbolje pa ji je šlo v slalomu, kjer je bila po prvem teku na tretjem mestu. V drugi slalomski vožnji je Jana začela zelo agresivno, saj se ji je ponujala celo možnost za zmago, žal pa je hotela narediti preveč in je zgrešila vratca. Napako je popravila tako, da se je vrnila do zgrešenih vratič, in kljub temu osvojila 12. mesto. Najuspešnejša sezona karateistov Karate klub Sevnica lani osvojil na mednarodnih in domačih tekmovanjih kar 55 kolajn - Denis Orač in Marko Stopar v vrhu - Bodo našli generalnega sponzorja?^ SEVNICA - Navkljub težavnim gmotnim razmeram za slovenski šport v minulem letu je v nekaterih okofjih vodstvom športnih klubov uspelo domiselno s primemo organiziranim delom prebroditi tudi take in podobne težave. Med te klube gotovo spada tudi sevniški karate klub. Njegovo vodstvo ocenjuje preteklo tekmovalno sezono za najuspešnejšo doslej, saj so sevniški karateisti lani osvojili na mednarodnih in domačih tekmovanjih kar 55 odličji, od tega 20 zlatih kolajn. valcev ter sponzorjev, ki so pomagali, d3 so se karateisti lahko udeležili števil' Najbolj dragocena lovorika je za klub naslov državnih prvakov v kategoriji dečkov. Na DP so v letu 1994 osvojili 4 zlate, 3 srebrne in 3 bronaste medalje. Osvojili so lovoriko najboljših tekmovalcev v konkurenci mlajših in starejših dečkov na prvenstvu Štajerske, na 22. mednarodnem turnirju v Trbovljah so bili Sevničani v konkurenci 588 tekmovalcev iz 6 držav proglašeni za najboljši slovenski klub. Oglejmo si še podatke o najuspešnejših sevniških karateistih, ki so osvajali kolajne na DP in mednarodnih tekmovanjih. Denis Orač je osvojil 6 medalj (4 zlate, 1 srebrno in 1 bronasto) in si priboril še 5. mesto na svetovnem pokalu v borbah; sledijo mu: Marko Stopar s 5 kolajnami (2, 2, 1), nato Danilo Lisec s tremi medaljami (1,0,2) in 9. mestom na svetovnem pokalu v borbah; Iztok Busar, Silvo Koželj, Sašo Vaš in Dejan Uranjek so osvojili po dve kolajni, Besim Dautbegovič in Aleš Škrabar pa po eno. Vse bolj odmevni uspehi sevniškega karateja so plod dobrega dela trenerjev, prizadevnosti in nadarjenosti tekmo- nih tekmovanj. Sevniški karateisti siv letu 1995 želijo le še pridobiti generalnega sponzorja, saj potem zanje, po be-sedah glavnega trenerja Jurija Orača, “ne bo več ovir za osvajanje medalj tud* na drugih celinah našega planeta.” NAČRTI KONJENIKOV RIBNICA - Konjeniški klub Ribnica je lani uredil vadišče in manežo za konje, letos pa bodo urejali prostore na Ugarju, kjer imajo hleve in vadišče. Tako so sklenili pred kratkim na letnem občnem zboru. Veliko pozornost posvečajo tudi strokovnemu delu, njihova šola jahanja pa je čedalje bolje obiskana. P k h tl A je b tu P ti SEVNIŠKI KARATEISTI - V Karale klubu Sevnica trenira 46 tekmovalcev, od tega je 20 članov selekcije aktivnih tekmovalcev, 11 članov je v nadaljevalni in D v začetni skupini. Glavni trener je mojsterjiu-jitsa in karateja Jurij Orač, njegova pomočnika pa sta Sašo Vaš iz Brestanice in Sevničan Iztok Busar. V klubu poleS karateja delujeta še dve sekciji juda in jiu-jitsa, ki ju vodila Miran Grubenšek (mimogrede: on je hkrati predsednik kluba!) in Jurij Orač. V svojih vrstah />a vadijo tudi pripadniki policije in vojske. Na posnetku so sevniški karateisti (od leve proti desni) s svojim trenerjem Oračem na 1 svetovnem pokalu za otroke in kadete (Miskolc, od 7. do 10. oktobra 1994): Marko, Denis, Tomaž, Danilo, Silvo, Besim in Rok. . m ž> —^ : »x, v > l f m« f M Nov« mesto, 2. lebruarja 1995 Kržanovi v boju z monopolisti Afa slovenskem trgu se bije neizprosen boj med mlekarnami. Slovence, ki niti nismo veliki porabniki mleka in mlečnih izdelkov, poskušajo pripraviti za nakup monopolisti, kot so Ljubljanske mle-tome, pa še številne pozneje uveljavljene regionalne mlekarne. Že kto in pol v Cundrovcu v bližini Brežic obratuje, išče svoj prostor na frgu in vztraja na svoji poti edina slovenska zasebna mlekarna -Mlekarna Kržan. Območje Dolenjske, Bele krajine in osavja je tudi tu črna lisa v Sloveniji. Nima nobene večje mlekarne, tiste, ki so nekdaj . . ’ Pa so že zdavnaj bogve po kateri direk-1V1 usahnile. Kržanovi so o lastni predelavi ro uka začeli razmišljati v letu 1990. Tako kot ™gi slovenski kmetje so se srečevali z vse vučjimi težavami pri prodaji mleka, in ker so ‘nieli precejšnjo lastno proizvodnjo, se je Porodila ideja o predelavi. Zaradi bližine ^osednje republike so računali predvsem na nrvaški trg in na kupce v Zagrebu. Lotili so se za malo podjetje z nazivom rnrmatin velikega zalogaja. Njihov finančni •tozekje segel do višine 2,5 milijona mark. S emso se2idaii potrebne objekte, skladišča, ,a l nico’ nabavili potrebne posode, kom-P etno opremo za termično obdelavo, za nergetiko, ki jim daje vročo in ledeno hlad-0 vodo, ter stroje za pakiranje. Vsa oprema ,.12 ncr3avečega jekla. “Če bi zdaj opremljal, wSe odločal drugače,” pravi lastnik mlekarne artm Kržan, “Nihče ti ne svetuje, vsak od proizvajalcev opreme samo pač hoče proda-11 svoje blago.” Predelali bi lahko 10.000 litrov mleka dnevno Kržanovi so začeli s predelavo mleka P°ieti leta 1993. Oprema omogoča dnevno Predelavo 10.000 litrov mleka, vendar trenut-!10 predelajo vsak dan le od 3.000 do 4.000 1,r°v. Okrog 1500 litrov namolzejo Kržanovi j' astnih hlevih, kjer imajo 100 glav živine, Preostale količine odkupijo od nekaterih proizvajalci dosledno držijo zase, zato jih mora vsak sam odkriti. V našem laboratoriju delamo lastne analize surovin in izdelkov, poleg tega imamo dnevne veterinarske analize ter občasne kontrole zavoda za higieno.” Kljub težavni proizvodnji in zelo občutljivim izdelkom pa največja umetnost še vedno ostaja izdelke prodati in v današnjem neredu v plačilnem prometu predvsem tudi priti do plačila. “Te vrste proizvodnjo ni tako enostavno postaviti na noge pa še skrbeti za prodajo, distribucijo in na koncu zagotoviti realizacijo. Če se mora eden od zaposlenih ukvaijati samo z izterjavo dolgov, je to velik strošek za podjetje,” meni Kržan. V podjetju Farmatin je zaposlenih 9 delavcev. Dva skrbita za stoglavo čredo krav molznic, trije ali štirje delajo v predelavi, dva ali trije pa skrbijo za distribucijo. Martin Kržan v svoji mlekarni Kržanovi želijo povečati proizvodnjo in popolniti svoje zmogljivosti. Če bi se predelava povečala vsaj za polovico, bi že bili na zeleni veji. Še vedno upajo, da se bo hrvaško tržišče le odprlo in da bosta državi sklenili sporazum o prosti trgovini. Prepričani so, da učenje v naravi Je šola v naravi odpisana? Sole v naravi, ki so se izredno lepo uvejavile v osemdesetih letih, danes izginjajo. Le redke šole in najbolj vneti učitelji se še trudijo, da bi jih obdržali pri življenju, žal pa v planine in na motje ne morejo ,JM„ie . več vsi otroci, saj je denarni prispevek za marsikatere starše prevelik ‘iajo visokohfkcttuhod^rroiinTkSe Sola v naravi bi morala biti obvezna vsebina učnih načrtov, denar pa bi morala zagotoviti država. Wu* ,nietov, občasno pa ga pripeljejo tudi iz T dobrim izborom si zagotav-, -kovost vhodne surovine, ki se Jfadi nizke vsebnosti mikroorganizmov r p3 v Poseben visoko kakovostni razred. °b znamko Mickama Kržan se da dobi-s navadne ‘n ae kakih sedem različnih oku-si\aadn‘h jogurtov, pasterizirano mleko, (sk ° 'n k's*° smetano ter maslo in sveži sir Po U^ kmalu bodo kupcem ponudili še sarT nC VTStC v'tani>nskihjogurtov z uvoženo ntl ‘t° maso> lotili pa se bodo tudi predelave ^ a v kislo mleko. Prodajajo tudi mlečne c'; drugih proizvajalcev (npr. trde sire), °bijo s kompenzacijami, in tako dopol-n^vojo ponudbo. joe rC<^ ^ratkim so nabavili nov stroj za p . ’s katerim so odpravili ozko grlo v odnji, v februarju pa nameravajo za-, Jati kompletno embalažo in predstaviti KuPj*m nov dizajn. slov e^° 'n mle^nc proizvode prodajajo na Pre|CnSkem ,r8u’ saJ hrvaški zaradi carin in daj eVmanov za zdaj ni zanimiv. Poleg pro-Ma k ~>osav3u se jim je uspelo prebiti proti pa J”0111’ CelJu in Novemu mestu, zavedajo Nalo' ^ S° na ,P°dro^ju trženja še dosti pre-dain narec*ili> in pravijo, da bodo letos pro-tekl ° mrežo bistveno razširili ter se lotili tudi (p at11e- V Posavju imajo lastno distribucijo š°laSebcj priljubljeni so njihovi izdelki na ku /> sicer pa so med njihovimi največjimi jn£‘ mariborski Koloniale, žalski Hmezad lij večjih zasebnih trgovskih podje- ijUj., 'ekarna ima vse od začetka lastno pro-W n° na brežiški tržnici, poskusila pa sc je 1 s Prodajo na ljubljanski tržnici. ^sak čuva svoje tehnološke , skrivnosti nje ”*artin Kržan pravi, da eno leto proizvod-VojI aki panogi še ne pomeni veliko. “Proiz-pr a tehnologija je sicer znana, vendar pri eNvi obstajajo skrivnosti, ki jih drugi Že samo ime “šola v naravi” pove največ. To niso le smučarski in plavalni tečaji za otroke, ki jih šole organizirajo izven kraja bivanja, niti to niso počitnice v gorah dli zdravstvena kolonija na morju. Šola v naravi je vzgojna oblika, pri kateri se šola z nekaterimi svojimi razredi preseli v naravo. Poleg učenja smučanja ali plavanja lahko šola v naravi da otroku precej več. Čustven, kulturen in spoštljiv odnos do narave lahko otrok najlažje pridobi v naravi, veliko težje je to doseči v učilnici. Tudi to, kako v naravi smotrno preživljati prosti čas, lahko otrok spozna le v naravi. Spreten učitelj lahko v naravi otroku ponudi zelo veliko. Ne le da ga uči preživetja v naravnem okolju, temveč ga lahko nauči spoznavati naravo, opazovati živalstvo in rastlinstvo, saj bolj kot bo otrok poznal naravo, bolj ji bo zvest in bolj bo znal zanjo skrbeti, tudi ko bo odrasel. Šola v naravi je tako lahko tudi trden temelj ekološke zavesti sodobnega človeka. Poleg tega šola v naravi močno vpliva na socializacijo otrok, ki so skupaj 24 ur na dan, in če želijo “preživeti”, morajo sodelovati med sabo, biti strpni drug do drugega in drug drugega upoštevati. Z eno besedo: naučijo se tovarištva. Začetki šole v naravi pri nas segajo v leto 1962, ko so prvi ljubljanski otroci odšli na zimovanje v Gorje nad Bledom, naslednje leto pa so nekatere šole z otroci odšle na morje. Največji razmah so šole v naravi doživele v osemdesetih letih. Ker šola v naravi ne spada med obvezne vsebine, jo organizirajo le še na redkih šolah, saj je zanjo potrebno veliko truda in organizacijskih sposobnosti, predvsem pa močne volje učiteljev, ki se tega lotijo. S tehnološkim razvojem, ki smo mu priča zadnja desetletja, se je naše življenje korenito spremenilo, še bolj pa se je spremenilo življenje otrok, posebno tistih, ki živijo v mestih. Če so mestni otroci še pred, recimo, tremi dcstletji večji del svojega prostega časa preživeli na planem, sc poleti kopali v reki, ki je tekla skozi mesto, pozimi sankali ali smučali na najbližjem griču, skozi celo leto pa zahajali v bližnji gozd in noreli po gmajni, današnji otrok vsega tega skorajda ne pozna več. V najboljšem primeru popoldne, ko se vrne iz šole, vsaj nekaj časa teka za žogo, seveda na asfaltnem igrišču. Ves čas ga ogrožajo avtomobili, hrup in vdihuje onesnažen zrak. Potem pa pridejo na vrsto satelitski televizijski programi, video, računalniški ekran, video igrice. Edini stik z naravo za sodobnega mestnega otroka je letni ali zimski dopust, pa še ta je za mnoge družine predrag in se mu vse pogosteje odpovedo. Vse to so zelo močni razlogi, naj šole vztrajajo pri organizaciji šole v naravi, čeprav ne spada med obvezne vsebine učnega programa. To ne velja le za mestne šole, temveč v enaki meri tudi za podeželske, saj so mnogi kmečki otroci v šoli v naravi prvič videli morje ali se vozili z vlečnico. Žal se dogaja ravno nasprotno. Šola v naravi izumira. Čeprav natančnih podatkov ni, po nekaterih ocenah letno šolo v naravi organizira okoli 15 odstotkov šol, zimsko pa manj kot 10 odstotkov. Strašen korak nazaj je to, če vemo, da je sredi osemdesetih let letno šolo v naravi obiskalo okoli 70 odstotkov slovenskih osnovnih šol (v letno šolo v naravi jc leta 1985 odšlo kar 90 odst. ljubljanskih osnovnih šol), zimsko pa okoli 30 odstotkov. Vendar ne gre le za zmanjševanje števila šol, ki še vztrajajo pri organiziranju šole v naravi, gre tudi za zmanjševanje števila učencev, katerih starši še lahko zberejo denarni prispevek, oziroma za vse večje social- bi brez sedanjih visokih carin in prelevmanov ter z doseženo kakovostjo gotovo našli kupce na Hrvaškem. Res bi k sosedom šle prodajat tudi velike slovenske mlekarne, a Kržanova bi se že zaradi majhnosti lahko hitreje prilagajala potrebam tržišča, poleg tega pa bi imela prednost tudi zaradi bližine. Mala mlekarna je trn v peti velikim sistemom O križih in težavah ter o različnih, tudi nizkotnih preprekah, preko katerih je moralo podjetje, predenje vsaj za postavilo silo na noge zasebno mlekarno, Martin Kržan ne govori rad. Celo sedaj ne, ko je marsikaj že za njim, kot tudi takrat ni, ko seje še prebijal skozi papirje, gradnjo in zbiral potreben denar za mlekarno. Takrat in zdaj pa je kljub temu očitno, da je mlekarna velikim sistemom, predvsem Ljubljanskim mlekarnam, trn v peti. “Monopolisti se nas bojijo, ne toliko naše proizvodnje, ki je majhna, ampak možnosti, da nam uspe in da nam bodo sledili še drugi,” pravi Kržan. Mlekarna Kržan je eden izmed primerov, ki kaže na to, da je pogosto podpora podjetništvu zgolj besedna, v resničnem življenju pa zmagajo interesi velikih. Brežice so nekdaj že imele zadružno mlekarno, ki se je pozneje priključila Ljubljanskim mlekarnam. Te so predelavo v tem koncu Slovenije ukinile, se obvezale odvažati in odkupovati mleko, zdaj pa opuščajo še to. Če bi Brežičani znali nastopiti enotneje, bi se pri Kržanovih razvila mlekarna večjega tipa. Kot pravi lastnik, bi lahko predelali vse mleko, ki ga namolzejo kmetje v tej občini. BREDA DUŠIČ GORNIK no razlikovanje otrok, česar pa ne bi smeli dopustiti. Medtem ko v letnih šolah še nekako gre, je pri zimskih šolah, kjer je poleg drugih stroškov potrebno otroka opremiti s sorazmerno drago smučarsko opramo, veliko težje. V osemdesetih letih, ko so šole v naravi pri nas dosegle največji razmah, so v naravo odšli vsi učenci, saj se je za tiste socialno najboljh ogrožene vedno našel denar. Danes gredo v šolo v naravi predvsem tisti otroci, katerih starši spadajo v zgornjo polovico socialne lestvice, starši nekaterih otrok pa si, da bi njihov otrok odšel s sošolci na smučanje, denar za to dobesedno odtrgajo od ust. Tretji, teh je čedalje več, tega preprosto ne zmorejo več. Šole, kjer se v šolo v naravi prijavi manj kot polovica otrok, to vzgojno obliko počasi opuščajo. Šola v naravi je vzgojno izobraževalna oblika, ki poskuša s posebnimi sredstvi in v posebnem okolju smotrno prispevati k oblikovanju učenčeve celotne osebnosti. Bistvo šole v naravi je to, da ves oddelek učencev za nekaj časa odide v neposredno naravno okolje (k morju, k reki, v gozd, v gore), kjer s smotrno izbranimi vzgojno izobraževalnimi vsebinami in posebnim načinom življenja nadaljuje pedagoško delo. (Dr: Silvo Kristan) Čeprav se je šola v naravi razvila v socialističnih časih, pa zgledi ne prihajajo z Vzhoda, kot bi si kdo zmotno mislil. Ameriški otroci pogosto preživljejo počitnice v različnih taborih, kjer sc pod nadzorom strogih vzgojiteljev naučijo marsikaj. Švedski učni načrt za osnovno šolo zahteva, da morajo otroci vsako šolsko leto preživeti od 4 do 8 dni v naravi, avstrijski otroci imajo v času šolanja dva smučarska tečaja in plavalni teden izven kraja bivanja, Francozi slovijo po razredih na snegu. Če bi se radi primerjali z razvitimi, ne bi smeli opuščati nekaterih vzgojnih vsebin, ki so se že uveljavile. Glede na vrsto dobrih strani šole v naravi bi jo bilo treba rešiti, vendar, kot kaže, obstaja le en zanesljiv način: šola v naravi bi morala biti v učnem načrtu obvezna, zanjo pa bi morali najti sistemska sredstva. Delno jo lahko še vedno sofinancirajo starši, vendar v tako velikem znesku, da ne bo noben otrok prikrajšan za teden šolanja v naravi. IGOR VIDMAR ob zaključku darilne akeije dolenjskega lista Kralj in Krpan sta v Kostanjevici Koledar z Levstikovim Martinom Krpanom in sslikarskimi ilustracijami Toneta Kralja te najbrž najbolj priljubljene slovenske povesti je Dolenjski list (ob izdatni podpori Dolenjske banke, Studia D in Ter-motehnike) za novo leto podaril vsem svojim naročnikom. Ta poteza našega časopisa je bila sprejeta z navdušenjem in hvaležnostjo. Številne odzive, ki jih ob tem dobivamo iz domovine in tujine, bi lahko na kratko strnili v besede: “To je res lepo darilo. Hvala!” Koledar je izdala novomeška firma Rex-tom; lastnika in partnerja te firme sta novomeški podjetnik Tomo Bartelj ter slikar in arhitekt Samo Kralj. Njuna firma zadnja leta izdaja kakovostne umetniške koledarje, ki gredo v Sloveniji zelo dobro v denar, in sicer v izjemno velikih nakladah. Za Levstikovega in Kraljevega Martina Krpana sta sc podjetnika odločila tudi zato, ker jima je, tako kot številnim njunim vrstnikom, pa tudi starejšim in mlajšim, še živo v spominu veselje in radost ob prebiranju in gledanju te povesti z ilustracijami Toneta Kralja iz njunega otroštva. Ne prej ne kasneje ni nobena izdaja Martina Krpana dosegla take priljubljenosti. Pri uresničitvi te lepe zamisli jima je krepko “držal štango” Lado Smrekar, snovalec in tvorec Kostanjevice kot svetovno uveljavljenega umetniškega kraja; kajti originali Kraljevega Krpana so, tako kot številna druga dela tega velikega slovenskega slikarja, v Kostanjevici, kjer je galerija Toneta Kralja, ki ji je umetnik podaril veliko svojih del. Krpan mu je bil pisan na kožo Z vdovo Toneta Kralja, kiparko Maro Kraljevo, smo se že pred novim letom dvakrat dogovorili za pogovor, ki naj bi ga zaključili z obiskom Kostanjevice. Če hočejo namreč njegova vdova, hčerka, vnuki in pravnuki ali kdorkoli drug videti njegova dela, morajo pač v Kostanjevico, kajti doma ni ostalo tako rekoč nič. “Tone je bil pač celo življenje tak, da se z materialnimi stvarmi zase in za svojo družino ni prav močno obremenjeval. Ko sem mu že na stara leta rekla, da doma nimamo nobenih njegovih del, je samo z roko odmahnil in dejal, da jih bo že še naslikal. Pa jih ni, ga je prehitela smrt...” A oba prednovoletna zmenka z gospo Kraljevo je preprečilo slabo vreme s hudim sneženjem. In tudi pred 14 dnevi, ko je gospa končno le lahko prišla, je, brž ko je prispela, začel močno naletavati sneg. Tako je spet odpadel izlet v Kostanjevico, je pa v prijetni restavraciji na Bregu, kjer si je Kraljeva ganjena ogledala rojstno sobo njenega in moževega dobrega prijatelja Božidarja Jakca, stekel z lucidno in šarmantno gospo nadvse zanimiv pogovor, ki ga je, kot prava kraljica, ves čas izvrstno obvladovala in nadzorovala. Gospa Kraljeva se je namreč večkrat na račun svojega priimka pošalila, da je - kraljica. Sicer pa ji je bilo to, da bo postala kraljica, prerokovano ob rojstvu. Rodila seje kot druga hči pesnice Vide Jerajeve in violinista Karla Jeraja, in sicer 9.9.1909 ob 9. uri, in zaradi tega spleta številke devet je neka Grkinja njeni mami prerokovala, da bo hči postala kraljica. “In še nekaj nenavadnega je bilo ob rojstvu: na svet sem prišla z dvema zobkoma, s katerima sem se tudi po- kmečkega orjaka. Tone je bil doma iz Zagorice v dobrepoljskem koncu in mu je bila ta tematika zelo pri srcu. Tudi sicer je kot slikar celo življenje obdeloval tematiko narodne zavednosti. Nasploh je delal zelo zavzeto; ko je risal Krpana, je vstajal ob pol šestih zjutraj, si zavrel mleko in vanj nadrobil toliko kruha, da je bilo gosto, kot bi natresel polno žgancev, potem pa je bil sposoben delati cel dan; le po kosilu je rad malo poležal, najraje kar pod jablano pri naši hiši, ki jo je v največji meri zgradil sam s priložnostno najetimi delavci.” Smrekar in mu predlagal, da bi v kostanjevi-škem gradu uredili njegovo galerijo. “Kostanjevica in vse, kar je v povezavi z njo, mu je postala in do smrti ostala silno ljuba. V Kostanjevici je bil res srečen,” pravi gospa Mara. Najprej je bil imel leta 1970 veliko samostojno razstavo v Lamutovem salonu, dve leti zatem je, tudi izvrsten kipar, sodeloval na tamkajšnji Formi vivi, kjer je ustvaril svojega mogočnega Gubca. “Iz šole, kjer je bival, je hodil vsako jutro mimo pokopališča delat v grad. Kako navdušeno mi je pripovedoval o svojem delu in bivanju tam! .Pomisli,’ je govoril, ,ne more se zgoditi, da bi srečal enega samega otroka, ki me ne bi pozdravil. In ljudje, kako so neposredni, prisrčni in prijazni!’ In res, ničkolikokrat sem se sama prepričala, kako olikani ljudje in vzgojeni otroci so v Kostanjevici. Tudi pri tem se pozna velik Smrekarjev vpliv na celotno življenje v teh krajih. Nisem se mogla načuditi, da pri vseh številnih umetniških delih v tamkajšnji šoli in pri toliko šolarjih ni bilo niti eno poškodovano. Kostanjevica je vzgojila matere in očete, ki so naprej vzgojili svoje otroke v spoštovanju do umetnosti in kulture. Kako čudovito bi bilo pri nas, ko bi imeli povsod tako omiko! Ni čudno, daje Tone v svojih zrelih letih tam našel svoj mir, Kostanjevica mu je bila pribežališče, zatočišče, svet brez senc. Zanj je bil ta kraj mesto umetnosti, ustvarjanja in ljubiteljev umetnosti. Ljubljane pa ni imel rad, imel jo je za pokvarjeno, bila mu je sinonim za kaos in zmešnjavo mišljenj. V Kostanjevici je nase korenine Tone Kralj ročila, in namesto njiju mi potem nista nikoli zrastla druga,” pove kot zanimivost. Seveda se je največji del pogovora sukal okoli njenega pokojnega moža, slikarja Toneta Kralja, s katerim se je poročila kot 18-letna absolventka srednje šole za keramiko pri profesorju Francetu Kralju, Tonetovem bratu. “Tone je ves čas hotel ilustrirati Levstikovega Krpana, pa za to dolgo ni bilo prave priložnosti. On sam o tem ni veliko govoril, tudi meni ne, kot o svojem delu nasploh ne; kar naprej je samo delal, garal. Pač pa mi je pred kratkim o njegovi želji, da bi delal Krpana, pripovedovala nekdanja urednica pri Mladinski knjigi Kristina Brenkova. Že pred drugo svetovno vojno si je želel slikati Krpana, potem ga je po vojni Brenkova vprašala, kaj bi želel delati, pa ji je odločno odgovoril, da Krpana. ,Ta mi je na kožo pisan’, ji je rekel. Vendar do pogodbe med njim. in Mladinsko knjigo nekako ni prišlo, pa je začel delati kar brez pogodbe. To je bilo leta 1954. Seveda je vseskozi mislil na knjižno izdajo. Ker je bila takrat tehnika še bolj primitivna, je slike delal v enaki velikosti, kot so bile kasneje objavljene in kakršne so tudi sedaj v tem lepem koledaiju. To je bilo še posebej naporno, saj gre za akvarele, in to skoraj za miniature; prepričana sem, da si je prav pri Krpanu uničil oči,” je začela zanimivo pripoved Mara Kraljeva. Ko je slikar že naslikal nekaj od skupaj 32 akvarelov za Martina Krpana, jih je odnesel v Mladinsko knjigo. Čeprav so v založbi za ilustratorja nameravane izdaje Levstikove povesti že predvideli slikarja Lojzeta Perka, jim je bil Kraljev Krpan tako všeč, da so z njim (akoj sklenili pogodbo. “To knjigo je imel Tone najraje; isto velja za lik Krpana kot slovenskega Mara Kralj s Tomom Bartljem (levi) in Samom Kraljem Mara Kralj Hudič je bil Mussolini Navdušenje ob izidu Martina Krpana s Kraljevimi ilustracijami je bilo izredno, Kritike so bile samo pozitivne. Kmalu so začeli Krpana prevajati v številne jezike in izdajati s Kraljevimi slikami. Najprej je Martina Krpana v angleščino prevedla priljubljena ljubljanska Angležinja miss Copeland, sledili so prevodi v nemščino, francoščino, po vsem svetu je šel Martin Krpan s Kraljevimi slikami v esperantu, izšel je tudi v švedščini, japonščini in celo kitajščini. “Tone je bil izredno vesel, da so to našo povest brali po celem svetu,” pove njegova vdova, “Krpana je res delal s strastjo, elementarno.” Najbolj je bil Tone Kralj ponosen na svoje slike, ki jih je naslikal v cerkvah; zelo veliko je slikal na primorskem koncu, začel pa je že leta 1923, takoj ko je prišel iz Prage, se pravi takrat, ko je bila Primorska pod Italijo. “Tudi pri tem delu je Tone pokazal ne samo izjemen talent in znanje, ampak tudi neomajno narodno zavednost in ne nazadnje velik pogum,” pravi njegova vdova. Prvo svoje tako delo je opravil v cerkvi na Premu, rojstnem kraju Dragotina Ketteja, in naključje je hotelo, da smo se o tem z njegovo vdovo pogovarjali prav v Kettejevi sobi v Gostišču na Bregu, in to 19. januarja, na dan, ko se je pred 119 leti ta veliki slovenski pesnik rodil. “Zal je freska v tej cerkvi propadla, bila pa je, se spominjam, velikanska in zelo ekspresionistična.” Med vojno, v zimi 1941/42, je Kralj slikal v cerkvi na Lokvah na Krasu. Ravno ko je slikal Kristusa, ki seje žito, za njim pa hodi hudič, ki seje ljuljko, so v cerkev prišli italijanski fašisti s črnimi kapami in se zastrmeli v sliko. Hudiča je namreč Kralj oblekel v črno in mu dal podobo Mussolinija. Kralj seje od nemoči in strahu režal kot pečen maček in kazal svoje lepe bele zobe. “Malo je prismuknjen,” se je znašel župnik Virgilij Šček, ki je, tudi ves prestrašen, pritekel v cerkev. V cerkvi v Soči pa je naslikal zemeljsko kroglo tako, da sc vidi Italija, angela na hudiču, ta pa ima svoj krempelj zataknjen na tistem mestu na Zemlji, kjer je Rim. Kjerkoli in karkoli na Primorskem je slikal, povsod je gledal, da je naslikal kaj v barvah slovenske zastave, tudi če je slikal Kristusa; je na primer njegov plašč bel, druga obleka rdeča, kakšna figura pa bela. Kristusovim rabljem pa je dajal podobo domačih izdajalcev, fašistov. “Najbolj ponosen pa je bil na sliko z naslovom Rapallo,” trdi njegova vdova. V tem italijanskem mestu je bila po L svetovni vojni podpisana pogodba, po kateri je Primorska in velik del _ Notranjske pripadel Italiji. “To sliko je Tone jjj podaril trpečemu slovenskemu narodu in mo-rala bi biti v koprski galeriji.” p V Kostanjevici je bil srečen £ Posebno poglavje v Kraljevem življenju in delu pa je Kostanjevica. Tja gaje povabil Lado bil srečen, zato je želel bili tam tudi pokopan, prav na tistem pokopališču počiva, mimo katerega je na Formi vivi vsak dan hodil.” Tako res ni čudno, da je Tone Kralj za svojega življenja Kostanjevici, kjer so v gradu uredili njegovo galerijo, podaril največji del svo jega opusa. Ce ne štejemo fresk v cerkvah, so drugje le drobci. V Kostanjevici je Tone Kralj, že hudo bolan, v družbi svojih najbližjih in prijateljev 23. avgusta 1975 proslavil svojo 75-letnico rojstva. “V kostanjeviškem šolskem kombiju sem uredila posteljo, da smo ga na njegovo željo lahko iz Ljubljane pripeljali v Kostanjevico. Ob koncu slavja v gostilni Gorjanci, ob enajstih zvečer, sije zaželel videti mogočen kostanjeviški grad. Sama sva se odpravila tja, peljala sem ga na invalidskem vozičku. Očitno naju je nekdo prehitel - mislim, da je bil to dobri Lado Smrekar - kajti ko sva prispela, je bilo prostrano samostansko dvorišče razsvetljeno in Kralj je bil zadnjič v svojem zemeljskem raju. Dobra dva tedna zatem, 9. septembra, na moj rojstni dan, je umrl. Pokopan je v Kostanjevici, kjer so tudi njegova najboljša dela vključno z ilustracijami Martina, Krpana. To, da je Dolenjski list za novo leto podaril svojim naročnikom ta koledar, je izredno lepo dejanje, lahko bi rekla, da se tako kaže noblesa v žlahtnem pomenu besede. Hkrati pa naj vaši bralci la koledar jemljejo tudi kot posmrtno darilo Toneta Kralja dolenjskemu ljudstvu.” ' ANDREJ BARTEU n i e ■’ Karolina je pri Guštinovih na Gornji Lokvici pri Metliki leta 1919 privekala na svet kot deseti otrok. Desetnica torej, ki naj bi odšla po svetu. Toda Karolina pravi, da to velja le v dmžinah, kjer je deset bratov ali sester, pri njih pa so bili štirje fantje in šest deklet in usoda je hotela, da je prav ona ostala na domačiji. Ko se Karolina Nemanič danes spominja prehojene življenjske poti pravi, da bi bilo najbrž bolje, če bi odšla od doma, saj ji težje gotovo ne bi moglo biti. Nesreče, trpljenje, ponižanje so bili njeni življenjski sopotniki, ki se jih nikakor ni mogla otresti. Leta 1933 je razsajalo črevesno vnetje, ki je pobralo mnogo sovaščanov, in tudi pri Guštinovih so imeli v enem tednu dve smrti. Umrla sta dva Karolinina brata, medtem ko so njo in starše rešili s cepljenjem. Tako je na okrog petnajst hektarov veliki kmetiji ostala sama s starši, kajti vsi ostali otroci so se že poročili. Pomagala je le še dekla. Čeprav je morala trdo delati, so bila mladostna leta gotovo najlepša v njenem življenju. Najtežja preizkušnja jo je šele čakala. Sredi druge svetovne vojne je namreč umrl oče, pol leta za njim še mati. Vojna vihra ji je vzela tudi moža in ostala je sama s tremi otroki, starimi šest mesecev, dve leti, tri leta in pol, ter četrtim pod srcem. Taje kmalu po rojstvu umrl, kajti stresi, ki jih je preživljal skupaj z mamo, so bili za drobceno bitje očitno preveč. Da bi bila nesreča še večja, je morala s svojimi tremi sinovi bežati od doma. Iz begunstva se je vrnila šele po letu dni, po kapitulaciji Italije. A se tudi doma ni bilo lahko prebijati skozi življenje. Na kmetiji je ostala le še ena krava, ki jo je kmalu nekdo zastrupil, in šele po sedmih letih si je Karolina toliko opomogla, da je lahko pri sestrični z velikim popustom kupila prvo tele. “Med vojno sem zamenjala kakšen hleb koruznega kruha - pšenica tako in tako ni obrodila - za padalo, da smo sc imeli splofi v kaj obleči. Na srečo so kolikor toliko obrodile vsaj druge poljščine, da sem lahko prispevala za obvezno oddajo,” se spominja. Konec vojne je Karolini prinesel novo gorje. Nacionalizirali so ji vse vinograde na Lokvici, vinograd v Vidošičih z zidanico vred pa vse gozdove, razen enega steljnika, ter vrsto njiv. Ostalo je le pet hektarov zemlje, na srečo tudi sadovnjak, ki gaje zasadil še njen oče, kije rad eksperimentiral s sadjem. In tudi Karolina Nemanič slive so takrat kar dobro obrodile, daje lahko kuhala in prodajala slivovko. Še vedno pa jo upala, da bo dobila nazaj zemljo. “Šla sem na Narodno imovino v Ljubljano ter prosila za vračilo. Rekli so, da mi bodo vrnili, če bo podpisala vaška oblast. A tega podpisa nisem dočakala.” Oprijela se je druge roke, ki ji j6 vlivala upanje, da bo zemlja zopet pripadala Nemaničevi domačiji. “Sosed me je nagovoril, naj se poročim z njim, ker mu bo kot bivšemu partizanu morda le uspelo državi izpuliti zemljo. A zaman. Razočanje je bilo veliko, možje odšel. Ločila sva se. Pravzaprav se je ločil le on. Jaz nisem hotela podpisati-Sodnik ni vedel, kaj naj naredi. Rekla sem, naj napiše: Vzgojena tako, da se ne ločim. P tako je tudi bilo,” pripoveduje. Zopet je ostala sama, tokrat še s sinom več. “Garala sem za otroke in po končan' osnovni šoli dala vse v uk. Nisem hotela, da bi hlapčevali, kot sem morala sama-Najstarejši s kmetijsko šolo je ostal na domačiji, dva sta se izučila za tesarja, eden za avtoličarja,” pravi zadovoljna. A kmetijo j6 bilo potrebno obnoviti, zgraditi novo hišo-Varčevali so, stradali. Da bi za Karolino plačevali pokojninsko zavarovanje? Nikoli ni bilo dovolj denarja. Danes, pri šestinsedem; desetih letih, kljub vsemu trpljenju nima nih tolarja dohodka. “Šla sem na socialno službo, a so mi rekli, da imam hektar zemlje, od katere lahko živim. Kako, ko pa je zemlja v vcC kosih in je ni moč prodati? Obdelovati pa j® zaradi starosti in bolehnosti tudi ne morem, potarna Karolina, ki si je nekdaj tako prizadevala, da bi dobila nazaj zemljo. Sedaj, koje dočakala, da so ji gozd, sicer izsekan, le vrnili, je na njeno ime zapisan le še hektar zemlje. A zanjo je očitno še te preveč. Ni je sram priznati, da si je doslej zaslužila kakšen tolat z nabiranjem gob, toda odslej, ko lahko vsak nabere le po dva kilograma na dan, tudi to na bo več mogoče. “Resje, da imam zlate sinove, a tudi oni imajo svoje družine, za katere morajo skrbeti. Predvsem pa nikomur nc želim biti v breme. Tako, kot sem se v vsem svojem življenju morala znajti sama in se zanesti predvsem na lastno iznajdljivost, bi rad3 ostala neodvisna tudi sedaj,” pravi in se, tak? kot večkrat med pogovorom, iz srca zasmeji-Nekateri se sicer čudijo, kako sc lahko p° vsem trpljenju, ki gaje prestala, sploh še smeji-A zatrdi, da je bila vse življenje prav dobra volja tista, ki jo je držala pokonci. MIRJAM BEZEK-JAKŠp OBE NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 3. nagradne križanke izbral Alojza Peršeta in Marijo Gorenc iz Novega mesta. Peršetu je pripadla denarna nagrada, Gorenčeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 13. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 5. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 3. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 3. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PSITAKO-ZA, LIROREPEC, AHAT, RABI, VANEK,SRD,KUNC MITJA, ETUI, SAE.TREPAK, KAN, KO, RANAR, SALA-ZAR, ATA, ITALO, VIK, SARACENI, MERA, ARENARIJ, TRON. prgišče misli V resnici dvomim, da lahko mislečemu bitju zazvoni odločilnejša minuta od tiste, ko mu padejo luske z oči in nenadoma odkrije, da ni kot izgubljen element sredi kozmičnih samot, temveč da se v njem steka in počlovečuje vesoljna volja do življenja. P. CHARDIN Nove ideje silijo k novemu miselnemu naporu, ker ni mogoče uporabljati prejšnjih shem in obrazcev, nove ideje zahtevajo nenehno iskanjem večni nemir. Zato se zbirokratizirani ljudje tako zelo boje novih idej. E. Čl MIC Vsakopolitično gibanje, je toliko bolj nekritično, kolikor svoje interese, pojmovanja, moralo, ideale itd. prikazuje, češ da so želja in interes celotne družbe. M. DJILAS v NAGRADNA KRIŽANKA 5 IME DVEH ____ OOCaCEM IZVLEČEK NAJSTA- VRSTA OPIS KATOUS- OTOČJE PREBIVAL- Sl DCteUSN UST DOLeUSM UST DOLENJSKI UST IZVLEČEK IZ ZDRAVIL- NIH RASTLIN NAJSTAREJŠI PREVOD BIBLIJE V VRSTA REBRIČA- JSTEGA ZAMETA OPIS BOJNEGA POHODA AVTOR: JOŽE UDIR IME DVEH KATOLIŠKIH PRAZNI- KOV (VELIKI IN MALI. A OTOČJE IN KRALJEVINA V POLINEZIJI PREBIVALKE IRSKE SLOV. IGRALEC VOLODJA 1931-1987 ČAST MESTO V MAKEDONIJI ANGL. MESTO (NAJBOLJ ZNAN. KOLIDŽ) ANGL. HUMANIST SIR THOMAS IT. MESTO NASE GOROVJE VRSTA AFRIŠKE ANTILOPE > DOLBUSN UST DOLBiJSN UST DOLENJSKI UST NAVAL, NAPAD DOMAČE ZENSKO IME GR.-RIM. STARI VEK N/ POVRŠINA OBNOVI- TEV BELEŽ AMINO-KIS V BELJAKO- VINAH SLOV. DIRIGENT ANTON TRIKISIK K. SIMBOL ZA BARIJ ZVER IZ DRUŽINE MAČK MUSUMAN SKI POZDRAV FJORD NA SEVERU NORVEŠKE IME GLASBENIKA KODRA EVROP. GORSTVO KURIR puSSav. VODNA STRUGA MREŽASTA TKANINA V PLATNOVI VEZAVI HRIB PRI BEOGRADU PLESEN NA VINU LUKA V NEMČIJI SADNA PIJAČA SV. POUTK N ZGODO/. OSCAR J. IVAN MINATTI NCM TESTAMENT YRSTA ŽIRAFE GERMAN- SKI NAROD IRAŠKI GENERAL ABD AL KARIM SIVA KRHKA KOVINA zanimivosti iz sveta ples in glasba Težka potresna lekcija Terpsihora Hud potres z jakostjo 7.2 stopnje po Richterjevi lestvici je letos v torek, 17. januarja, zgodaj qutraj skoraj povsem uničil industrijsko velemesto Kobe in hudo prizadejal več ottigih mest, vzel več kot 5000 človeških življenj, ranil več kot 26.000 ljudi, porušil 74.500 stavb in prizadejal strahovito gmotno škodo, ki bo najbrž dosegla sto milijard dolarjev. Samo dvajset sekund je trajalo silovito tresenje tal in v ruševinah se je znašlo ne samo več desettisoč zgradb, ampak se je nevarno razmajala tudi japonska zaverovanost v moč tehnike in znanja. Nikjer na svetu namreč ne posvečajo toliko pozornosti potresom kot prav na Japonskem in nikjer niso vložili toliko denarja v prizadevanja, da bi lahko potrese napoveda-'•V zadnjih treh desetletjih so Japonci vložili skoraj milijardo dolarjev v svoj edinsteni znansteni program napovedovanja potresov, velika območja Japonskega otočja so prepredli z množico potresnih naprav, a vendar znanstvenikom kljub temu v tridesetih letih m uspelo napovedati niti enega večjega potresu- Izkazalo se je, da človek še ne more pro-reti do dna skrivnostnemu dogajanju v notranjosti zemlje. Znanstveniki sicer dobro razumejo dogajanja, ki povzročajo potrese, zbranih imajo ogromno najrazličnejših po-antkov in analiz, vendar je napovedovanje Potresov prav toliko ali pa še manj zanesljivo, °t je napovedovanje potresov iz obnašanja na kar so se Japonci stoletja zanašali. tJcželo namreč vsako leto strese najmanj ■sočkrat, v svoji zgodovini pa so Japonci zabeležili že več strahovitih potresov, od katastrofalnega potresa v Tokiu leta 1923 jzredno močnega predlani na Hokaidu. Tonski potres je z jakostjo 8.2 po Richtcijevi estvici eden najhujših in najmočnejših Potresov, zapisanih v človeški zgodovini. Največ žrtev, 250.000, pa je v tem stoletju krjal tangshanski potres na Kitajskem leta Že pred letošnjim kobejskim potresom so nckatcri japonski znanstveniki dvignili svoj glas proti trošenju velikega dcnaija za program napovedovanja potresov. Predlagali so, Jtaj bi ta denar raje uporabili za raziskovanje ‘ktljših načinov protipotresne gradnje. Morda bodo njihovi argumenti zdaj imeli večjo težo, saj je kobejski potres kot vsi veliki potrc-s' doslej med drugim tako rekoč s prstom P°kazal na prav vsako napako pri gradnji, 'zkazalo se je, da so stavbe, ki so bile grajene * največjo mero protipotresne zaščite, prestale rušilne sunke. Potres pa je opozoril še na nekaj: na ne dovolj učinkovito organiziranost. Japonci s'ccr slove kot odlični organizatorji, v šolah Dokaz rušilne moči potresa imajo celo potresne vaje, pa vendar po kobe-jskem potresu ni vse delovalo tako, kot bi moralo. Kritiki opozarjajo, da bi z boljšim vodenjem reševalcev in gasilcev lahko rešili več človeških življenj in preprečili precej več požarov, kot so jih. Potres v Kobeju bo najbrž stresel še kaj. Friedrich Nietzsche je nekoč dejal: “Če bi veijel v boga, bi bil to plešoči bog.” No, vera je stvar posameznika, vendar je “od zgoraj” nekoč res nekaj moralo pasti na zemljo, da ima človek že od nekdaj tako veselje do plesa. Tudi v Novem mestu, kjer že nekaj let deluje plesno društvo Terpsihora. Mojca Hotko, predsednica društva Terpsihora, pripoveduje: “Terpsihora dance com-pany, plesno društvo Novo mesto, kot se glasi polno ime društva, je nastalo septembra 1992 z združitvijo dveh novomeških plesnih skupin; Teore in Terpsihore. Obe sta sicer že prej več let uspešno delovali. Združitev je uspela, društvo se je širilo in danes združuje že preko 120 mladih plesnih navdušencev. Kmalu po združitvi smo se v društvu odločili, da bomo začeli izvajati redni izobraževalni program za osnovnošolce, srednješolce in odrasle. Strokovnosti nam ne manjka, saj poleg lastnih plesnih pedagogov k sodelovanju vabimo tudi goste iz ljubljanskega Plesnega teatra in občasno tudi goste iz tujine. Letošnje šolsko leto je že tretje s tem programom.” Kaj pa rezultati? Reprezentativna plesna skupina, ki deluje v okviru društva, predstavlja društvo navzven. Poleg tega da na koncu vsakega šolskega leta pripravijo prikaz dela, sodelujejo tudi drugod. Na vsakoletnih Dnevih plesa, recimo. Gostovali so tudi v znani televizijski zabavno-glasbeni oddaji Poglej in zadeni, nastopili so tudi na festivalu Melodije morja in sonca 1993. Z novomeško glasbeno skupino Michelangelo so naredili skupen projekt z naslovom Dobrodošel spet, Michelangelo (WeIcome back, Michelangelo), kjer so živo glasbo dopolnili s koreografijami. Pri Terpsihori so usmerjeni v prihodnost in skladno s tem tudi delajo, vendar ne zanemarjajo osnov, korenin plesa. Poleg sodobnega jazz plesa trenirajo tudi klasični ples. Da so njihove oči dejansko zazrte v prihodnost, dokazuje tudi to, da že zdaj skrbijo za podmladek, katerega čas šele prihaja - gre za tako imenoavno malo Terpsihoro, kjer za ples navdušujejo predšolske otroke. Vendar vsaka šola nekaj stane. Društvo se ob tej priložnosti zahvaljuje Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Novo mesto, ki jih podpira, da lahko nemoteno izvaja svoj izobraževalni program. Kar se koreografij tiče, domačim močem včasih priskoči na pomoč kakšen gost; letos je svoje znanje ponudil plesalec Fred Lasserre, ki sicer dela v Parizu in New Yorku. Tako so v Terpsihori v stiku s sodobnimi plesnimi usmeritvami. Kot pravi Mojca, je perspektiva društva v sodobnem jazz plesu. JERNEJ ZORAN zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Stres, rizični dejavnik pri nastanku bolezni Kaj pa selitev iz vasi v mesto ? Kadar morajo ljudje zapustiti domače okolje z nespremenjenimi in stalnimi navadami ter se preseliti v novo okolje, se jim začne krvni pritisk višati. Ko pa je enkrat proces prilagajanja zaključen, se krvni pritisk zniža, vendar do tega pride šele v drugi ali tretji generaciji. Raziskave so tudi pokazale, da je visok krvni pritisk zelo redek v primitivnih družbah, če jih primerjamo z veliko bolj stresnimi industrijskimi okolji. Prav tako je potrebno vedenje prilagoditi pri geografskem preseljevanju, zlasti pri spremembi polica ali pri prehodu iz enega socialnoekonomskega razreda v drugega. Predvsem morajo ljudje, ki se hočejo v družbi povzpeti, delati mnogo več kot tisti, ki se že kar rodijo bogati, ali tisti, ki ostanejo v svojem socialnem razredu. Taki ljudje tudi običajno več jedo, pijejo, kadijo in se manj gibljejo, ko uživajo svoj novi položaj. Pogosto prekinejo vse stike z družbo in prijatelji iz otroških let, ki so jim nekoč nudili socialno in čustveno pomoč, če so jo potrebovali. Obstaja tudi nekaj dokazov, da lahko socialni in kulturni dejavniki skupaj z biološkimi vplivajo na dovzetnost za srčno bolezen. Na Japonskem je pojavov te bolezni najmanj na svetu. Menijo, da je to morda posledica podpore, ki jo Japoncem nudijo močne družinske vezi in skupinska pov- ezava. Ljudsko izročilo je polno zgodb o ljudeh, ki se jim je zaradi hudega čustvenega pretresa ustavilo srce. Pomemben dejavnik v vseh teh situacijah je dejstvo, da so nepričakovane in da nanje ni mogoče vplivati. Težko je trditi, da vznemirljivi življenjski dogodki povzročajo aterosklerozo, lahko pa sprožijo srčni napad pri osebi, ki že ima prizadete srčne žile, ali celo pri ljudeh, ki imajo žile še zdrave. Poleg tega stres pri občutljivih ljudeh sodeluje tudi pri drugih dejavnikih tveganja, kot so prekomerno kajenje, prehranjevanje ter povečana pitje alkohola in kave. Povsem jasno je, da kadilci težje prenehajo s kajenjem, kadar so pod stresom. In navadno so v času, ko se odvajajo kajenja, tudi precej razdražljivi. Mnogi debeli ljudje priznavajo, da se v stresni situaciji radi pošteno najedo. In pod stresom uživajo hrano, ne da bi se tega sploh zavedali. Stres pogosto žene ljudi v pitje alkohola, alkohol pa po drugi strani vodi v debelost in povzroči zvišan krvni pritisk ter tako še poveča nevarnost srčnega obolenja. Če hočete v svojem življenju zmanjšati stres, morate bodisi odstraniti vire stresa ali pa spremeniti svojo običajno reakcijo: zadnje je mnogo lažje, kot pa da poskušate spremeniti preostali svet! praktični K _T\ praktični HC R t Ž praktični praktični ^ J Prevare z ogledali Stanovanje si lahko povečate ali pomanjšate s pomočjo optičnih prevar z ogledali. Tako bo nizek strop videti višji, če ga boste obložili z ogledalom. Pri tem morate upoštevati, da je za manjše prostore, kot so na primer kopalnice in predsobe, primernejši nižji strop, za večje prostore, na primer za dnevne sobe, pa višji strop. Previsok strop pa bo videti nižji, če boste na steno tik pod stropom pritrdili pas ogledal, v Katerih se bo strop navidezno nadaljeval. Majhen prostor z ogledali na eni od sten pa bo videti še enkrat večji, kot je v resnici. Velik prostor pa lahko optično razmejimo tako, da na del stropa pritrdimo ogledalo. A če namestite ogledala v enem delu sobe, dosežete, da ima del sobe z ogledali navidezno drugačno širino, kar daje vtis razmejene prostornine. Podoben učinek kot z ogledali lahko dosežete tudi z raztegljivo folijo, ki jo napnete na lahko kovinsko ogrodje. Goveje srce z vinom Potrebujcmo:3/4 - lkg govejega srca, 10 dag suhe mesnate slanine, 5 dag olja, sol, poper, sladka paprika, 1/21 juhe iz kocke, 1/41 belega vina, 1 žlica moke, 1/8 1 smetane. S srca porežemo maščobo, ga operemo in nato zrežemo na kocke. Na drobne kocke zrežemo tudi slanino in na njej srce opražimo po vseh straneh. Posolimo, popopramo in krepko začinimo. Zalijemo z juho, pokrijemo in dušimo eno uro. Dolijemo vino in dušimo pol ure. Moko zmešamo v smetano in z njo zgostimo omako. Kuhamo še 10 minut. Omako po potrebi razredčimo z juho. Zraven ponudimo razne cmoke, rezance ali druge testenine pa tudi krompirjev pire. Zakaj biološko vrtnarjenje , Zemlje nismo podedovali od prednikov, temveč si jo izposojamo od zanamcev, pravi duhovita misel. Zemljo je človek dolžan obdelovati in izkoriščati tako, da bo njeno plodnost ohranjal svojim otrokom. To je tudi prvo pravilo biološkega vrtnarjenja. Devet naslednjih znanih razlogov, ki jih velja upoštevati, pa je: biološko vmarjenje prinaša manj kemikalij na krožnike, preprečuje erozijo vrhnjih plasti zemlje, organska hrana je okusnejša, bolj zdrava hrana varuje zdravje pridelovalcev, biološka obdelava ohranja bolj zdravo pitno vodo, organsko pridelovanje varčuje z energijo, odprava monokulture manj izčrpava rodovitno zemljo, pri biološkem vrtnarjenju se zavoljo več fizičnih del bolj izkažejo manjši pridelovalci in ne nazadnje: upoštevaje vse negativne posledice industrijskega pridelovanja tudi ekonomika nazadnje ugotovi, da je biološko pridelovanje v končni posledici cenejše in udobnejše. Operi me! Zdaj je čas, ko je avto potreben nekoliko skrbnejše kozmetične nege kot sicer. Ne gre za malomeščansko “glancanje” avtomobila, da se sveti v vsej svoji pločevinasti krasoti lastniku v diko in ponos, ampak za nujno vzdrževanje, ki lahko prihrani tudi kakšen tolar, avtomobilski karoseriji pa kakšno leto življenja več. Ceste so namreč pozimi polne ostankov cestarske soli in druge nesnage, ki se pri vožnji nabira tudi na avtomobilu. Nekaj je vidimo, nekaj pa se je skriva na podvozju, pod blatniki in po drugih skritih kotičkih, nikjer pa avtomobilu ni koristna. Zato je redno pranje avta pozimi toliko bolj potrebno. Kdor se bo tega lotil sam, mora biti temeljit in naj avto opere s šamponom in gobo, podvozje pa dobro oprha z vodo pod pritiskom. A ker pranje pozimi ni prijetno, je najbolje zapeljati avto na katero od avtomobilskih pralnic, kjer bodo to dovolj dobro opravili. Na dolenjskih avtomobilskih pralnicah stane zunanje pranje 550 tolarjev. Okolju prijazen dom S smotrno rabo energije zmanjšujemo onesnaževanje okolja. V Sloveniji “pridelamo” letno skupno preko 200.000 ton žveplovega dioksida, 50.000 ton dušikovega oksida in 14.000.000 ton ogljikovega dioksida. Gospodinjstva porabijo približno 30 odst. vse energije in pri tem prispevajo k onesnaženju okolja: 37 odst. žveplovega dioksida, 17 odst. dušikovega oksida in 28 odst. ogljikovega dioksida. Energijsko potratna enodružinska hiša, ki jo na primer ogrevamo s sežiganjem lignita, odda letno 350 kg žveplovega dioksida in s tem onesnaži do največje dovoljene mere kar 7 miljonov kubičnih metrov zraka!!! Na zmanjšano onesnaževanje okolja lahko vplivamo, s tem da varčujemo z energijo in izberemo čistejše vrste goriv za ogrevanje. Možni prihranek energije v gospodinjstvih lahko dosega preko 40 odst., ne da bi pri tem poslabšali bivalne razmere. Največji prihranek je pri ogrevanju, saj je tu tudi poraba energije največja. ijo gjijDgit(6$T| SOTEŠKI GASILCI - V času najhujše gospodarske krize 1936 so Soteščani,da bi pozabili na svojo revščino, ustanovili na pobudo teda-njega župnika Volča gasilsko četo, kije bila podrejena novomeški gasilski župi. Marjivo so Vadili tedanje gasilske veščine. Uniforme in potrebno opremo so si sami kupili ob pomoči podpornih članov. Soteščani so bili na fante in može v uniformah zelo ponosni. Na lepi razgledni točki so dobili tudi zemljo, da bi na iyej postavili gasilski dom, vendar je gradnjo preprečil začetek druge svetovne vojne. Ko so od okupatorskih oblasti dobili ukaz, da ne smejo več nositi uniform samo s slovenskimi oznakami, ampak da morajo biti vsi napisi dvojezični in brez državnih simbolov, ter da morajo pozdravljati z rimskim pozdravom, so gasilci s svojo dejavnostjo prenehali. V spomin na predvojne čase soteškega gasilstva je nastala zgornja fotografija, ki jo je posnel Ivan Vovk. Nikogar od mož in fantov na sliki ni več med živimi. (Pripravil: Tone Virant) Dolenjska perfidnost - Moža našli ubitega. Učitelj reče 14 možem, če so zadovoljni ako, da ne bo potov, naznani, da je lomila ga božjast in se je sam zadavil. Vseh 14 zadovoljno. Zdaj bo učitelj kaznovan, da je zatajil umor, kar je dolžan bil prijaviti, tudi če je le sum. Tistih 14 je namreč za hrbtom in po storjenim naznanilu precej jelo raznašati, da učitelj laže, da je bil mož umorjen. Mešetarji dolenjski bi radi le svoj dobiček- drugim ljudem pa ne dajo ničzaslužiti. Vkrčmahn.pr. ali ostanejo dolžni, ali pa utrgajo vsaj nekaj krajcarjev, ali se tudi nič plačavši natihoma umaknejo, ali utaje kak polič ali merico, presedaje se izza ene mize za drugo, ali pa naženo krčmarja, da da tudi on za maselc “zavoljo starega znanja ”. Čudno poštenje - Še nikoli nisem opazil na Dolenjskem, če krmar zmotivši se premalo rajta ali preveč drobiža da, da bi ljudje to mu povedali in poten račun z njim storili. Mnogi se njegovi škodi ali izgubi še smejajo, misle da so krčmarji in trgovci sploh goljufi. Strašno so se čudili meni, da sem ravnal drugače. Tepsti ali piti- Radi se norce delajo meščani iz tujcev, kake zmešnjave jim dela slabi izgovor kranjske Šprahe. O dr. Ipavcu glagolajo, da je rekel možu, ki je pripeljal k njemu bolno ženo: Tepite mati, hoteč reči: te pijte, mati. Dedec je res na to babo obunkal, kar jej pa ni pomoglo. Ta zdravnik je štajerski Slovenec. ---- ^ s ? * stopinje v snfciu * Sneži. Sneg počasi, a vztrajno še vedno trpim, kako jo ljubim, prekriva stopinje ljudi, ki odhajajo Stopim v cerkev, da bi bil najprej pri k polnočnici. Pred seboj zagledam polnočnici, a ne zdržim dolgo, drobne stopinje. Prav take so, kotjih Odhitim na pokopališče in začnem je pred leti puščala za seboj moja iskati njen grob, a zaman. Odmeta- Marija. V žepu stiskam rdečo vam sneg z nagrobnikov, a nikjer svečico. Prižgal jo bom na njenem njenega imena. Najdem le grob grobu. Naj bo znamenje moje njene matere. Zgrudim se in goreče ljubezni, ki je še živa in zajočem. močna. Zares ljubimo le enkrat v Tedaj me nekdo prime za ramo. življenju, vse ostale ljubezni so le Ozrem se in se zgrozim. Ob meni slab posnetek prve. Vspominusemi stoji Marija. Pomislim, da vidim živo prebude podobe izpred let. prikazen ali njenega duha. Tedaj Bila je zima, a v najinih srcih spregovori: “Jaz sem, Tone. Pomiri sončna in cvetoča pomlad. Vsak ' se. Ne vidiš duha. Res sem jaz. ” trenutek, ki sva ga lahko preživela “Toda, saj si vendar mrtva!" skupaj, sva napolnjevala z ljubez- “Ne, Tone, ni res. Nalagali so nijo in hrepenenjem, da si bova ust- naju. Tebe in mene. Ko sem rodila, varila dom in družino. sem bila šibka in mati naj bi ti pi- Vračala sva se od polnočnice, šali, da imava sina Tomaža. Pa so ko mi je zaupala, da nosipod srcem ti napisali, da sem umrla. Potem so sad najine ljubezni. Bil sem ves iz me poslali daleč stran k neki teti. sebe od sreče, najraje bi objel ves Rekli so mi, da si odpisal, da me ne svet, a Marijin resni obraz in njene maraš več, da si se oženil s tujko, solzne oči so me postavili na trda tla. Mati mi je na smrtni postelji vse Bila sva brez denarja, brez svojega priznala. Danes sem se po več letih kotička, brez vsega, le ljubezen'sva prvikrat vrnila domov. Hotela sem imela. Odločil sem se, da odidem k polnočnici v domačem kraju, da na tuje, da tam zaslužim za najin bi obudila spomine na najino novi dom. Nikoli ne bom pozabil ljubezen. Videla sem te v cerkvi; ko solz, nemih in prosečih Marijinih si odšel, sem šla za teboj. Sedaj sem oči, ki so govorile: “Ostani! "A oba tu. Še vedno te ljubim. ” sva vedela, da ni drugega izhoda. “Marija, mojaMarija!’’Vsa leta Odšel sem. hrepenenja in trpljenja so se strnila Tujina je bila trda, jaz pa sem v te besede, bil močan in poln energije, ki mi jo Ko sem se zavedel, sem rekel: je dajala ljubezen. V nočeh počitka “Oh, Marija, samo da si živa. Nikoli in samote sem mislil na Marijo in več te ne izpustim! Vedno bom ob na bitje, ki se nama bo rodilo. Pisal tebi! Kako se je vse obrnilo! Še pred sem ji pisma, ji dajal pogum in vero nekaj minutami sem iskal tvoj grob, v lepši jutri. Pisala mi je nazaj o da bi ti prižgal svečo. ” zbadljivkah in pikrih na moj račun “Tone, prižgiva to svečo moji in na račun še nerojenega otroka, materi. Naj bo znak, da sva ji opro-Potem pa so pisma nehala prihaja- stila. Zelo je trpela zaradi krivice, ki ti. Še nekajkrat sem ji pisal, jo rotil, jo je storila. ” naj mi vendar odpiše, pa nič. Otrok Odhajava s pokopališča. V bi se že moral roditi, a težko novo življenje, k najinemu sinu pričakovane novice ni bilo. Z dni- Tomažu, da ga objamem ter stis-gimi v vasi si nisem dopisoval, nem na srce. domačih nisem imel, cele noči sem Za nama pa ostajajo stopinje v razmipljal, kaj je narobe. Potem je snegu, končno prišlo pismo, napisano s težko in okorno roko Marijine matere. Bral sem: “Marije ni več, otroka tudi ne. Oba sta umrla. Ne piši in ne prihajaj več!" Zaijul sem kot ranjena žival. Hotel sem umreti, življenje se mi je 3 v hipu povsem spraznilo ... Ostal S sem v tujini... < Po dolgih letih sem zdaj spet ^ doma. Zvečer sem prispel, zdaj hi- ? tim na njen grob. Moram se izjoka- S ti pri njej, moram ji povedati, kako £ db KNJIŽNA POLICA Vladanje za višjo stopnjo Cankarjeva založba je s knjigo Miloša Mikelna VLADANJE ZA VIŠJO STOPNJO zaključila lanskoletni program izdajanja izvirnih slovenskih del. Knjiga je izšla brez dotacij in v zelo hitrem času, saj sta minila od oddaje rokopisa do izida le dva meseca. Knjiga se torej ni v za slovenske rokopise dotlej skoraj obveznem poležavanju medila v uredniških predalih, ampak je sveža prišla tako rekoč s pisateljeve mize v roke bralca. K hitremu izidu je najbrž prispevala kar knjiga sama, saj gre za delo, ki je po svojem sporočilu in vsebini aktualno ter na nek način potrebno v tem času političnih neurij in vi-haijev, ki mešajo ubogim Slovencem glave. Dramatik, pisatelj in satirik Miloš Mikeln (lani je za svoj roman Veliki voz prejel ugledno literarno nagrado Kresnik) seje v tej knjigi lotil nove slovenske obsedenosti - vladanja. To je sicer tema, ki jo je na satiričen način obdelal že dvakrat, v dveh “kratkih kurzih”, kot je pod-naslovil knjigi Vladanje za začetnike in Vladanje za srednjo (usmerjeno) stopnjo, a ker imamo tokrat Slovenci zares svojo vlado in nam več ne vladata ne Dunaj ne Beograd, je bilo pač potrebno napisati še kratki kurz vladanja za višjo stopnjo. Knjiga je razdeljena na vrsto poglavij, ki poučujejo bralca, kako se dogajajo razne posameznosti in splošnosti v politiki. Uvodna poglavja govore o “homo politicusu” kot ideologu, odrešitelju, tehnologu, karieristu, prilagodljivcu, rokovnjaču, moralistu ipd., sledijo poglavja o strankarstvu, o strasteh in čustvih v politki pa o premenah dob ter civilizacijskih krogih Toynbeeja. Precejšen del poglavij je napisanih v obliki opravil, kijih ima študent na višji stopnji študija, kot so: seminarska naloga, magisterij, koreferat, doktorat, kolokvij, tema za simpozij, gradivo za habilitacijo, vaja v slogu itd. Knjigo zaključuje poglavje Kratka zgodovina vladanja na Slovenskem. Čeprav je avtorjeva osnovna usmerjenost satirična, pa knjiga ni zabavna v tem pomenu, da bi se ob nji na ves glas režali, prej nas bo zresnila ter na koncu prisilila v razmišljanje, še posebej ker je avtor očitno zelo načitan in dobro obveščen o prenekateri podrobnosti, ki razgaljajo pravo naravo politike. Zadnje poglavje je pravzaprav resen avtorjev zgodovinski razmislek, v katerem skorajda ne bomo našli satiričnih inverzij in pretiravanj, ki naj bi pomagale ugledati stvari, četudi popačene, a vendarle v njihovi pravi podobi. Satirikova vloga je ohranjena morda le v avtoijevem moralno doslednem in nepodkupljivem pogledu na obravnavano temo. MILAN MARKELJ Snubljenje duha Poezija, ki jo pišejo Slovenci po svetu, ni samo izpovedno zanimiva in kakovostna, ampak tudi pomembno bogati celotno slovensko pesniško tvornost. Ena od knjig, ki štejejo med najboljše pesniške dosežke izseljene Slovenije, je tudi pesniška zbirka SNUBLJENJE DUHA Pavle Gruden, Ljubljančanke, ki že malone pol stoletja živi v Avstraliji. Čeprav pesnica piše in objavlja vseskozi, kar je v novi domovini, pa knjige do zdaj še ni izdala, tako daje omenjena zbirka njen knjiži prvenec. Knjiga z ilustracijami Karla Zelenka in spremno besedo pesnika Borisa A. Novaka je izšla pred kratkim pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani. Glavna značilnost zbirke Snubljenje duha je, da so pesmi v njej napisane v starojaponski pesniški obliki, ki jo poznamo pod imenom haiku. Haiku je trivrstična pesem, ki jo sestavljata dva petzložna verza, med katerima je sedemzložni verz, seveda pa veljajo še druge zakonitosti oziroma pravila. Jezik haiku poezije je skrajno racionalen in lapidaren, da v njem skoroda ni prostora za metafore. Zato je takšno poezijo zelo težko pisati in jo zmorejo le resnični mojstri jezika. Grudnova si je ustvarjalni postopek še otežila z rimanjem verzov, in sicer prvega zzadnjim. S tem je dosegla, da zveni haiku še blagoglasneje pa tudi melodičneje. Še več: z rimo je morda nakazala novo smer uporabe te stare pesniške oblike v zdajšnjem času. S celotno zbirko je tudi dokazala, daje slovenščina za to kar pravšnja in dovolj gibka. Za primer citirajmo haiku Krik (vse pesmi so nas-lovljene):”Obzidan glas sem. / Sama, kot zrno v školjki. / Ljubezen pasem.” Haiku Grudnove je navidezno drobna, vendar pa globoka izpoved pesnice, ki je privržena japonsko -orientalski obliki, govori z avstralsko izkušnjo, toda ves čas z občutljivim slovenskim srcem. Še posebej, ko se pesnica sooča z bolečo stvarnostjo v svoji rodni deželi, kot v pesmi Pred skalo trpko ugotavlja:”Skala. Razklana / kot razdvojeni narod- / slovenska rana”. IVAN ZORAN n p i,..i.z ‘iž-. jLjsii i i Branimir Žganjer 5 Vajinega sinka imam neizmerno rada Vsake dve leti se gaje pošteno nasekal, da sta žena, delavka v hladilnici, in hči, še šolarska, zbežali v soseščino, ki jima je ponudila brez pomisleka varno zavetje. Ko seje drugega dne streznil in uravnovesil, mu tega nihče ni omenjal. Vse ulice so imele končnico-ečka. Nekateri prebivalci ene izmed teh ulic so bili najbližjim sosedom botri, krstni, birmanski, priče pri poroki ali kaj takega. Vernost oziroma nevernost tukaj ni igrala nobene vloge. Šlo je samo za izročilo prednikov. Boter sem, botra tam, nič ne de, toda drug drugega so pridno vlačili po zobeh. Ponavadi sta se dve babnici ob zgodnjih jesenskih večerih zbrali v kuhinji, srkali požirke kave in z občutkom nelagodnosti obdelovali sosesko. Politika ju ni zanimala, temveč prešuštništvo, pijanci, čenče in votle besede. Kar se tiče jezikovnega zaklada, je tale -ečka ulica bila čista kolobocija vseh narečij in krajevnih izrazov. Takoj si uganil, od kod je kdo doma. Medžimurec Tomo si je od sosedov Slovencev sposodil oblike tožilnika množine (“imel sem tri učitelje”), zategnjena včasih neprijetno izgovorjena mešanica soglasnikov, je izdajala hrvaškega Zagorca, Dalmatinca pa si spoznal po italijanskih popačenih izrazih (“kužina,” “dobro mi stoj,” “beštimati”). Slednji so imeli veliko sorodnikov, obiskovalci so si kar podajali kljuko pri vratih, ki so vodila v kuhinjo, prostor za dnevno bivanje. Bosansko poreklo prebivalcev je razodevalo požiranje samoglasnikov (“Sarajvo”, “govorli”, “učtelj”). Otroci vseh prebivalcev so se med seboj igrali, pretepali, jokali in smejali. Niso prav nič podedovali - razen morda katero od kletvic - jezikovnega zaklada staršev, temveč so žlobudrali popačeno zagrebško kajkavščino, kije v starejši obliki že izgin- jala in se omejila na najožjo plast starih purgarjev v Gornjem mestu. Najmlajši rod nikoli ni bil navezan na rojstni kraj svojih staršev. Velemestna topilnica je pogoltnila vase vse jezikovne odtenske kakor vodo jekleni požiralnik mestne kanalizacije. Slovencev v tej ulici skorajda ni bilo. Otroci, rojeni iz mešanih zakonov, so včasih odhajali med počitnicami k očetovi ali materini babici na Kozjansko, v Savinjsko dolino, na Dolenjsko ali kamorkoli v Slovenijo. Toda ta z obiskom pridobljeni jezikovni zaklad, se je hitro razblinil v družbi zagrebških otrok, ki so enako naprej tolkli ponarejeno kajkavščino. VI. Coniugium sine prole est dies sine sole (Zakon brez otrok je dan brez sonca) Samo ena družina, zakonca rojena na hrvaških tleh, sta se zavedala slovenskega porekla. Ni tako pomembno, ali je mož bil po starših s Kozjanskega, žena pa, denimo, celo po dedku s Koroškega, pomembno je, da sta obvladala slovenščino, brala slovensko in da sta se imela bolj rada sedaj v srednjih letih kot v mladostnih dneh. Nista imela lastnih otrok, čeprav sta jih želela. Človek pač ima lepe stvari lahko za sanje. Ko jima niso mogli pomagati ne zdravniki ne specialisti, sta se odločila za posvojitev. “Kaj bi jemala tuje otroke, bodita srečna, da nimate teh nadlog!” so jima govoričili nekateri sosedje. “Če katerega vzamete, vam nebo hvaležen, saj ni vaš, je pač tuja kri. Nehvaležno početje, kajti brez otrok lahko uživate življenje.” Zakonca se nista dala prepričati. Pisala sta na vse občine v Sloveniji, obrnila sta se na vse strani. “Na Slovenskem je dosti izvenzakonskih in drugih nepreskrbljenih otrok,” je spregovorila ženska. “Odgovora doslej nismo sprejeli od nikoder,” je dejal soprog, “razen dveh, enega iz Murske Sobote in enega iz Nove Gorice.” “Žal, otroka takih let, ki sta ga pripravljena posvojiti cum iure successionis (s pravico dedovanja), trenutno nimamo. Takoj ko bomo imeli, vas nemudoma obvestimo.” Obvestila ni bilo nikoli. “Kaj pa, če bi stopila v zagrebško Caritas,” je predlagala žena. Možje samo prikimal. “Napekla bom potic, nakupila bonbonov, kakšno igračo, pa bo,” je predlagala. Tako sta tudi naredila. Žagrebški Caritas ima dve hiši v bližnji okolici mesta, v Vugrovcu in v Oborovem. Stopila sta v Vugrovec. V lično urejeni enonadstropnici je vel občutek domačnosti, pričakal pa ju je vrvež otročičkov vseh letnikov, od dojenčkov do prvošolčkov. “Trpka je usoda čutiti se nepotrebnega in odrinjenega,” sta bila zakonca istih misli. Zanju, pri štiridesetih oziroma zgornjih petdesetih letih, umevno niso prišli v poštev najmlajši. “Lahko se pogovarjate z njimi, kakorkoli želite; Najprej jim bo nerodno, kajti vaju še ne poznajo, v bistvu pa so družabni. Veselijo se vsakega obiska, sprašujejo vse, hitro vam sedejo na kolena, čebljajo, pripovedujejo, smejejo se in žlobudrajo,” je povedala prijazna vzgojiteljica Djurdja, samska ženska mlajših let, ki se je vsa razdajala za blagor najmlajšega zapuščenega rodu. “Manjka samo Boštjan,” je dodala. “Z Dolenjskega je doma. V šoli je. Obiskuje prvi razred. Kmalu pride,” je dejala in pogledala na stensko uro. “Hrvaščine seje že dosti naučil. Rad govori slovensko, če se mu ponudi priložnost. Jaz le za silo govorim slovensko, kajti obiskovala sem leto dni srednjo medicinsko šolo v Celju. Tam je namreč poročena moja deset let starejša sestra. A sem že veliko pozabila... Boštjan je revež. Babica je zanj skrbela in ga dobro vzgojila. Umrla je pred desetimi meseci. Starši so se mu ponesrečili v prometni nesreči, ko je fantek stopil v poltretje leto... Tukaj seje hitro vključil v družbo mlajših in starejših otrok. Nihče se ni iz njegovega besednega zaklada norčeval. Bala sem se, da ga bodo zbadali ali zabavljali čez njegovo izgovorjavo. Najprej je bil odmaknjen, osamljen, postopoma pa se je pričel najprej igrati, zatem pa se je pogovarjal. Seveda, nerodno mu je bilo. Niso se mu posmehovali, temveč so ga sprejeli prisrčno, prijateljsko. Radi so prisluhnili njegovim zgodbicam iz zgodnjih otroških let. Kolikor vem, je babica govorila brezhibno slovenščino, dasiravno obarvano z dolenjskimi pojočimi samoglasniki. Fantek je novim tovarišem v Vugrovcu z notranjo prešernostjo pripovedoval vse babičine pravljice, ki jih je slišal do svojega šestega leta, zatem povesti iz leposlovja, posebej pa se je pomudil pri Martinu Krpanu, orjaku, bojevniku za pravico ljudstva. Ker je večji del starejših otrok, že šolarjev, poznal Krpanove dogodivščine iz hrvaškega prevoda, jim ni Boštjanovo pripovedovanje delno v slovenščini in delno v hrvaščini delalo nobenih težav. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Plodno leto GD Maharovec Lani praznovali 80-letni-________co obstoja MAHAROVEC - Gasilsko društ-vo Maharovec je na občnem zboru 15. januarja obravnavalo delo v preteklem letu. Lani je društvo proslavljalo 80-letnico obstoja; za jubilej so priprave potekale dalj časa, v katerem smo pridobili številne novosti na domu in v okolici. Pomembna pa je tudi izdelava vitrine na strehi doma, Kjer je svoj prostor zopet dobil sv. rloijan, ki je moral v polpretekli dobi zapustiti prostor. Preden smo ga postavili na njegovo mesto, so ga obnovili menihi iz Pleterij. iXrVSC l° 80 ^an‘ društva vložili veliko prostovoljnih ur, krajani pa so Pomagali z denaijem in materialom, “omagali so nam številni pokrovitelji, nj?d njimi zavarovalnici Tilia m kf- dolenjska banka, Studio D, občinska skupščina Novo mesto in dnigi. v letu 1994 smo v okviru našega društva organizirali tudi sektor-j o tekmovanje. Tu se opaža nezainteresiranost, odkar se je poprečni sektor razdelil na dva, in sicer slabša. pnhodnosti nameravamo nabaviti p^ljse orodno vozilo, mentoiji pa naj i organizirali ekipo, ki bi bila ob po-°ei sponzorjev sposobna poseči na vrh tekmovalcev, kamor smo na bernskem nivoju segali že do sedaj. JOŽE GRGOVIC JAVNI PROTEST Predsedstvo Sveta Zveze svo-dnih sindikatov Slovenije je z ogorčenjem zvedelo iz sredstev javnega obveščanja, da je v de-ovnem osnutku predloga finan-nega načrta, ki ga bodo spreje-’ P°,s!anci Državnega zbora Republike Slovenije v okviru zakona o proračunu za leto 1995, predvideno, da se bodo letos Poslanske plače dvignile kar za odst., in to ob tem, ko so si poslanci konec lanskega leta že Povečali plače za 20 odst. , ^edsedstvo Sveta Zveze svo-odnih sindikatov Slovenije je Prepričano, daje takšno poviše-anje plač nemoralno ob dejst-yu. da morajo sindikati v pogajanjih o novem dogovoru o politiki plač stalno poslušati, da bi minimalno povišanje najnižjih delavskih plač resno ogrozilo gospodarstvo. Zato javno spra-s“Jem° Poslance Državnega zbora RS, kdaj bodo pripravljeni dehti usodo slovenskih delavk in de avcev ob tem, da bi najbrž rez kančka slabe vesti glasovati za sprejem zakona o zamr-pnhn plač. V predsedstvu Sve-/"vez.e svobodnih sindikatov lovenije najostreje protestira-,? Proli tako visokim poslan-_'7* Pjneam, ki vse bolj kažejo da smo postali država bogatih poslancev ter revnih de-'avk in delavcev. mag. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS 2 avtobusom na izlet! Dve vrsti sedežev v avtobusu, nat izlet peljal naročnike jP~tyskcgfl Usta, sta že polni, nit, ■l&P potnika je računal-„„ ‘z?™! med tistimi, ki so se ,?."0,iču iz Smarjete 32, p. Snfiješke Toplice. Potniki že imajo imena v avtobusu, ki bo na izlet !*t]al poslušalce radia Studio D. . tratno žrebanje je določilo, f*1™ četni izletnik Zdenko Braj-iz Bojanje vasi 36, p. Met- “Generalom po bitki” polagam na srce Ob nekaterih zapisih v slovenskem tisku: hudo je, če piše novinar na podlagi nepreverjenih izjav, tragično pa je, da to počne visok policijski uslužbenec V časopisih spremljam mnenja in stališča ter odmeve na razne članke o za slovensko zgodovino prelomnih junijsko-julijskih dneh leta 1991. Priznati moram, da sem razočaran nad ravnijo pisanja določenih avtorjev. V omenjenih člankih je polno zlonamernega pisanja in izkrivljanja dogodkov, s katerimi blatijo aktivne udeleženec iz osamosvojitvene vojne. Vse to počenjajo, češ daje potrebno razkriti tudi drugi obraz slovenske osamosvojitvene vojne. Nizkotno početje, ki ni vredno avtorjev zapisov. Najprej so sprli ljudi iz republiških vrhov, sedaj pa se vse to seli na lokalno raven. Potrebno je le še nekaj pritlehnih udarcev in med sabo se bodo začeli grdo gledati še policisti in teritorialci na terenu. Enotnost in sodelovanje, ki je bilo med vojno dobro, marsikje vzorno, bo šlo po zlu. In namen bo dosežen. Ne vem, komu bo to koristilo, mladi državi vsekakor ne bo. Hudo je, če o svetlih trenutkih slovenske zgodovine piše novinar na osnovi nepreverjenih izjav, tragično pa je, če to počne visok policijski uslužbenec. Med vojno leta 1991 sem bil poveljnik 25. Območnega štaba TO Brežice. Med vojno in po vojni sta 25. ObmŠTO Brežice m UNZ Krško dobro sodelovala. Ne bom navajal elementov tega sodelovanja in skupnih zaslug iz vojne leta 1991, to prepuščam zgodovini in zgodovinarjem. Žalosten pa sem, ker se je v to umazano igro vključil takratni in sedanji načelnik UNZ Krško. Od tako izobraženega in izkušenega policijskega uslužbenca, kot je Rajmund Veber, tega res ne bi pričakoval. Njegove izjave so zlonamerne, izkrivljajo dogodke in mečejo slabo luč na vse udeležence vojne. V svojem početju se ni ustavil niti pri tako sveti stvari, kot so padli teritorialci. V vojni leta 1991 smo izpolnili vse ukaze, ki smo jih prejeli od nadrejenih organov. Zaustavili smo sov- SREČANJE BORCEV ŠTIRINAJSTE Enainpetdeset let mineva, odkar je legendarna XIV. divizija s Tomšičevo, Šerceijevo in Bračičevo brigado prebijala obroč za obročem sovražnih zased s prestopom Sotle pri Sedlarjevem 6.2.1944 na Štajersko, v takratni treiji raj h. Ob spominu na ta zgodovinski pohod vabimo borke in borce na 32. tradicionalno srečapje v soboto, 4. februarja, ob 12. uri v Dom Maksa Perca, Kotnikova 8, Ljubljana. Odbor Skupnosti Oblast “rdeče demokracije” Razmišljanje ob dogodkih v parlamentu pretekli teden ražnikovo oklepno enoto v Rigoncah, zaustavili in uničili koloni v Prilipah in Krakovskem gozdu ter onesposobili edino sovražnikovo vojaško letališče v Sloveniji. Vse to smo storili z nezadostnim m neustreznim orožjem, ob minimalnih človeških in materialnih izgubah. Ponosni smo na to! Vojna ni lepa stvar, vojni čas je precej drugačen čas od mirnodobnega. Zmagovalec pa je navadno tisti, ki naredi manj napak od nasprotnika. Vsem “generalom po vojni” polagam na srce, naj imajo v vidu te misli, ko se odločajo, da pišejo o minuli vojni. ERNEST BREZNIKAR, JASNOVIDNI GEODETI Ministrstvo za okolje in prostor je lahko ponosno na svoje podrejene v novomeški izpostavi območne geodetske uprave, ki uspešno tržijo svojo zadnjo veliko pridobitev - karto Novega mesta. Ko so Novomeščani zvedeli, da so geodeti v karto vrisali tudi objekte, ki so jih šele začeli graditi oziroma za katere nekateri le sanjajo, da jih bodo kdaj zgradili. Tako so na karti na debelo in z rdečim narisani osnovna šola in vrtec v Mrzli dolini pa trije bloki in parkirišča v Ulici Slavka Gruma, o katerih ni še ne sluha ne duha. Tudi atletski štadion pri centru srednjih šol v Šmihelu na karti že stoji. Razočarani so lahko le novomeški kolesarji, saj na karti nikjer ne najdejo velodroma. Kje bo ta stal in če sploh bo, ne vedo niti jasnovidni novomeški geodeti. Politična burka Vladne stranke združuje le koristoljubje, trdi Demokratska stranka Slovenije Izvršilni odbor DS je obravnaval politične razmere v R Sloveniji in kot škodljivo in nedopustno ocenil ravnanje obeh glavnih vladnih političnih strank (SKD in LDS), ki že skoraj leto dni uprizarjata ceneno politično burko na temo “dopolnitev koalicijske pogodbe” pred slovensko javnostjo. S tem svojim početjem navedeni stranki sistematično rušita že tako hudo načeti ugled slovenske politike in potrjujeta zelo razširjeno prepričanje, da slovenska politika ne pomeni prav nič drugega kot zgolj boj za stolčke. Ravnanje vladnih strank oz. njihovih poslanskih skupin v Državnem zboru, kjer te skupine o vseh pomembnejših vprašanjih in aktih praviloma glasujejo neenotno, ter vse bolj verjetni izid t.i. pogajanj med SKD in LDS (sporazumeli se bodo očitno samo o funkcijah, ki naj jih SKD še pridobi za svoje člane, in si v ta namen morda izmislili še kakšno doslej neznano pomembno funkcijo) potrjujeta, da, vsaj vladne stranke, dejansko združujeta samo koristoljubje in težnja po prisvojitvi vseh položajev. Demokrati Slovenije smo ogorčeni ob takem početju vladnih strank in sodimo, da moramo opozarjati slovensko javnost na pogubnost takega ravnanja t.i. vladne koalicije. TONE PERŠAK, predsednik DS Gasilski uspehi ne pridejo sami od sebe Z občnega zbora na Dvoru Že prek 63 let se trudijo gasilci in gasilke GD Dvor pri Žužemberku, da bi obogatili svoje znanje in posodobili opremo. Na nedeljskem občnem zboru so kritično ocenili svoje delo, pokazali na mnoge napake in tudi uspehe. Teh pa je kar nekaj. Prek tisoč ur prostovoljnega dela so porabili za operativno in preventivno dejavnost. Ker je denarja od države, posredno od občinske gasilske zveze, vse manj so organizirali tudi piknik, katerega namen je pridobitev dodatnih sredstev za nakup opreme. Gasilci so nakupili tudi nekaj kubikov hlodovine, jo razžagali in tako dobili dodatne klopi za primer elementarnih nezgod pa tudi za piknike. V domu so bila lani opravljena Vznemirljivi notranjepolitični dogodki prejšnjega tedna so me pripravili, da svoj gnev prenesem na papir. Morda bom izrekel kaj takega, kar bi moralo biti še bolj poudarjeno pri državnozborskem “razčiščevanju”. Ponosem sem na tiste ljudi v državnem zboru, ki se upajo reči bobu bob, vendar so na žalost v manjšini. Prepričan sem, da obstajajo dobronamerni in zlonamerni ali pošteni in nepošteni. Slednjih je več, s svojimi intrigami in pretvarjanji so se vrinili med vse stranke in razpletli svojo rdečo mrežo. V parlamentu imajo premoč in vsako glasovanje je že vnaprej kronano z uspehom. Pokazana je bila krivda obrambnega mi-nistrstra Jelka Kacina, vendar se ni zgodilo nič. Pri Janši je bila le Depala vas, in še ta nerazčiščena, pa zanj ni bilo pomoči, ker ni bil rdeč, in so komaj čakali, da se ga znebijo. Njemu je v moralno podporo demonstrirala tisočglava množica, s čimer se Kacin ne more pohvaliti. Prepričan sem, da nekateri podtalno vzpostavljajo stike in vezi z bivšo Jugoslavijo. Dokaz za to je za me nedavna izjava predsednika Kučana, češ da s Srbi nismo imeli nobenih konfliktov, kar ni res, spomnimo se zaplembe našega premoženja, zaplembe deviz, agresije na Slovenijo... Krona vsemu pa bo odplačevanje vsejugoslovanskega dolga. Moti me - in to je tudi dokaz, da nekaj smrdi - ker naši mediji stalno pogrevajo nacistične zločine in zmago nad njimi. To je res, spretno pa se izogibajo “rdečih” zločinov. • Če bi moški zaslutili, čemu se ženske najbolj smejemo, ne bi hoteli nikdar več z nami v posteljo. (Jong) • Veselje in bojazen sta povečevalni stekli. (Flandrijski pregovor) • Od železnice ne smemo preveč pričakovati, saj ima samo dva razreda. (Jurič) • Kdor ni dovolj vljuden, tudi ni dovolj človeški. (Joubert) Tudi pod taktirko Drnovška kot zveznega predsednika so padale žrtve na Kosovem in mislim, da tu ni opravičila. In taki ljudje nam spet krojijo danes in jutri. Taisti Drnovšek vztrajno postavlja na odgovorna mesta ljudi, ki so njemu po volji, tudi zunanji minister bo po njegovi volji. Mislim, da tisti komunikacijski treningi le niso tako nepomembni, ker se niso upali pokazati kasete. Verjetno diši na KGB-jevo pranje možganov. Moti me, ko nemočno opazujem klečeplazenje krščanskih demokratov, ki v odločilnih trenutkih niso znali reči ne. Zato smo tam, kjer smo, zato nas počasi odrivajo na rob. Pa tega niso krivi Janša in njemu podobni zavedni Slovenci, temveč “rdeča demokracija”. TONE ŠKUFCA SMEH NI GREH - Tamburaši izAdlešičev in kulturna sekcija turističnega društva Sinji Vrh so v soboto pripravili v Adlešičih predstavo z naslovom “Smeh ni greh ”. Sinjevrhovci so v dve uri trajajočem nastopu predstavili vse, kar so se naučili v teh zimskih mesecih, od plesov, pesmi ter skečev (na fotografiji). Vsi nastopajoči - bilo jih je štirinajst - so amaterji, ki so se vloge naučili v prostem času, zato so jim gledalci tudi oprostili kakšen spodrsljaj. Sicer pa to ni bil njihov prvi nastop po Beli krajini. (Foto: M.B.-J.) ______0_____r_,__________..j pr_ orodjarno itd. Gasilci so se udeležili tudi vseh tekmovanj in različnih prireditev. Kar štirikrat so sodelovali tudi pri gašenju požarov v Suhi krajini, in sicer v Žvirčah, Srednjem Lipovcu, Križih in Stavči vasi. Delo društva in posebno operative jgpohvalil sektorski poveljnik Franc Škufca, hkrati pa je izrazil tudi zaskrbljenost, ker ima krajevna skupnost Žužemberk največjo površino v občini, po opremljenosti pa je slabša, čeprav se je zadnja leta struktura in opremljenost vozil krepko izboljšala. Brez dobrega terenskega vozila si ne morejo zamisliti gašenja požarov po hribovitih predelih. To nalogo so si zastavili v preteklem letu, letošnje leto pa naj bi jo uresničili. Lanskoletne obljube g. Poljšaka, predsednika OGŽ Novo mesto, nedvomno še veljajo, kljub temu da ga letos ni bilo na zbor gasilcev. Za vestno in uspešno delo v društvu so bila na koncu podeljena priznanja za delo v društvu, občinska gasilska priznanja 2. in 3. stopnje in značke za dolgoletno delo v društvu. SLAVKO MIRTIČ POJASNILO V našem uredništvu se je zglasil Jože Fon z Uršnih sel, Vaška cesta 4, in zatrdil, da se pod kratico bralca F. J., ki je v rubriki Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”! opozoril na črno gradnjo žage nad Lazi, ne skriva on. Glej ga domka, eni vedo vso resnico __________Parodija na serijo besedil o slovenski osamosvojitvi, ki jih je objavil slovenski tisk Trdno sem bil prepričan, da sem v prelomnem letu 1991 živel v Sloveniji, doživljal njen proces osamosvajanja, se bojeval in tako s svojimi skromnimi močmi pripomogel k uresničevanju stoletnih sanj slovenskega naroda. Zmotil sem se, o tem so me prepričali pisci članka v tedniku 7D. Zato priznam, da živijo ljudje, ki bolje poznajo resnico. Zlasti ker se sklicujejo na pričevanja drugih (V Kotnika), ki jih žal ni več med nami, ali ko zmedeno govorijo o zabojih v Krakovskem gozdu in orožju na Medvedjeku in žalijo tiste, ki so z orožjem v rokah branili slovensko grudo. Pa pojdimo na začetek in poglejmo “resnici” v oči! Republika Slovenija je na svoji jasni poti k samostojnosti v letih 1990-1991 pričela krepiti lastne oborožene sile. Vojska se je imenovala Teritorialna obramba. Večji del kadra se je profesionaliziral, pričela se je popolnitev enot s sodobno vojaško oborožitvijo in opremo. Nabavljeni so bili raketni sistemi za protioklepno borbo 3. generacije, podpora enot je bila zagotovljena s topovi in havbicami velikih kalibrov in dosegov, zračni prostor so varovale rakete z dosegom nad 10 km, teritorialci so bili oblečeni v sodobne zaščitne uniforme in podobno. Z intenzivnim urjenjem so kot gobe po dežju nastajale elitne enote, ki so bile sposobne izvršiti vsako najtežjo bojno nalogo. Bili smo ponosni, Slovenija je bila pripravljena na vojno. Pričela se je dolgo pričakovana vojna. In glej ga zlomka! Pred nemočnim agresorjem, ki je uporabil slabo pripravljene enote, zastarele tanke in nesposobno aviacijo, so elitne enote Teritorialne obrambe popustile in zapuščale bojišča, mejne prehode, utrjene položaje in v paničnem begu izgubljale predragoceno in drago orožje. Katastrofa je bila neizogibna. Toda Slovenci smo srečen narod. Radi nas imajo v svetu, zato so nas tudi osvobodili Žrtve so bile velike, pogajanja dolgotrajna, toda uspelo jim je. Po dolgih treh letih je prišel čas za polaganje računov. Tisti, ki poznajo resnico in le “resnico”, obsojajo in zahtevajo: - Na zatožno klop vse tiste, ki so nabavljali (beri: kradli od JA ali zadržali) sodobno orožje! - Na zatožno klop vse tiste častnike TO, ki so urili enote, pa jih niso izurili! - Na zatožno klop vse tiste častnike TO, ki so vodili enote v neenakopraven boj in niso imeli na desetine mrtvih in ranjenih! - Na zatožno klop tiste tajnike svetov KS in druge odgovorne, ki niso aktivirali namenskih enot civilne zaščite! - Na zatožno klop tiste policiste, ki so dneve in noči vzdrževali javni red in mir, branili mejne prehode in niso pravočasno odkrili kolon agresorja! - Na zatožno klop... Toliko v vednost organom pregona. Jaz sem za svoja nedela iz let 1990 in 1991 ponovno pripravljen odgovarjati, tako, kot sem bil pripravljen že takrat. Gospodu Rajmondu Vebru, takratnemu in sedanjemu načelniku UNZ Krško, v odgovor in premislek, saj sva v letih 1990-1991 očitno živela na različnih poloblah tega sveta. Slišal sem, da tekstov v 7D na temo Slovenska osamosvojitev ni treba jemati preveč smrtno resno, tudi mojega prispevka ne. MITJA TEROPŠIČ Brežice Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D z r^i<^ rc3c~: ni |8/ 2J-JI9. 21-640. tox: 068/ 21-319 po- Pojdimo v šolo februarja! [OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE] • kombinirani oddelek 7. - 8. razred •prijave in vpis: DO KONCA FEBRUARIA • ŠOLANJE JE BREZPLAČNO PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev 3a vsak dan od 8. do 16. ure AVTOKLINIKA Aleš PETERLIN Obveščamo cenjene stranke, da naš servis spet nemoteno obratuje na novi lokaciji, in sicer v Novem mestu, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu)! Posebna ponudba: * športne vzmeti in zračni filtri «JAIVEX * aluminijasta platišča fONDMEljAJ. za vse tipe vozil Informacije na telefon (068)323-035 Aritn™ d.o.o. ATIK PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 ROVER 600 NAJBOLJŠI V SVOJEM RAZREDU Kredit na 4 leta brez pologa za vsa vozila! POSEBNA PONUDBA - SUPER CENE ROVER 111 SL: 1119 ccm, 60 KM ROVER 216 SLI: kompletna oprema, klima ROVER 416 SLI: GSI: 1590 ccm, 111 KM, kompletna oprema, klima ROVER 620 Sl: kompletna oprema, klima ROVER 820 Tl: kompletna oprema, klima Garancija 1 leto po nakupu! SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Šegova ulica 112 68000 NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO - 1 učitelja gradbenih strokovnih premetov, dipl. Inž. gradbeništva Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Učitelji strokovnih predmetov, ki še nimajo pedagoško-andragoške izobrazbe, bodo le-to morali pridobiti v treh letih. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. Na podlagi zakona o financiranju javne porabe in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih poročil objavlja občina Šentjernej JAVNI RAZPIS ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV ZA DELOVANJE OBČINSKE UPRAVE Občina Šentjernej, Trg gorjanskega bataljona 8, Šentjernej, razpisuje javno zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov v Šentjerneju za delovanje občinske uprave pod naslednjimi pogoji: — poslovni prostori morajo biti v središču Šentjerneja, velikosti nad 100 m2, s funkcionalno razporeditvijo prostorov (najmanj 6 prostorov, sejna soba, sanitarije). — rok za oddajo prijav je 10. 2.1995 do 12.00 ure. Pisne ponudbe s potrebnimi podatki o površini, ceni, pogojih plačila predložijo interesenti osebno v prostorih Krajevne skupnosti Šentjernej ali s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Občina Šentjernej, Trg gorjanskega bataljona 8, 68310 Šentjernej. O izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v roku 30 dni po opravljenem javnem odpiranju ponudb. LASTNIKI GOZDOV, KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja ter bukova dma! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. Na podlagi Programa lastninskega preoblikovanja družbenega podjeta 'TRELES" TREBNJE, ki ga je z odločbo št. LP 430/95-GV z dne 23.01.1995 odobrila Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, ter skladno z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij objavljamo PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA MIZARSKEGA PODJETJA “TRELES” TREBNJE 1. FIRMA IN SEDEŽ: Mizarsko podjetje TRELES TREBNJE, Temeniška pot 4,68210 TREBNJE. Podjetje je vpisano v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Novem mestu pod reg. št. vložka 1 -2/00. 2. MATIČNA ŠTEVILKA: 5143942 3. DEJAVNOST: izdelava in montaža pohištvene opreme vseh vrst 4. PRAVNA OBLIKA ORGANIZIRANOSTI: Mizarsko podjetje TRELES TREBNJE, p.o., je 100-odst. v družbeni lastnini 5. PREDVIDENA LASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA PREOBLIKOVANJA PODJETJA: - sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10% - odškodninski sklad 10% - sklad RS za razvoj 20% - upravičenci iz naslova interne razdelitve 20% - upravičenci iz notranjega odkupa 40% 6. PREDVIDENI NAČIN OZ. KOMBINACIJA NAČINOV LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA: - prenos 10% delnic na Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja - prenos 10% delnic na odškodninski sklad - prenos 20% delnic na Sklad RS za razvoj za nadaljnjo razporeditev na pooblaščene investicijske družbe - interna razdelitev delnic v višini do 20% razpisanih delnic - notranji odkup v višini do 40% razpisanih delnic 7. JAVNI POZIV K VPISU IN VPLAČILU DELNIC: 7.1. Interna razdelitev: Mizarsko podjetje TRELES TREBNJE poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojene delavce Trelesa, da v 30-ih dneh po objavi tega oglasa in poziva v časopisu Dolenjski list ter na oglasni deski podjetja vpišejo delnice v zameno za lastniške certifikate (I. krog). Če v navedenem roku ne bo vpisanih vseh 20% delnic, namenjenih interni razdelitvi, kar bo najkasneje v 10 dneh po zaključku vpisnega roka ugotovila posebna komisija, bo z objavo internega razpisa najkasneje v naslednjih 10 dneh začel teči nov 30-dnevni rok za vpis delnic ožjih družinskih članov,zaposlenih v Trelesu (II. krog). Če tudi v II. krogu ne bo vpisanih in vplačanih vseh 20% delnic, bo podjetje preostanek delnic preneslo na Sklad RS za razvoj. V primeru, da je certifikatov ožjih družinskih članov preveč, se bo vrednost vplačanega certifikata proporcionalno zmanjšala vsem ožjim družinskim članom. Podjetje bo delnice vodilo v dematerializirani obliki, udeležencem pa bo izdalo začasnice oz. potrdila po predhodnem sklepu organa upravljanja. Če bo v I. krogu vpisanih in vplačanih več kot 20% vseh delnic, bo presežek certifikatov proporcionalno uporabljen za notranji odkup. Delnice, pridobljene iz interne razdelitve, so neprenosljive dve leti po pridobitvi, razen z dedovanjem. 7.2. Notranji odkup: Mizarsko podjetje TRELES TREBNJE poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojene delavce podjetja, da v 40 dneh po objavi oglasa in poziva v časopisu Dolenjski list ter na oglasni deski podjetja vpišejo in vplačajo delnice s 50-odst. popustom. Delnice se vplačujejo z gotovino oz. z morebitnimi presežki lastniških certifikatov iz interne razdelitve. Delnice, ki ne bodo odkupljene v I. obroku, bo do končnega odkupa zadržal in z njimi upravljal Sklad RS za razvoj. Delnice, pridobljene v okviru programa notranjega odkupa, so, dokler program ni zaključen, prenosljive samo znotraj programa, v nadaljevanju pa skladno z določili statuta in delniškega sporazuma. Vse delnice so redne, imenske in dajejo poleg pravice do udeležbe pri dobičku in stečajni masi podjetja tudi pravico do upravljanja. 8. Tako delnice iz interne razdelitve kot iz programa notranjega odkupa bodo upravičenci lahko vpisovali in vplačevali pri blagajni podjetja vsak delovni dan od 8. do 12. ure v okviru zgoraj opredeljenih rokov. 9. Dodatne informacije v zvezi s programom, pogoji vpisa in vplačila so na voljo pri ge. MARIJI MAROLT (tel. 068/44-038). Mizarsko podjetje TRELES TREBNJE, p.o. FIESTA CLX Motor 1,3i KAT, 5 vrat, zatemnjena stekla, obratomer, digitalna ura, prevleke Rubic, zadnja klop deljiva 60/40, intervalni brisalci, predpriprava za radio z zvočniki in anteno, bočne ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, lučka v prtljažnem prostoru... 22.700 DEM ESCORT CLX l.6i 16V KAT bencinski motor, centralno zaklepanje, servo volan, obratomer, ogledala in odbijači v barvi karoserije, sredinska konzola, zatemnjena stekla, samozatezni varnostni pasovi nastavljivi po višini, predpriprava za radio z zvočniki in anteno... 27.950 DEM MONDEO CLX Motor I 8i 16V KAT, I 15 KM. 5 vrat, centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj, air bag, pomična streha s senčnikom, osvetljeni prtljažni prostor, obratomer, stereo radiokasetofon s štirimi zvočniki, opozorilni zvočni signal za prižgane luči, po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja klop deljiva 60/40, zatemnjena stekla, pnevmatike 186/65 RI4, po višini in globini nastavljiv volan, samozatezni varnostni pasovi, bočne ojačitve v vratih 36.650 DEM Darilo vsem kupcem Fordov! Komplet žarnic, varnostni trikotnik in prva pomoč, vse skupaj v priročni usnjeni torbi! To pa še ni vse! Podarjamo vam še komplet gumijastih predpražnikov za vaš model in Fordov dežnik! Brežice - Krška vas PSC PAIČ (0608/61-450) Črnomelj - PSC STEPAN (068/52-407) Trebnje - SERVIS GROZNIK (068/44-701) Sevnica - AT & R d.o.o. (0608/41-350) DOLENJSKI LIST Št. 5 (2372), 2. februarja 1995 OGLASNIK največja tržna izbira za nakup in prodajo. RIC UAZVO INO IZOBHAŽEVALMI CEN TEH MOVO MESTO. p o. Ultco lokev 3o. bdOOO Ilovo mesto, tel.: 0b8/ 21 319. 21 <>40. tu*. 0t>8/ 21-314 Pojdimo v šolo februarja! SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI ) IV. stopn ja; • PR OPAJALE C - prekvalifikacija V. stopn ja; TRGOVINSKI POSLOVODJA - prekvalifikacija RAČUNOVODJA - specializacija PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev 3a vsak dan od 8. do 16. ure elrod trgovina trgovina z elektro materialom tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071 * električni kabli * elektroinstalacijski material * bela tehnika * rezervni deli * gospodinjski aparati * akustika * lestenci in svetila * telefonija N O V O * Za nabavljeni elektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom. trgovsko podjetje____________________________ N' NOVO MESTO do.o. - Ljubljanska 27-68000 Novo mesto EMO ETERNK £Po6oe/a za crie cads / pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 4S Avto RADIO izpušne cevi tel. (068) 322-643, 322-278 MHz Radio KRKA Adamičeva 2, 68000 Novo mesto Kako premagati stres REŠITEV, KI JE VEDNO PRI ROKI Za mnoge med nami bi bil čas pred prazniki prav prijeten — saj od praznikov vedno pričakujemo kaj prijetnega — če si ne bi naprtili preveč skrbi. In največkrat se zgodi prav to. Belimo si glavo z darili, če gre za družinski praznik, z izbiro in pripravo prazničnih jedi, ali pa se namesto po trgovinah poganjamo od agencije do agencije, da bi poiskali najprimernejšo možnost za kratke počitnice. Delovnik je že mimo, mi pa si naredimo še enega. Vse bolj smo napeti v premišljevanju, kaj izbrati, da bo ravno Prav, pa da ne bomo preveč zapravili. Utrujeni pridemo domov, tam pa se kaj hitro lahko zgodi, da se skregamo, ker nihče ne razume, da žrtvujemo svoje ,moči in živce, da bi bilo vsem lepše. io so šolski primeri stresnih situacij. Pa ne le v Predprazničnih dneh, ampak tako rekoč vsak dan. fn tudi ne samo doma, saj je v službi, v šoli, na cesti v^dno dovolj priložnosti. Dr. Peter Russel, avtor “Knjige o možganih«, opredeljuje stres kot telesno reakcijo na delovanje v razmerah, ki za nas pomenijo neke vrste pritisk. Telo reagira, kot da je fizično napadeno — mišice se krčijo, izloča se adrenalin, Poveča se pritisk itd. Kako presekati ta začarani *5r°g? Kako se sprostiti? Načinov je precej. Pa vendar. Ko si začnemo sebe predstavljati, kako se dnevno ukvarjamo z jogo, avtogenim treningom, joggin-g°m in podobnim, se nam zazdi, da čas za spremembo še ni prišel... Morda sije prav zato člo-Vek izmislil pripomoček, ki bi mu lahko rekli prva Pomoč pri stresu in bolečinah, imenuje pa se Vibroser. kisali smo že o tej slovenski iznajdbi — o blazini, ki z rahlimi tresljaji, ko se nanjo naslonimo, izzove sprostitev. Zaradi izboljšane prekrvavitve se že po nekaj minutah počutimo bolje. To najbolje vedo sodobni Poslovneži, ki v večni borbi s časom na sprostitev največkrat kar pozabijo. Takole pripovedujejo: Marko VVeber, direktor iz Ljubljane Skoraj leto bo že, kar sem prevzel mesto direktorja v podjetju, kije potrebno temeljite preobrazbe. Reševanje nakopičenih problemov je terjalo ogromno naporov. Situacija seje bistveno izboljšala, sem pa še vedno Precej obremenjen. Pomagam si na razne načine, tudi jr masažno blazino Vibroser. Name deluje pomirjujoče •n že po desetih minutah sem bolj sproščen. Deluje pa (udi proti bolečinam. Pred 14 dnevi sem dobil »heksn-šus«. Boleče mesto sem si z blazino nekajkrat zmasiral 'n naslednji dan je bilo vse v redu. Irena Majnik, tajnica iz Ljubljane Jaz imam svoje delo rada. Nikoli mi ni dolgčas. Je pa res, daje precej stresnih situacij. Včasih ne vem, kje se me glava drži. Takrat bi najraje vse pustila in šla. Hvala bogu, sem za take napete dneve našla rešitev — blazino Vibroser. Jo imam kar v službi. Kadar začutim, da bom »pregorela«, prosim kolegico, da me za 10 minut nadomesti. Takrat grem v čajno kuhinjo, se vse-dem, dam blazino zadaj za križ in se naslonim nanjo. Marko Weber, direktor iz Ljubljane Ponavadi zamižim in se spomnim, kako je bilo na dopustu. Čez nekaj časa sem kot prerojena. Dokler nisem poizkusila, nisem verjela, da se človek lahko v nekaj minutah tako sprosti. Brane Maselj, novinar — urednik iz Ljubljane Navajen sem na stresne situacije, dostikrat do zadnjega ne vem,ali bom kakšen tekst prejel za objavo pravočasno ali ne. Je pa res, da stres na tihem spodkopava zdravje. Managerske bolezni so značilne za naš poklic. Za sprostitev jev bistvu treba poskrbeti čim bolj spro-*!' miK prijateljica posodila blazino Vibroser, sem si mislih »Poizkusim lahko, če bo pomagalo, toliko bolje.« Bil sem prijetno presenečen. Deluje zelo sproščujoče in pomirjajoče. Posebej takrat, ko se človek globoko v sebi odloči, da se zares želi sprostiti in se temu v mislih tudi posveti. Ponavadi so prav prazniki čas, ko si oddahnemo od vsakodnevnih stresov. Morda ne bi bilo napak, če bi takrat malo razmislili, ali lahko v življenju kaj poenostavimo, da nam ne bo tako pogosto zmanjkovalo časa. Tako bo stresnih situacij zagotovo manj. Mnogim se seveda ne bo mogoče izogniti in takrat si lahko pomagamo z Vibroserjem, ki postaja pravi družinski pripomoček pri lajšanju bolečin, utruje-nosti in stresa. Kot je rekla naša sogovornica Irena Majnik. »Zvečer si ga doma kar podajamo.« Ne le praznik, vsak dan je nova priložnost, da storimo kaj zase. Pomislimo malo, ali nam niso že naše babice svetovale - pomagaj si sam in bog ti bo pomagal? (0M)"l 2C? 1° 7^4V'^roserju lahko dobite po telefonu VOZILA NA ZALOGU FIAT CR0MA SIE TURBO F1ATCROMASIE2.0 RATCROMA2.5TO LANCIA TREMA 2.C 16V SUZUKI SVtlfTGJl HTUNDAlC0UPE GT TURBO F1ATTEMPRA1.8TD RATTEMPRA 1.6 S LANCIA DEDRA INTEGRALE fiat mn« ie od 25.500 DEM 21.000 OEM 23.000 DEM 27.000 OEM 16.800 DEM 23 000 DEM 21.300 DEM 16.400 DEM 27.000 DEM 15200 DEM nMIICCUM.M. IŽANSKA 383 LJUBLJANA TEL,: 061/12-72-6B4 OGLED IN INFORMACIJE PON.-PET.: 9*16 URE ena ■ n .to nite MOBITEL- 0609/33-986 NON-STOP ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Kolodvorska 15, Ljubljana OBJAVLJA na podlagi sklepa Upravnega odbora Zavoda JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnih prostorov v izmeri 304,04 m2 v Novem mestu, Prešernov trg 6 in 7. Nepremičnina, katere del je predmet dražbe, je vpisana pri vi. št. 411 in 884, k.o. Novo mesto. Javna dražba bo v petek, 17. februarja 1995, ob 11. uri v prostorih OE Novo mesto, Prešernov trg 6. Izklicna cena za poslovne prostore, ki se prodajajo kot celota, znaša 28.875.936,00 SIT. Pogoji: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o plačani varščini in: — pooblaščenci pravnih oseb z izpiskom iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v R Sloveniji ter z ustreznim pooblastilom, — fizične osebe s potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije. Varščina v višini 10% izklicne cene mora biti plačana najkasneje 5 dni pred dnem napovedane dražbe na žiro račun: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, št.: 50100-642-20007, s pripisom »za javno dražbo dne 17. 2. 1995«. Neuspelim dražiteljem bomo varščino brez obresti vrnili v treh delovnih dneh po končani javni dražbi, uspelemu dražitelju — kupcu pa bomo varščino brez obresti vračunali v kupnino. Pogodba ob kupcu predložena v 8 dneh po javni dražbi in jo bo moral skleniti v 3 dneh po predložitvi, sicer varščina zapade. Pogodba bo postala veljavna s pridobitvijo ustrezne verifikacije javnega pravobranilstva. Kupec bo moral kupnino poravnati v pogodbeno dogovorjenem roku.in to v 3 delovnih dneh po veljavnosti pogodbe, sicer varščina zapade, pogodba pa se razdre. Kupoprodaja bo opravljena po načelu »videno — kupljeno«, zato kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. Prometni davek ter vse druge stroške v zvezi z nakupom in prepisom bo plačal kupec. Za podrobnejše informacije se obrnite na OE Novo mesto, tel.: 068/322-816, ga. Dravinec. MMEtKAlJ DRUŽBA Več kot 50000 Slovencev ve, zakaj so dobili certifikat! Vložili so ga v Kmečko družbo in danes so delničarji Kmečkih skladov. Čestitamo! Certifikate lahko vložite v poslovalnicah Hranilno-kreditnih služb in njihovih izpostavah ter v vseh Kmetijskih zadrugah. informacije tel: 061/ 132 60 47 zavarovalnica tilia d.d. novo mesto OBVESTILO Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., in Zavarovalnica TILIA, d.d., organizirata v prostorih Zavarovalnice TILIA v Novem mestu dne 6. 2. 1995 ob 19. uri javno nagradno žrebanje. V nagradni igri sodelujejo vsi, ki so do 31.1.1995 svoj certifikat zaupali Viziji. V kulturnem delu programa se bosta z jazz standardi in evergreeni predstavila pevec Aleš Hadalin in kitarist Marjan Pirnar. VABLJENI! PLESNI CENTER DOLENJSKE vabi k vpisu v tečaj za odrasle.. Pričetek: nedelja, S. februar, četrtek, 9. februar Informacije na tel.: 321-685 TEČAJI IN IZPITI IZ SLOVENSKEGA JEZIKA s preizkusom znanja po programih: - za pridobitev državljanstva, - za hrvaško ali srbsko govoreče. Prijave in informacije: RIC Novo mesto Ulica talcev 3a vsak dan od 8.00 do 16.00 telefon: (068) 21-319, 21-640 M VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, p.o. Smo manjše, vendar prodorno in uspešno podjetje s 120 zaposlenimi, želimo pa še napredovati, zato vabimo k sodelovanju 1. dinamičnega in ambicioznega diplomiranega gradbenega inženirja za vodenje tehničnega sektorja Pogoja: — dipl. gradbeni inženir — 5 let delovnih izkušenj na področju nizkih gradenj Ce imate ustrezno izobrazbo in izkušnje ter ste sposobni voditi, motivirati in komunicirati z ljudmi, za kar nudimo stimulativno plačo, bomo veseli vaših prijav. 2. dva gradbena delovodja za vodenje gradbišč na širšem območju Dolenjske Pogoja: — gradbeni delovodja z osnovnim poklicem tesar — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju gradbišč Vse, ki izpolnjujejo pogoje, vabimo, da se pisno prijavijo ali osebno oglasijo v kadrovski službi VGP Novo mesto, p.o., Trdinova 23 v Novem mestu. Informacije lahko dobite po telefonu 068/321-310. BRAMAC, d.o.o., ŠKOCJAN objavlja prosto delovno mesto FINANČNI KNJIGOVODJA Pogoji: — višja ali srednja šola — ekonomske smeri; — delovne izkušnje na področju računovodskih del (vodenje glavne knjige); — znanje nemškega jezika. Delo objavljamo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov BRAMAC, d.o.o., Škocjan, Dobruška vas 45, 68275 ŠKOCJAN, v 8 dneh po objavi. VIDEM PAPIR Proizvodnja papirja Krško, d.o.o. objavlja prosta delovna mesta: 1. VOZNIK STROJNIK — za 1 delavca Pogoji: — srednja šola IV. stopnje ustrezne smeri — izpit za strojevodjo diesel električne lokomotive in | premikača — izpit za opravljanje dvigal — izpit za voznika mobilno transportne mehanizacije — 6 mesecev delovnih izkušenj — delo za določen čas 6 mesecev 2. PREMIKAČ — za 1 delavca Pogoji: — osnovna šola — 6 mesecev delovnih izkušenj — izpit ZG za premikača — delo za določen čas 6 mesecev 3. VOZNIK I. — za 1 delavca Pogoji: — srednja šola IV. stopnje ustrezne smeri — izpit za opravljanje dvigal — izpit za voznika mobilno transportne mehanizacije — 6 mesecev delovnih izkušenj — delo za določen čas 6 mesecev * V kolikor se na posamezna delovna mesta ne javijo kandidati z ustreznimi izpiti, bo izpite možno narediti po nastopu dela na stroške podjetja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja Videm papir Krško v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Skalickega ulica 1 objavlja prosto delovno mesto konservatorja za arhitekturno in urbanistično dediščino Pogoji: — visoka izobrazba, FAGG, smer arhitektura; lahko tudi začetnik — pripravnik Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas; poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Skalickega ulica 1, s pripisom »Razpis«. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 1EEJI5 * NOVOTEKS KONFEKCIJA Novoteks Konfekcija, izdelovanje konfekcije, Novo mesto, d.o.o., Foersterjeva 10 Upravni odbor podjetja razpisuje na podlagi 38. člena statuta in v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest naslednji prosti delovni mesti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: I. KOMERCIALNEGA DIREKTORJA — VII. oz. VI. stopnja izobrazbe tekstilno-konfekcijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje tujega jezika (zaželjena nemščina) — 6-mesečno poskusno delo — konkurenčna klavzula Izbrani kandidat bo imenovan za dobo dveh let s polnim delovnim časom. II. VODJA PROIZVODNJE — obrat Novo mesto — VII. oz. VI. stopnja izobrazbe tekstilno-konfekcijske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje nemščine — 6-mesečno poskusno delo — konkurenčna klavzula Izbrani kandidat bo imenovan za dobo dveh let s polnim delovnim časom. Prijave na razpis skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dn.eh po objavi na naslov: NOVOTEKS KONFEKCIJA Novo mesto, d.o.o., Kadrovska služba, Foersterjeva 10, 68000 Novo mesto. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. M*aun Prodaja EMINENT d.o.o, Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 ZAHVALA V 85. letu starosti je umrl ata, ded in praded ANTON MAJCEN iz Hrastovice 4 Vsem, ki ste karkoli storili v njegov spomin, prisrčna hvala! Vsi njegovi Mokronog, Ljubljana ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FERDINAND MANDELJ Zabukovje 7, Šentrupert Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevke za sv. maše. Zahvala tudi gospodu župniku in pevcem. Žalujoči: žena Ani, hčerki Anica in Marija z družino ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. ANTONU ZAGORCU iz Cerovega Loga Boleča je resnica, ki nas spominja na žalostni 5. februar, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi in skrbni mož, ate in stari ate. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate svečke ter postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, brat, stric in dolgoletni organist JOŽEF PIRC z Malega Trna 8, Krško Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence, cvetje in sveče. Hvala vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem, Gasilskemu društvu, župnikom za opravljen obred, posebno še gospodu župniku Metodu Oblaku. Vsi njegovi Mali Trn, 24.1.1995 ZAHVALA V 88. letu je po daljši bolezni umrla naša ljubljena mama, babica, prababica in teta ■>> ANA LINDIČ roj. Brulc iz Vinice pri Šmarjeti Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo obiskovali med njeno boleznijo in jo pospremili na zadnji poti. Lepa hvala vsem sovaščanom, še posebej sosedom za njihovo pomoč in govorniku za občutene besede slovesa. Posebej sc zahvaljujemo g. župniku za njegovo pozornost in obiske v času njene bolezni ter za njegovo spremstvo izpred domače hiše. Žalujoči: vsi njeni 20 DOLENJSKI LIST Št. 5 (2372), 2. februarja 1995 ZAHVALA ^ Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) V 77. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše ljube mame ANGELE DRŽANIČ iz Sevnice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mamo obiskovali v času bolezni, nam lajšali bolečine ob njeni smrti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in pokojno tako številno spremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, brat, svak in stric FRANC ŽALEC Draga pri Sinjem Vrhu 8 ^«“0 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih ya’* °b strani, sosedom, članom GD Sinji Vrh, lovcem LD Sinji rh’ LD Dragatuš, Vinica, Severin, lovskim prijateljem iz Novega mesta, pevcem, govornikom za poslovilne besede in g. župni-u za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter pokojnika tako številno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 60. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak JOŽE ANŽLOVAR iz Petrušnje vasi pri Šentvidu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, so-Sta|0mkln vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam lik 1 0” strani, izrekli sožalje ter našega dragega očeta v tako ve-. km številu pospremili k večnemu počitku. Posebno toplo se ^nvaljujemo g. župniku, dr. Zupančiču, teti Joži in Mariji, pev-zdm’ L'D Šentvid za organizirano spremstvo in za zadnji po-rav. Hvala govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče v spomin. Žalujoči: žena, sinova Dare, Jože in hčerka Jana z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Utihnil je tvoj veseli glas, obstalo tvoje je srce. Rada si delala in živela in svoj dom si rada imela. V 76. letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča VERONIKA CIMERMAN roj. Celešnik Pod lipo 14, Črnomelj Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Pod lipo, sosedom Nove Loke, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, cvetje in sveče, ter vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala kolektivom M- KZ Metlika in AZ Ljubljane. Posebna zahvala govornici Tončki, pevcem za zapete žalostinke, cerkvenim pevkam in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčerke Breda, Nataša in Nada z družinami Črnomelj, Ziirich, Notranje Gorice ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta STEFANA STARIČA z Rihpovca se iskreno zahvaljujemo zdravniku g. Žnidršiču iz ZD Trebnje in drugemu zdravniškemu osebju, g. župniku, podjetjem Trimo, ZTP, OS Trebnje, Kmetijski šoli Grm, Novo mesto, in vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k preranemu počitku. Žalujoči: žena Tončka, sinovi Štefan, Miro, Toni in hčerke Ani, Joži, Majda in Štefka z družinami ZAHVALA V 98. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama - babica in prababica JOŽEFA GORENC z Vrha 9 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam lajšali bolečino ob izgubi drage mame. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom in drugim dobrim ljudem, ki so nam tako nesebično pomagali. Vsem, ki ste mami v spomin darovali vence, cvetje, sveče in svete maše, iskren Bog plačaj! Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. * Žalujoči: hčerke Kristina, Matilda in Štefanija v imenu vsega sorodstva & \A ®80RJKR0VRK* SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341 -134 in 0609 623-211 ZAHVALA H V 86. letu starosti je prenehalo biti srce gt? naši dragi mami, stari mami in prababici W* FRANČIŠKI MAUSER roj. Jakša z Laz 5 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Sekciji za vleko, govornikoma, pevcem in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ni več bolečin, nič več trpljenja, življenje je trudno končalo svoj boj. Z bolečino v srcu smo se poslovili od drage mame, stare mame, prababice, sestre, botre in tete ANE ZULIC Oštrc 3, Kostanjevica na Krki Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedama Anici Pisek ter Faniki Žulič, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojni darovali vence, sveče, za svete maše ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi Internemu oddelku novomeške bolnice,dr. Čehovi, Zdravstvenemu domu Kostanjevica,dr. Severjevi, patronažni sestri Vlasti Curhalek. Iskrena hvala Počitniški skupnosti Vidom Krško, Obrtnemu servisu Krško, Društvu upokojencev Kostanjevica, g. Žičkarju za lepo opravljeno delo ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Vsa leta si delal, lepo živel, potem pa naenkrat zbolel. Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni. za vedno zatisni! si trudne oči. Zdaj v zemlji počivaš ves tih in ubog, le sonce ti trosi žarke na grob. Po dolgi in zahrbtni bolezni nas je v 49. letu starosti nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric ANTON STOJNIČ z Gor. Lokvice 55 ^ bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam slali ob strani, pokojnemu darovali vence, cifctje in sveče, nam izrazili sožalje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice Novo mesto, mu je lajšalo bolečine. Posebna hvala kolektivom SKS Grm Novo mesto, Novost Črnomelj Re-v°z Adjustaža Novo mesto, Konfekcija Beti Metlika, članomvGD Lokvica za častno stražo ter spremstvo s prapori, govornikom g. Antonu Plutu, g. Janezu Žnidaršiču, g. Antonu Pezdircu za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen obred in g. Kapušinu za odigrano žalostinko.' Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Delo, skrb, trpljenje -Tvoje bilo je življenje. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt Te vzela je prerano. V srcih naših boš ostala, rožce Tvoje se sušijo, oči naše pa solzijo. V 72. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama in stara mama BARBARA ŽUGELJ Zilje 9 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter denarno pomoč. Zahvala tudi osebju Nevrološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu, ki ji je lajšalo bolečine, ZD Črnomelj, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, hčerki Anica in Kristina z družino ter brat Ivan in ostalo sorodstvo 5 (2372), 2. februarja 1995 DOLENJSKI LIST m wm m H\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM Zr® — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 2. februarja - Marija, Svečnica Petek, 3. februarja - Blaž Sobota, 4. februarja - Andrej Nedelja, 5. februarja - Agata Ponedeljek, 6. februarja - Dora Torek, 7. februarja - Egidij Sreda, 8. februarja - kulturni praznik LUNINE MENE 7. februarja ob 13.54 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 2. do 5.2. (ob 18. uri) ter 6.2 (ob 20. uri) akcijski film Končna hitrost. Od 2. do 5.2. (ob 20. uri) avanturistični film Divja reka. 7.2. (ob 20. uri) in 8.2. (ob 18. in 20. uri) pustolovski film Beli očnjak 2. ČRNOMELJ: 3. in 4.2. (ob 20. uri) španska erotičnča drama Kot voda za čokolado. 4.2. (ob 18. uri) ameriška risanka Mali Nemo. 5.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Vikend pri Bemiju - 2. del. KOSTANJEVICA: 4.2. (ob 18. in 21. uri) kriminalni film Šund. 5.2. (ob 18. in 20. uri) fantastični film Kosec. KRŠKO: 3.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Lahko se zgodi tudi vam. Od 5. do 7.2. (ob 18. uri) ameriška risanka Levji kralj. METLIKA: 3. in 5.2. (ob 18. uri) ameriška risanka Mali Nemo. 3.2. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Vikend pri Berniju - 2. del. 5.2. (ob 20. uri) španska erotična komedija Kot voda za čokolado. NOVO MESTO: Od 2. do 7.2. (ob 16. uri, 18.15 in 20.30) in 8.2. (ob 16. uri in 18.15) premiera filma Intervju z vampirjem. 8.2. (ob 20.30) slovenski film Na svoji zemlji (vstop prost). film • INTERVJU Z VAMPIRJEM,grozljivka (Interview vvith the Vampire, ZDA, 1994, 120 minut, režija: Neil Jordan) Dolgo napovedovani Intervju je končno tu. Njegova premiera se je v Ljubljani zgodila 26. januarja, le kakšen dan pozneje kot v Londonu in Parizu. Pričakovali smoga skoraj tako, kot da prihaja reinkarnirani Tito. Pred kino zagonom so nas dva meseca preparirali do zadnje kaplje krvi, tako da so mnogi že trdili, da je krvodajalstvo boljše kot seks. Potem smo posedli v temo in čakali, da nam preluknjajo vrat. Doživeli pa smo medlo dihanje za ovratnik in spoznali, da je seks še vedno O.K. Še Tita nismo videli, čeprav smo fanatično mahali z zastavicami Le najbolj prizanesljivim je uspelo v filmu videti soliden ideološki nastavek za propartijski spot. Aristokratski vampirji so namreč izkoriščevalci in dobesedno uporabniki revnih ljudskih množic. Pa še rdeče barve je v izobilju. V povsod prikazovanem predfilmu je bilo povedanega za naj manj dobro polovico filma, karje pohval- no, saj gre za sporočilno izredno nabit spot, a žal slabo za film. Če bi bil spot še enkrat daljši, bi prihranili celih 118 minut. Nabasali smo na brezkrven filmček, ki pripoveduje pravljico o za dobro naložen tanker popiti krvi: kako se ulovi žrtev, izpije njen življenjski džus, odstrani balastne snovi in si za vedno lep/a. Kri, najboljša je kreolska, je namreč vampirju nekaj podobno vitalnega kot nam galona bencina. Dobro, Jordan, o tem si prepričal, celo nasmehnili smo se nekajkrat in spoznali, da je človeških vampirjev res malo, pa še zameriti jim ne moreš. Le kdo bi se namreč obnašal humano, t.j. smrtnikom prijazno, če bi živel na primer od 1791. Vampir živi večno, če je (kri, jasno) dokaj redno vsaj malo cukne, hodi spat najkasneje minutko pred prvo jutranjo zarjo in iz udobne ter pokrite krste nikoli ne vstane pred zahodom sonca. Vendar večnost celo vampirju ni večno v zabavo, še več, to je za plemenitega vampiča neznosno trpljenje, tragedija. Jordan je s to temo opravil na hitro, površno, primerno le za ležemo nedeljsko konzumiranje nezahtevnega gledalca. Pobral bo le denar, ne pa tudi klobuka, ki bi ga sicer kritik dvignil pred njim. Memento stoletnici filma: povampirjeni Brad Pitt brez iznajdbe filma ne bi nikoli videl sončnega vzhoda! TOMAŽ BRATOŽ čestitke FRANCU KUMRU za 60. rojstni dan in Brezovarjevima za praznovanje iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja! Klobučarjevi 920 kmetijski stroji TRAKTOR FIAT 411 R po delih in traktorske verige 124/11/28 ugodno prodam. ® 50-294, po 16. uri. 757 ROTACIJSKI PLUG, še nov, in škropilnico, 1001, kompletno z brizgalko za kultivator Gorenje Univerzal prodam. * (064) 77-990. 758 DOBRO OHRANJENO prikolico za manjši traktor ali frezo, gume 145/13, zimski profil, skoraj nove, ugodno prodam. » 65-332. 778 NAHRBTNO kosilnico Tomos na laks, rabljeno 2 sezoni, ugodno prodam. * 42-787. 804 TRAKTOR PORSCHE, 18 KM, in kosilnico Irus, 110 cm, prodam. » (061)787-318. 807 OBRAČALNIK in frezo s spojko, dobro ohranjen, za traktor Tomo Vinkovič 418 prodam. » 57-141. 824 TRAKTOR VLADIMIREC, brezhiben, 31 KS, 1400 delovnih ur, in gumi voz zaradi bolezni prodam za 3.500 DEM. * 57-800. 827 UGODNO PRODAM samonakladalko Mengele. Janez Novosel, C. oktobrskih žrtev 55, Šentjernej, * 41-007. 828 SAMONAKLADALKO Sip 17 in Stihi 0 45 prodam. » 323-486. 829 NAKLADALEC gnoja Riko, navaden, kupim. » 45-421. 831 KOSILNICO BCS, staro 10 let, in kvalitetna bukova drva ugodno prodam. » 67-022. 842 MOTOKULTIVAROT FERARRI D, 10 KS, prodam. ® 44-951. 870 RABLJENO ČRPALKO za cisterno za gnojevko ter prenosni hladilnik za mleko prodam. ® 49-459. 880 REZERVNE DELE za traktorje Deutz prodajamo takoj oz. po naročilu. ® 59-082. TRAKTOR URSUS C 335 s kabino in kompresorjem, z dobrim motorjem, prodam za 4000 DEM. » (068)40-066. 8$0 KOSILNICO GORENJE, kosa 1 m, revolver stružnica Pireks, letnik 1960, hidravlično vpenjanje, fi 10-60 mm, z nastavki, prodam. ® 21-575. 905 TRSKTOR TV 830, letnik 1989, 600 delovnih ur, malo rabljen, ugodno prodam. » (064)725-254. 930 SILOKOMBAJN SK 80, rotacijsko kosilnico 165, samonakladalko Novi Pionir 20 in cisterno 2200 prodam. * 85-001. 932 PUHALNIK TAJFUN in tele, staro 11 tednov, prodam. ® 73-104. 936 MOLZNI STROJ Alfa Laval prodam. Vovk, Rumanja vas 22, Straža, po 17. uri. 937 KOSILNICO, obračalnik za traktor TV, gumi voz, 14 col, in travnato silažo prodam. • 76-316. 940 MOTOKULTIVATOR Honda F - Y 600 prodam. • 22-395, Mohar, Krka 31. 953 BOČNO KOSO za traktor IMT 533 ali IMT 539 prodam. • 50-080. 955 KROŽNO BRANO, traktorski atomizer - škropilnica, mešalnico krmil, traktorski viličar, traktorsko rolbo za oranje snega, mesoreznico Wolf, decimalno tehtnico in ružilec koruze z mlinom prodam. • (0608)87-206. 957 /1 DOLENJSKI LIST IZDAJA TEU: Dolenjski list Noro mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barte(j, Mitjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev; naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust: za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev: za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-25731-128-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p J). Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. BCS KOSILNICE vseh vrst ugodno prodamol Na zalogi so deli za Acme, Lom- bardini, BCS in Muta. * 342-663. 981 SIPOVO NAKLADALKO, 14do 16 m3, kupim. ® 58-119. 1006 KOSILNICO GASPARDO, dvojni rez, prodam. ® 78-117. 1008 ŽITNI KOMBAJN Zmaj 780, v dobrem stanju, drugi lastnik, ugodno prodam. ® (0608)88-106. 1012 kupim ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke,jelke boljše kvalitete. Neto cena je od 10 do 14.000 SIT/m3, s takojšnjim plačilom in lastnim prevozom. Gram, d.o.o. * (061) 1323-264, vsak delavnik od 10. do 15. ure ali ® (061)311-900. 4 HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061)218-595, zvečer. 766 GNOJNICNO CISTERNO, 2200 I, lahko Creina, rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. ZS 57-444. 797 RABLJENO OKNO 90 * 80 cm ali manjše kupim. Stanka Škrbina, Vel. Mraševo 28, Podbočje. 821 R 4 GTL, letnik 1984 do 1987, kupim. ® 42-571. 845 RABLJEN HIDROFOR kupim in prodam hlevski gnoj. ® 78-106. 904 TELE, staro do 10 dni, kupim. S 76-385, zvečer. 907 RABLJNO otroško stajico kupim. ® 84-026. 921 motorna vozila HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 1990, BMW 316 i, letnik 1989, nissan micra 1.2 i, katalizator, letnik 1992, prodam. Možen kredit ali menjava. • 323-902. 761 KARAMBOLIRAN R 5 campus, letnik 4/92, prodam za 7300 DEM. • 321-114. 771 GOLF TD, letnik 1988, kovinsko rjav, odlično ohranjen, in risalno desko A3 prodam. ® (063)806-131. 784 C 25 D, letnik 1984, registriran do 25.1.1996, redno servisiran, brezhiben, prodam. * 40-024. 799 CTX 80, letnik 1990/91, lepo ohranjen, kot nov, prevoženih 3500 km, prodam ali menjam za APN 6. ® 87-619, Peter. 806 R 5, letnik 1991, rdeče barve, prodam. ® (0608)75-829. 810 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. ® 45-600, Marinka. 813 JUGO 55, letnik 1990/91, nekaramboli-ran, garažiran, dobro ohranjen, kupim. ® (0608)70-434. 817 Z 101 GTL, letnik 1984, v voznem stanju, ugodno prodam. ® 73-310. 832 Z 750, letnik 1981, rdečo, registrirano do 11.3.1995, prodam. * (0608)32-930, popoldan. 836 JUGO KORAL 45, letnik 1989, bel, 64.000 km, prvi lastnik, prodam. »45-251. 837 ALFA ROMEO 75 1.6, letnik 1987, centralno zaklepanje, električna tonirana stekla, računalnik, kovinsko zelene barve, lepo ohranjen, zaradi bolezni nujno in zelo ugodno prodam. ® (0608)32-844. 839 126 P, letnik 1988, prodam. ® 76-028. 844 OPEL KADETT 1.3, letnik 1987, troje vrat, bele barve, registriran do 4/95, prodam za 8200 DEM. ® 78-351. 850 FORD ESCORT 1.4 CLX, letnik 1991, 37.000 km, lepo ohranjen, prodam. ® 24- 449. 854 DVA MOPEDA 14 M, eden skoraj nov, nekompleten, drugi vozen, Pony expres Rog prodam. Cvetko Tamte, Breška vas 3, Šentjernej. 857 LADO RIVO, letnik 1990 in nov nerabljen prtljažnik za R 19 prodam. • 22-416. 858 R 25, 3.0 V 6, vsa oprema, klima, ABS, servo, prodam za 12.800 DEM. ® (061) 666-324. 860 126 P, letnik 1988, in motokultivator Batuje, malo rabljen, ugodno prodam. »21-946. 864 DAIHATSU CHARADE TR, letnik 11/90, sive kovinske barve, prodam. » 28-174. 865 R 4 TL, letnik 1982, prodam. » 26-054. 873 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 9/95, prevoženih 71.300 km, prodam. » 64-334. 876 R 4 GTL, letnik 1986, rdeč, registriran do 7/95, prodam za 2200 DEM. » 48-542, po 16. uri. 884 VW JETTA B 1600, letnik 11/86,128.000 km, registriran do 25.9.1995, bordo rdečo, prodam za 7200 DEM. » 60-562. 896 GOLF D, letnik 12/90, 5V, prodam. V 323-136, dopoldan. 916 VW 1303 J hrošč, letnik 1974, registriran do 8/95, prodam ali menjam. » 21-738. Z JUGO 55 SKALA, letnik 11/89, 5V, registriran do 26.10.1995, lepo ohranjen, prodam. » 42-222. 923 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® 26-869, po 15. uri. 927 GOLF, letnik 1985, prodam. Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. 934 R 5 FI VE, letnik 12/94,1.4,5 V, tonirana stekla, še neregistriran, prodam za 14.500 DEM. »78-161. . 935 GOLF JX D, letnik 11/89, prevoženih 90.000 km, prodam za 11.300 DEM. » 65-381, po 15. uri. 938 YUGO 45, letnik 91, reg. 1/96, prodam (možnost kredita). ® 068/323-375. KOMBI 850, letnik 1984, registriran do 15.5.1995, prodam za 1200 DEM. ® 73- 346. 942 126 P, letnik 1987, registriran do 7/95, dobro ohranjen, prodam za 1400 DEM ali menjam. Slavko Božič, Portoroška 6, Gabrje, Brusnice. 948 GOLF D, letnik 1988, registriran do 14.12.1995, prodam. » 26-270. 950 Z101, letnik 1983, prodam. Boris Koželj, Loka 1 b, Šentjernej. 951 R 4 GTL, letnik 1986, prodam ali menjam za 126 P, letnik 1987 ali 1988. Ljubi, Zdinja vas 7, Novo mesto. 952 BMW 316 i, letnik 10/92, bel, prodam. » 341-180, popoldan. 954 126 P, letnik 1985, po delih in dvobrazd-ni plug Batuje, malo rabljen, prodam. ® (0608)77-651. 961 ŠKODO FAVORIT, letnik 11/90, bele barve, nckarambolirano, garažirano, prvi lastnik, prodam. Bogovič, Krška vas 96 a, (0608)62-130, v službi. 962 GOLF JGL, letnik 1981, zelene barve, registriran do 8/95, prodam. Anica Mirtek, Paha 8, Otočec. 971 126 P, letnik 1985, registriran do 8/95, prodam. ® 42-858. 974 BMW 315, letnik 1983/84, registriran do 1.2.1996, prva barva, odlično ohranjen, prodam. ® 51-862. 977 JUGO 45 A, registriran do 12/95, letnik 1987, 83.000 km, prodam. » 65-284. 978 R 18, letnik 1983, registriran do 9/95, prodam ali menjam za golf JX D, letnik 1986. » 52-787. 979 OPEL ASTRO 1.4 GLS, črno, letnik 1993, prodam. » (0608)62-972. 984 Z101, letnik 1988, in video rekorder, star 2 leti, prodam. » 44-687. 986 R 5, letnik 1991, registriran za celo leto, prodam. Jože Blažič, Ždinja vas. 988 GOLF XD, letnik 1987, za 7800 DEM in uno D, letnik 1985, za 4400 DEM prodam. » 323-824. 990 TOMOS AVTOMATIC, brezhiben, prodam za 350 DEM. »(0608)41-041, int. 305, Zoran. 992 SAMARO 1300 S, letnik 1992, prodam ali menjam za golf, letnik 1987. » 73-447. 996 126 P, letnik 1991, prodam. Špringer, Podgora 21, Straža, po 16. uri. 999 126 P, letnik 1991, registriran do 1/96, prodam. ® 27-039. 1003 LADO SAMARO 1300, letnik 1990, 5V, višnjevo rdečo, prodam. » » 43-564. 1005 FIAT TIPO 1.7 TGT, letnik 1991, z veliko dodatne opreme, tudi klima, prodam.» 85-118. 1007 R 5, starejši letnik, nova registracija in nove gume za 2000 DEM in novo dvoosno prikolico za vleko vozilo poceni prodam. » 23-529. 1013 posest obvestila IZDELAVA AKVARIJEV, PRODAJA HRANE IN OPREME ZA MALE ŽIVALI. » (068)26-942 (doma), Trdinova 6, Novo mesto, od 16. do 19. ure. 484 PURANE brez puric, težke 2 kg, bomo prodajali S.aprila, rjave in grahaste nesnice ter bele piščance za dopitanje pa od 20. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, » 44-389. 683 NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, «42-524. 686 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, »(0608)79-375. 765 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. » 44-662. 770 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3.5 in 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, » (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova,»(0608)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, » (068)49-567. 800 FRIZERSTVO Olga Drab začne z rednim delovnim časom vsak dan. » 87-561. 819 MAŠKARADNE KOSTIME za otroke do 14. leta prodajam. Pošljem po pošti. » (061)266-940, od 10. do 18. ure. 879 NA RELACIJI Ponikve - Dečja vas sem izgubila torbico. Poštenega najditelja čaka nagrada! » Terezija Grm, 45-570. 969 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kr^j:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum: .... V ČRNOMLJU, k.o. Dobliče, prodam neporaslo parcelo, 1604 m2, ter v k.o. Ma-verlen 53601 m2 mešanega gozda. Pišite na naslov: Petra Benvenuti, Miklošičeva 36, Ljubljana. 662 VINOGRAD in zidanico na Vel. Plešivici, Adlešiči, v izmeri 16.76 a, prodam. ® (061)340-928. 759 NA MORJU - KRK ugodno prodam zazidljivo parcelo, 770 m2. » (061)262-301. x 767 V SEMIŠKI GORI prodam starejši vi- nograd. Asfalt, voda in elektrika zraven. Na parceli je prostora za dva vikenda. » 60-076. 769 TRAVNIK na Gomili, 42 a, prodam. ® 42-940. 777 V STAREM TRGU od Kolpi prodam zidanico z bivalnimi prostori (vikend) in pripadajočim zemljiščem. » (063)853-866. 790 NA MEDVEDJEKU prodam vinograd v izmeri 10 a. ® 48-490. 795 9 A VINOGRADA na Koglem pri Šmar-jeti prodam. Elektrika je na parceli. ® 49-659. 802 HIŠO na lepem kraju, v bližini Šmarjeških Toplic, prodamo. ® 73-036. 826 ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo v bližnji okolici Šentjerneja kupim. Andrej Fu-rar, Šmalčja vas 14, Šentjernej. 835 VINOGRAD na Ljubnu, njivo, shyntesi-zer Casio ter hlevski gnoj prodam. ® 43-820. 838 VINOGRAD, 1200 m2, z zidanico na Dvoru pri Žužemberku prodam. ® (061) 712-329. 843 STAREJŠO HIŠO v bližnji okolici Novega mesta prodam, voda, elektrika in kanalizacija na parceli. » 26-889. 855 VINOGRAD v okolici Škocjana prodam ali dam v najem. ® 76-452. 866 PARCELO, 1 ha, pol njive, pol gozda, ob cesti na Črešnjevec pri Semiču prodam. Okvirna cena je 2 DEM/m2.» Tanja Škof, ® 28-357, po 17. uri. 900 NJIVO oddam v najem v Podbočju, blizu šole pod Rebrico. » 87-446. 909 ZIDANO GARAŽO na Smrečnikovi 14 prodam. ® 22-270. 911 HIŠO v Občicah pri Dolenjskih Toplicah prodam. Možna obrt. ® 65-233. 913 ZARADI BOLEZNI prodam v Vinjem vrhu nedograjen vikend. Elektrika in voda ter 32 a zemlje. » 76-575. 915 PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, ® 60-667. 929 V OKOLICI Velikega Trna prodam vinograd, gozd in travnik, 49 a. Cena 3500 DEM. ® (0608)89-240. 939 KMETIJO, primerno za živinorejo, blizu Mirne, prodam. » 44-823. 949 ZAZIDLJIVO PARCELO, 1200 m2, prodam. Do parcele je voda, elektrika, kanalizacija in asfalt. » 316-115, od 8. do 19. ure. 994 ZIDANICO z vinogradom v bližini Mokronoga prodam. » 316-115, od 8. do 19. ure. 995 STAREJŠO HIŠO v Gradcu v Beli krajini, primerno za obrt, oddam v najem. ® 26-637. 998 prodam VZREJA južnoameriških činčil. Prodajam legla na obroke. Garantiram ceno in odkup živali. ® (062)778-123. 608 PRAŠIČA, težkega 150 kg in 160 kg, domača krma, lahko tudi polovice, prodam. » 44-578. 760 BREJE krave in telice v A kontroli, kravo za zakol in semenski krompir prodam. »40-005. 763 DVE ZIMSKI GUMI s platišči za R 4 prodam. ® 76-336. 774 HARMONIKI, 90 - basno Melodija in 120 - basno Meteor, prodam. ® 24-384. 779 PESO in kolerabo za prašiče prodam. » (0609)621-308. 780 KLETKO za kokoši prodam. ® 46-620. 781 CERTIFIKAT v vrednosti 100.000 SIT prodam. » 25-437, Urša. 782 PRALNI STROJ za steklenice, primeren za vinogradnike, in čoln Elan GT 402, opremljen, na prikolici, prodam. ® (0608) 75-367. 785 PEČ za centralno ogrevanje Fcroterm FF, 40 KW, trajno žarečo, novo, prodam. » 51-750. 786 VEČ ton sena prodam. ® 42-749. 788 VEČJO KOLIČINO SENA, žganja in cisterno za olje, 1700 1, novo, prodam. ® 60-716, zvečer. 792 VINO šmarnico, 4001, kvalitetno, in 300 1 izabele po 80 SIT/1 prodam. ® (0608)21-620. 793 TERIERJE, mešančke, prijazne, majhne rasti, stare 8 tednov, prodam za simbolično ceno. * 44-909. 794 DOMAČE ŽGANJE ter vino šmarnico, rose ugodno prodam. ® 59-068. 796 TRAJNO ŽAREČO PEČ, štedilnik Ca-lorex, peč za kopalnico, enoročne baterije Armal ter betonske zidake ugodno prodam. * 52-686. 798 BREJO KOZO sanske pasme brez rogov prodam za 20.000 SIT. ® 60-652. 803 5 TON dobrega hribovskega sena in 10 m bukovih drv prodam. ® 67-438. 805 VZIDLJIV ŠTEDILNIK na trda goriva in plin, (rostfrci), in silokombajn Kemper prodam po ugodni ceni. Alojz Murn, Vel. Orehek 28, Novo mesto. 809 PRALNI STROJ v okvari ugodno prodam. * 50-137. 811 DOMAČO svinjsko mast - domača hrana prodam. ® (0608)31-744. 814 ZRAČNO PUŠKO, potrebno manjšega popravila (zamenjava tesnila), poceni prodam. ® 68-220, po 18. uri. 815 5.2 G zlata za zobe prodam. ® 45-526, po 20. uri. 816 PLINSKO PEČ tip Lamet 2001 prodam. »(0601)81-389. 818 SKORAJ NOVO sedežno garnituro in kovinsko balkonsko ograjo dolžine 4 m prodam po zelo ugodni ceni ® 67-246. 820 ŽAGO brento za razrez hlodovine ugodno prodamo. » (061)804-140. 822 MATURANTSKO OBLEKO št. 38 40 ugodno prodam. ® (0608)81-801. 823 LEPEGA OVNA koštruna prodam. ® 21-256. 825 KORUZO v strokih prodam po H SIT/kg. »42-213. 830 PC 386 DX 40,80 Mb HDD,4 Mb RAM,31/2 in 52/4 disketna pogona, VGA barvni monitor in tiskalnik Fujitsu DL 1250 A3 format 24- iglični, prodam. ® 322-275, po 16. uri. 833 POMIVALNI STROJ Gorenje v brezhibnem stanju poceni prodam. ® 324-377. 834 HRASTOVA metrska drva prodam. * Dragovan, Svržaki 9, Metlika. 840 TELICO, visoko brejo, in bukova drva prodam. ® 84-336. 841 PRAŠIČE, težke 80 do 120 kg, prodam-® 78-353. 846 OTROŠKO SOBO ugodno prodam. ® 51-767. 847 KOLERABO, 600 kg, in 15 m3 mešanih drv prodam. ® 73-209. 848 VINO, rdeče in belo, prodam. »43-718. 849 CANDY pralni stroj s sušilcem, v uporabi 17 mesecev, prodam. ® 322-022, popoldan. 851 1 M3 suhih lipovih desk prodam. ® (0608)82-169, zvečer. 853 LEPO ŽELEZNO PEČ na drva, lahko tudi kot odprt kamin, prodam. ® 25-839. 859 TELEFON z dvema slušalkama, radio uro in budilko prodam. ® 26-149. 861 KROMPIR, lanski uvoz, za nadaljnje sajenje, sante, romana in pentland dill, prodam. »(061)785-097. 868 ENOLETNO SVINJO, težko 220 kg, prodarm® 42-191. 869 PRAŠIČA, 120 kg, in kosilnico Figaro prodam. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec. 872 ETAŽNO PEČ, 23.000 kkal, malo rabljeno, z ekspanzijsko posodo in bojlerjem, prodam. ® 22-611. 875 GUMI VOZ, 16 col, prodam. ® 42-925, zvečer. 877 PSICE (škotska ovčarka - volčjak), stare 7 tednov, podarim. Naslov v oglasnem oddelku. 881 MALO RABLJEN pletilni stroj Singer mamomatik na kartice, z vso opremo prodam. ® 64-507. 885 CERTIFIKAT v vrednosti 700.000 SIT prodam po polovični ceni. ® 67-068. 886 BUKOVA DRVA in telico simentalko prodam. ® 44-685, zvečer. 889 HARMONIKO Hohner prodam p° ugodni ceni. ® 49-593. 892 SENO prodam ali menjam za hlevski gnoj. ® (0608)84-580, od 18. ure dalje. 893 NOV ŠTEDILNIK na drva Derby prodam. ® 42-783, popoldan. 897 BARVNI TELEVIZOR Iskra Azur, dobro ohranjen, prodam. ® 24-456. 899 VEČJO KOLIČINO kvalitetnega sena, delno otave, prodam. ® 341-133. 901 MALO RABLJENO diatonično harmoniko ugodno prodam. Martin Kastelic, Kandija 5, Gabrje, 68321 Brusnice, ® 85-736. 902 ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Možnost dostave in montaže. ^ (061)751-432. 906 V BREŽICAH prodam 12 m svežih metrskih mešanih drv za samo 32.000 SIT. ^ (0608)65-391. 908 POLNILEC za akumulator 10 in 15 A prodam. ® 20-452. 910 OSEBNI RAČUNALNIK 286 VGA Grafika prodam. ® 85-830. 9l4 HRASTOVE PLOHE, debeline 5 cm, prodam. Dušan Teropšič, Črešnjice 21, Otočec. 91? PRODAJAM sadike jablane in hruške-Prelog, Adamičeva 13, Grm, ® 341-038- 924 1800 KG dobrega sena in otave (ročno sušeno in spravljeno) prodam. Jože Kranjc* Male Brusnice 9, ® 85-687. 925 PRAŠIČE, težke 80 do 120 kg, mlin n* kamne za žito in stroj za izdelavo betonskih blokov prodam. Stane Jarc, Hrastje 3, Mirna Peč. 926 CERTIFIKATE v vrednosti 400.000 SfT prodam za četrtino. Alojz Jožef, Herinj* vas 12, Otočec. 928 SENO zelo ugodno prodam. ® (0609) 625-246. 931 VEČJO KOLIČINO kvalitetnega mešanega sena prodam. Janez Može, Trdinova pot 27, Gabrje, Brusnice. 941 SENO in otavo prodam. Lesjak, Ragov-ska 5, Novo mesto. 943 5 T hribovskega sena po 15 SIT in 5001 kvalitetnega vina po 150 SIT prodam. ^ 23-909. 944 LESENO GARAŽO prodam in oddam zelenjavni vrt ob reki Krki pod Jerebovo ul., » 25-214. 945 PANT ŽAGO z lastnim pogonom (aran) na diesel motor za žaganje drv prodam. ^ 25-214. 946 POMIVALNI STROJ Iskra, star 6 let. prodam za 8000 SIT. »25-134, zvečer. 947 KOBILO, brejo, ugodno prodam. ^ (0608)78-266. 959 STREŠNO OPEKO Kikinda, nerabljeno, prodam po zelo ugodni ceni. » 87-542- 960 NOVOFUDLANCE, čistokrvne, brtl rodovnika, starši z rodovnikom, prodam-»(0608)64-584. 963 HLADILNO OMARO, pet predalov, staro 2 leti, prodam za 35.000 SIT. » 47-648. 964 3 T kvalitetnega sena prodam.» 45-220- KOMPLETEN brezžični telefon Supe' fone CT 3000 N Japan prodam. » 60-425* zvečer. 966 JABOLČNI KIS, komat, 26col, drvarnico, kosilnico BCS in smrekovo hlodovino prodam. ® 48-508. 967 LESEN HRAM v dobrem stanju prodam. »(0608)75-768. 968 LEPO, 4 leta staro kravo za zakol menjam za brejo, staro do 7 let. Ivanka Longar, Občine 10, Dobrnič, » 45-627. 973 DVA PRAŠIČA, težka 45 kg, prodam. ^ 42 253. 975 MLAJŠO KRAVO za zakol kupim prodam 500 1 vina. » 42-195. 976 ŠIVALNI STROJ Singer, cik cak, z om*' rico, zelo ugodno prodam. » 49-619. 9 80 PRALNI STROJ Gorenje, zelo malo rabljen, prodam za 25.000 SIT. » (0608)82-485. 982 PLETILNI STROJ Standard, dvoredni, zelo ugodno prodam. Malči Govcdnik* Gradac 135. 983 KRAVO s teletom ter kravo za zakol in 2 ^•kca, stara 8 tednov, prodam © 42-453, 989 DRVA, nasekana in suha, in vinograd na Velikem Riglju prodam. ® 65-213. 991 SEMENSKI KROMPIR dezire in sante prodam in dostavim na dom. Eržen. © (064)312-056. 993 KOBILO, staro 6 let, težko 600 kg, prodam. © (0608)43-059. 997 PEVSKI EFEKT Alcsis Microverb 3 in elektronske bobne s činelami Paiste 2002 Prodam. © 28-446. 1000 BRIKETE za kurjavo ugodno naprodaj -že po posezonski ceni! © 83-124. 1001 PRAŠIČA za zakol ali nadaljnjo rejo, krmljenega z domačo krmo, prodam. © 45- vw 1002 V NAJEM oddam zemljo za košnjo, cca 5 ioa dvobrazdni plug Posavec, audi <7o ^,3 'n auc*‘ 8®» 1*8 Pa prodam. ® 49-578 1009 LEPO OHRANJENO konjsko kožo ugodno prodam. ® 27-118. 1010 PRODAM nemške ovčarje brez rodov-mka' a (068) 65-056. UGODNO prodam enajst-funkcijsko "tnes orodje. ® (068) 323-34.1. ® *‘ne)' ^ leta star prodam. razno . GRADITELJI, POZOR! Po konkurenč-n'h cenah izdelujemo peči in bojlerje za cen-ralno in solarno ogrevanje. Garancija za Peci je 5 let. © (063)39-858. 768 STAREJŠI ZAKONSKI PAR (upoko-*"ca>. ki bi bil pripravljen živeti na deželi, • čemo za manjše usluge ali obdelavo vino-Asfalt in voda do kmetije. ® (0609)615-171 ali <062)511-721. 773 58 - LETNA dobra gospodinja grem gos-Podmju starejšim ali mlajšim. Šifra: »OBOJESTRANSKA POMOČ«. 789 DELAVNICA VAJ, pomlajevanje, v No-vem mestu. Prijave od 9.2. do 13.2.1995. © 48-250. 878 P07nETJA’ OBRTNIKI* TRGOVINE, ^OR! Iščemo vaše blago za razvoz ali ostavo p0 Sloveniji (lahko pogodbeno). ® Dn 883 BREZPLAČNO oddam košnjo v Pra-Prccah za več let. © 65-233. 912 ARSTVO za otroka na našem domu iš-vn® 322-323. 956 v POSLOVNEM CENTRU na Novem I v>U jddam v naJcm skladišče, 28 m2. © 24-dopoldan. 970 i . VAJAM in tipkam vse vrste besedil slovenščine v ruščino. ® (0608)65-096. 972 KNJIGOVODSKE STORITVE za obrt-e7 ?•!!? ma*a P°djetja nudim. Biro M.M., ® J/“136. 985 TRG, v pritličju poleg M cluba, °ddam lokal, 27 m2. ® 23-653. 987 ____službo dobi SAMOSTOJNEGA AVTOKLEPARJA “Posbm. OD dober. * 23-529. 756 m >• °ELavCE za delo na terenu za ob-‘°,J' Dolenjske in Posavja iščemo. Dober ufck! ® (061)574-077, Minka. 762 AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto - prodaja vozil RENMDU menjava staro za novo odkupi rabljenih vozil ob nakupu novega vozila CLIO si izberete darilo v vrednosti 35.000 SIT NOVO UGODNI KREDITI obresti že od R+12,5% najugodnejši leasing v SLOVENIJI Polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3, 4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 I TELEVIZIJA NOVO MESTO | .vaš . kanal s Trdinovega vrha na kanalu Vs3k dan ob I9. In 2l. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob I8. url KALIMEROVI2IJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED e vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM in ob 2 f .30 NOVICE e vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in Mladinska oddaja MKC TV INVALID, 68 let, s hišo, išče zanesljivo žensko, staro 50 do 60 let, brez obveznosti, nekadilko, po možnosti z avtom ali vozniškim izpitom, za celodnevno pomoč v gospodinjstvu. Plačilo po dogovoru in dedovanje. Možnost dogovora na domu vsak dan od 7. do 17. ure, ® (061)777-826, Filip Lavrič, Škrjanče 5, Ivančna Gorica. 775 TAKOJ ZAPOSLIM priučeno ali kvalificirano natakarico, lahko pripravnico. Urejen delovni čas, nedelje in prazniki proste. Gostilna Špringer, Trebnje, ® 44-121. 776 MLAJŠO ŽENSKO, ki bi prišla živet na vas za pomoč naši mami, nujno iščemo. © 47-648. 787 PRIKUPNO DEKLE v bistroju v Trebnjem zaposlim. © 45-754. 791 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Nudimo dober OD, hrano in stanovanjc. ® 52-530. 856 ZA TRŽENJE zanimivega gospodinjskega aparata iščemo še nekaj predstavnic ženskega spola. Če imate avto in proste popoldneve, nas pokličite! ® (066)74-163, od 9. do 15. ure in od 17. do 19. ure. 863 DEKLE za pomoč v kuhinji zaposlimo. Zaželjene izkušnje. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru ® (061)447-847. 867 ZASTOPSTVO mednarodne skupine umetnikov išče profesionalne sodelavce za redno zaposlitev v direktni prodaji po Sloveniji. Zaželjena mobilnost in delovne izkušnje. Prosimo, navedite, kolikšen zaslužek pričakujete. Pisne ponudbe pošljite na naslov: I.B., Senso, d.o.o., AEV 97, Zaloška 99, Ljubljana. 871 POSLOVODJO v trgovini s tehničnim blagom v Ivančni Gorici takoj zaposlimo. Jordan, d.o.o., © 73-266. 874 SODELAVCE za promocijsko prodajo medicinskih izdelkov iščemo. © (0608)33-108. 887 KAVA BAR v Straži zaposli prijazno natakarico za delo v strežbi. © 83-131. 891 ZA VODJO OBRATA v Kostanjevici, kasneje možno napredovanje, iščemo elektrotehnika ali elektrinženirja. Obvezno aktivno znanje nemškega jezika in nekaj let prakse. Šifra: »VESTNOST, PRIDNOST, POŠTENOST 895 POTREBUJEMO več sposobnih ljudi za prodajo na terenu, tudi šivanje. Možnost redne zaposlitve. © 321-815. 903 V ROČNI AVTOPRALNICI zaposlim delavca, ® (068)341-140. 918 KUHARICO (- rja) in natakarja zaposlimo v gostilni v Novem mestu. ® 22-614. 922 NA OBMOČJU Metlike in Črnomlja redno zaposlimo simpatično, urejeno dekle za strežbo v lokalu. ® (0609)618-.680, zvečer 933 ŠOFERJE za razvoz pic iščemo. Pogoj svoj avto. ® 24-415 ali osebno v Halo alo na Drski. 1004 službo išče UPRAVNO - ADMINISTRATIVNA teh-nica išče pripravništvo ali kakršnokoli honorarno delo. © 43-681. 783 PRODAJALKA z večletno prakso s prodajo konfekcije išče redno zaposlitev. ® 83-578. 852 stanovanja V ŽUŽEMBERKU prodam komfortno novejše enosobno stanovanje, 40 m2, centralna kurjava, telefon, za 35.000 DEM. Možen tudi dolgoročen kredit. ® (069)32-948. 764 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Otočcu, Lu-terškem selu, Stopičah, Vavti vasi, Soteski, Vel. Lipovcu, Žužemberku, Rebri, Trebnjem, Dol. Pod-borštu, Selih pri Šentjerneju, Škocjanu, Šmarjeti, Hrastju pri Šentjerneju, Gazicah, Smolenji vasi, Krškem, Brestanici — na Sutni, Dol. Boštanju, Raki, Bučki, Šentjanžu, Dol. Podborštu pri Šentjanžu, Črešnjicah pri Cerkljah, Brežicah, Črnomlju, Gorenju pri Kočevje, Gradišču pri Primskovem, Stopah pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvidu pri Stični, Zaplazu, Rosalnicah pri Metliki, Zdolah pri Krškem, Babni gori pri Trebnjem; stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Uršnih selih, Krškem, Ljubljani; lokale: v Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; Novem mestu — v centru; Škocjanu — v centru hišo z bifejem in obratovanjem; poslovne prostore: v Novem mestu: na Trdinovi, poslovni objekt; na Sokolski prostore za pisarne ali storitvene d (javnosti; v Trebnjem v centru in Črnomlju v centru; v Šmihelu — Novo mesto objekt s trgovino in gostilno; vikende: v Semiču, Tanči Gori, Soteski, Starem Ljubnu, Brezovici pri Metliki, Zagradu pri Škocjanu, Trščini, Gačah, Karteljevem — Karteljevski gori in na Šentjurski gori, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjcm vrhu, Zaplazu; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Stopičah, Žužemberku, Vrhu nad Šentrupertom; Stari vasi pri Brežicah; Brusnicah; Mihovcu pri Podgradu; Semiču in Straži za vikende; Dol. Suhadolu, Zagradski gori pri Škocjanu z že začeto gradnjo; kmetijska zemljišča in gozdove: v občinah Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Sevnica, Krško; v najem oddamo: gostilno, pisarne in lokale v občini Novo mesto. Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure V METLIKI (v bližini Gale) prodam gar- sonjero s telefonom in CK ali zamenjam za garsonjero ali večje stanovanje v Ljubljani. ©(061)654-456. 772 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Krškem prodam. © (0608)33-108. 888 STANOVANJE v Novem mestu ali okolici vzamem v najem. Možno predplačilo. ©(0609)621-177. 894 V BLIŽINI CENTRA Novega mesta od- dam manjše enosobno stanovanje z garažo. Prostori so primerni tudi za mirno obrt, skladišče ali pisarne. © 25-154. 898 V NOVEM MESTU iščem sobo. © 73- 327, po 17. uri ali (0608)84-730, med vikendom. 958 S PREDPLAČILOM vzamem v najem opremljeno stanovanje. Šifra: »ZAUPANJE«. 1011 kupim Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108. J & C ECNT-A-CAE telefon: 063/411-388 06.3/7/2-43 I GRAVERSTVO IN PASARSTVO NEŽKA STANIŠA DOL. TEŽKA VODA 36 68000 Novo mesto tel.: 068/43-770 Nudimo vam vsa graverska in pasarska dela pokali, napisne reklamne table, štampiljke, vse vrste rozet, Cu lijaki za pretok vina, Ms cvetlični lončki, Ms križi in svečniki, bron tolkala (levi za vhodna vrata), peskanje kovin, Cu kotlički za kuhanje v naravi, Ms stojala za dežnike. Se priporočamo! ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. «(061)57-18-75. ŠOLA TUJIH JEZIKOV 068/341-434 Vpis v tečaje od 10. — 16. ure I Slovenski uvoznik svetovno I znanih aparatov JEDE išče | zastopnike za posamezne slo-I venske regije. ILAMBO ELEKTRONIKA, I d.o.o., Počehova 14c, Mari-| bor, tel./fax. 062/225-503, 225-587. CMiNENT d.o.o. VOZILA <&) HYUnDHI • ACCENT 1,3 S; 3V 17.500 DEM • ACCENT 1,3 LS: 5V 18.990 DEM • ACCENT 1,5 GLS; 4V22.500 DEM • GRACE (kombi) 25.600 DEM • LANTRA16V 25.990 DEM • ugodni krediti • najugodnejši leasing • menjava staro za novo • velika izbira rabljenih vozil Prodajna mesta: Eminent, Dol. Kamence 61, 68000 Novo mesto, tel./fax: 068/323-902 • AVTOSA-LON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto, tel.; 068/28-950 • PE KRŠKO, CKŽ 51, Krško, tel.: 0608/22-950 (prodaja vozil MARUTI) • PE Črnomelj, Belokranjska 16, tel.: 068/51-378. KUPIM hrastov ladijski pod. ® 26-669. ' \ V centru Sevnice prodamo objekt, primeren za gostinsko dejavnost (okrepčevalnica). Stavba je v 3. gradbeni fazi, z vso dokumentacijo in dovoljenji o namembnosti objekta. Tel.: (061) 1597-270 od 8. do 15. ure, po 15. uri na tel.: (0609) 616-989 ali na tel.: (0609) 624-123. Zelo ugodno prodamo manjšo posest v bližini Brežic v izmeri 88 a z gospodarskim poslopjem (hiša in hlev) in z možnostjo dograditve. Posest ima lasten vodovod, elektriko in asfalt do posesti. Možnost nakupa na delni kredit. Tel.: (061) 1597-270 od 8. do 15. ure., po 15. uri pa na tel.: (0609) 616-989 ali (0609) 624-123. Želite plasirati vaša finančna sredstva? Garancije po vaših željah. Pokličite nas, mi vam bomo pomagali! (061) 1599-056 od 8. do 15. ure. RADIATORJI izdelovanje ploščatih radiatorjev po 8.000 tolarjev za tekoči meter. Možnost vgraditve. Tel. (068) 65-407 SALON RENATA Nega In podaljševanj« nohtov žensko frizerstvo RENATA STIH tel. 068/28-138 Jedlniilca 18. Novo metlo V Sevnici oddamo poslovni prostor 100 m2 (prej trgovina z avtomobili). Tel. (0608) 81-407. PIKADA LAMBO DARTS — 4280 DEM (8 igralcev, garancija, servis in vrhunska kvaliteta zagotovljenaXSOBNA PIKADA — 420 DEM. Možnost nakupa rabljenih pikad. FLIPERJI — novi in rabljeni, po naročilu KONICE (1000 kom — 30 DEM, PUŠČICE — 1,3 DEM, PIKADO PIŠTOLE — 130 DEM. LAMBO ELEKTRONIKA, d.o.o., Počehova 14c, Maribor, pon. — pet. 8. — 16. ure. Tel./fax. 062/225-503, 225-587. VAM NUDI V NOVI TRGOVINI Novi trg Komisijsko prodajo rabljenih rezervnih delov za Zastavo, Golf, Renault. Na zalogi novi deli: slekla, blatniki, pokrovi motorja, luči za Jugo, Goli, Renault 4, R 5. Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montažo avto gum. Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 KMETOVALCI, SERVISERJI TRGOVINA KLASJE vam po zelo ugodnih cenah nudi rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, IMT, ZE-TOR, UNIVERZAL, URSUS. Nudimo vam vse tipe akumulatorjev VESNA z možnostjo plačila na dva čeka, popravilo vseh tipov traktorjev in prodajo traktorjev ZETOR. Rezervne dele vam pošljemo po pošti. KLASJE Cesta na Klanec KRANJ Tel.: 064/331-375 odkupuje kostanjev les po novih odkupnih cenah. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Ce nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH POVRŠIN polaganje parketa, plute, keramike... barvanje sten, oken... Tel.: 068/28-576 DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 69. letu starosti je ugasnilo srce naše drage sestre, svakinje, tete in botrce EME VIDIC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, njenim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala DSO, kjer so lepo skrbeli zanjo in ji lajšali bolečine. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je tiho in mirno zapustila naša mama, babica, prababica, tašča in teta NEŽA GORIŠEK roj. Vesel s Hrvaškega Broda 6 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti in g. župniku pa za opravljen obred. Zahvalo izrekamo tudi osebju Doma starejših občanov v Novem mestu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA ŠUŠTARJA Grmada 5, Trebnje se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojnika tako številno spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in prižgali sveče. Posebna zahvala gasilcem za organizirano spremstvo, kolektivu Pošte Novo mesto, duhovnikom za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta TEREZIJA NEMANIČ roj. Vrviščar z Grabrovca 7 Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, stali ob nas v trenutkih slovesa, darovali cvetje in sveče ter v velikem številu pospremili pokojnico na njeno zadnjo pot, izrekamo iskreno zahvalo za izkazano pozornost. Posebna zahvala osebju Internega oddelka Splošne boinišmce Novo mesto in Zdravstvenega doma Metlika ter dr. Blažu Mlačku za pomoč v težki bolezni, ge. Francki Težak, Bučarjevim in ostalim sosedom za nesebično pomoč v času smrti in pred njo, zlasti ge. Angeli Bučar za poslovilne besede pred domačo hišo. Lepo se zahvaljujemo za sočustvovanje vsem sosedom iz naselja ob Trdinovi in Levstikovi, sodelavkam in sodelavcem Kometa in Beti, gospodu župniku Albinu Žnidaršiču pa za obiske pokojnice na domu in lep obred. Vaša naklonjenost in lepe besede so nam v veliko tolažbo. Hvala! Žalujoči: mož Stanko, sin Franc in hčerka Martina z družinama in ostalo sorodstvo Vinko Smrekar Smrekar se je že prei desetletji zapisal tehnič Skoraj ni dneva, pa naj bo dež, sneg, mraz ali vročina, da ne bi Vinko Smrekar koračil skozi Črnomelj. Službeno, seveda. "Službeno?" bi se začudil marsikdo. "Saj je vendar že štirinajst let v pokoju!" Za delo, ki ga opravlja, res ne prejema plače, ne traja osem ur na dan, ampak marsikdaj še dlje, in se mu ne šteje v pokojninsko dobo. Zato pa se ga ne loteva prav nič manj temeljito, natančno in odgovorno. red davnimi ični kulturi. Pravzaprav že mnogo prej, preden se je po koncu dnige svetovne vojne zaposlil kot prometnik v ljubljanskem Sapu. Z dekretom so ga leta 1948 poslali na službovanje v Novo mesto, kjer je Sap odpiral poslovalnico. Začasno, so rekli takrat. A splet okoliščin je hotel, da se nikoli več ni vrnil v Črnuče, od koder je doma, ampak je ostal v Črnomlju, rojstnem kraju svoje žene. Ves čas se je vozil v službo v Novo mesto in je leta 1981 stopil v pokoj kot prometni kontrolor v podjetju Gorjanci. Smrekar je imel srečo, da je v življenju združil poklicno delo in konjička. Tako je bil zraven, ko so pred skoraj štirimi desetletji v Beli krajini u-stanovili združenje šoferjev in avtomehanikov Čmomelj-Metlika pa pri filatelističnem društvu "Oton Zupančič", pri belokranjskem jamarskem klubu, radio klubu Mirana Jarca, foto-kino klubu Črnomelj in, seveda, koso se vsi ti ter radio klub Iskra Semič pred osemnajstimi leti združili, v črnomaljski zvezi organizacij za tehnično kulturo. V vseh teh letih je na svoja ramena nalagal različne funkcije, predvsem tajniške in blagajniške. Ljudje so vedeli, da bo delo, ki ga bo sprejel, dobro opravil. Sam tudi ni znal nikoli reči "ne”, čeprav je bil njegov trud v glavnem za “boglonej”, kot pravijo Belokranjci. A ker so ga ljudje poznali kot natančnega, delavnega, zanesljivega, doslednega ter hkrati skromnega, jih ni hotel razočarati. “V veliko zadoščenje mi je že to, da v društvih, združenih v tehnično kulturo, znajo ceniti moje delo. Vesel sem, če lahko naredim kaj dobrega. To me poživlja in drži pokonci, da nimam časa misliti na lastne težave, saj imanj preveč skrbi z delom, ki mi ga naložijo drugi, ” se nasmehne Vinko, ki bo letos dopolnil štiriinsedemdeseto leto. Sebi odmerja le malo časa. Celo svojo največjo strast, filatelijo, pušča ob strani. Ko je stopil v pokoj, je izračuna I, da bi moral delati pet let po osem ur na dan, da bi temeljito uredil okrog 45 tisoč znamk, ki se nabirajo v njegovi zbirki že skoraj šestdeset let. A mu doslej za znamke še ni uspelo najti dovolj časa. Ve sicer, da je vsak človek nadomestljiv in tako tudi on, vendar mu še ni uspelo najti naslednika, ki bi se bil pripravljen toliko žrtvovati za tehnično kulturo. “Včasih preždim za domačo pisalno mizo skoraj po ves dan. Potem skočim še malo v mesto. Na ulicah srečam mnogo naših članov, ki mi pomagajo pri delu, in lahko rečem, da je cesta nekakšen drugi del moje pisarne. Ne maram telefonarjenja, saj tisto, kar se človek dogovori na štiri oči, navadno bolj drži, ” se svojemu “patentu " smeji vedno zadovoljen Vinko. Zadovoljen tudi zato, ker verjame v neke vrste večnost. “Moji člani me bodo vedno potrebovali, "pravi, prepričan, da bo svoje delo lahko opravljal še dolga leta, saj ve, da so mu rojenice v zibelko položile srečo. V taborišču je bil med drugo vojno namreč kar dvakrat obsojen na smrt, a tudi mali je dala zanj dvakrat zvoniti. MIRJAM BEZEK-JAKSE Prvi kunec-državni prvak na Dolenjskem Vzredil gaje Aleš Goleš, predsednik DGMPŽ Krka CELJE - V dneh od 19. do 22. januarja je bila v organizaciji Zveze društev gojiteljev malih živali Slovenije in pod pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije v Celju na Celjskem sejmišču 4. državna razstava malih pasemskih živali. Prikazana je bila športno ekstenzivna reja živali, s katero se ukvarjajo vse generacije ljudi, od otrok do upokojencev. Vsi ti najdejo v gojitvi malih živali zabavo, sprostitev in rekreacijo, kar je.sodob-nemu človeku še kako potrebno. Na razstavi je bilo predstavljenih prek 2.500 živali, in to kuncev v okoli 40 različnih pasmah, golobov v 48 pasmah in prav toliko pasem razne perutnine. Na ogled so bile tudi južnoameriške činčile, okrasne ptice, hibridni dihurji in lisice ter nutrije. S svojimi živalmi so sodelovali tudi člani društva gojiteljev malih pasemskih živali Krka iz Novega mesta in dosegli izjemen uspeh. Pri kuncih je predsednik DGMPŽ Krka Novo mesto -Aleš Goleš prejel za kunca pasme pritlikavi obarvani kunec naziv “prvak pasme” in tako postal prvi gojitelj pasemskih kuncev na Dolenjskem, kije vzredil državnega prvaka. Poleg tega so člani DGMPŽ Krka od skupno 20 kuncev v šestih pasmah, kolikor so jih razstavljali, dosegli najmanj 95 točk in oceno odlično še pri šestih kuncih, eno odlično oceno pa je prejel petelin pasme amrock lastnika Igorja Novaka. Sicer pa so pri perutnini sodelovali v štirih pasmah z desetimi živalmi, en član pa je uspešno razstavljal tudi golobe. D. OSOVNIKAR 1jfV “■ ih rviv B Kuk Sni. Ja tj 18 11 II B 11 miI v 8 5S S H tfit “I SL • Veliko bolje je nikoli imeti kot izgubiti. (Hebbel) • Pometajte pred svojim pragom, smeti pa vrzite k sosedu. (Jurič) • Velike stvari najbolje izrazimo z molkom. (Poljski pregovor) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Iz lakirnice neznosno smrdi - Ime v časopis, če le ni moje! - Nenavadni klici: tri pohvale - Dve vrsti upokojencev v Novoteksu - Zakaj vrste pri zobodravniku? Četrtkov večerje mineval mimo in bil pravzaprav izredno prijeten za sprehod. Ko človek zapusti dolino Krke (tovarne), kjer smrdi po gnilih jajčih, je čisto v redu. Tako vsaj smo mislili do prvega klica. Po krajšem premoru so se spet oglasili krajani Žabje vasi in se pritožili, da njihova soseda neznosno smrdi. Mislili so na Revozovo lakirnico in se spraševali, če po novem avtomobile barvajo kar na prostem. Mlad ženski glas iz Črnomlja seje ostro zavzel za pravice črnomaljskih in semiških svetnikov in županov v Dolenjskem listu. Menda so metliški veljaki neprimerljivo večkrat omenjeni kot oni. Dama bi želela, da navajamo vsa imena, da se vidi, kdo kaj reče in kdo kaj misli. Sama se žal ni hotela predstaviti. Spet eno črnomaljsko ime manj v našem časopisu. To praznino je delno nadoknadil Jože iz istega mesta, ki ugotavlja, da je občina Semič pozabila v Črnomlju kar nekaj svojih ljudi. “Škoda,” je rekel, “nova črnomaljska oblast pa si zaradi tega ne beli glave, kot tudi ne zaradi nenehnega drsenja črnomaljskega gospodarstva navzdol. Neka- terim se zdi pomembnejše, kako gre njihovim zasebnim podjetjem.” Bralec iz Mirne Peči, ki mu zobje ne privoščijo spanca, se je jezil nad zobozdravstveno službo. Ne zdi se mu pošteno, da morajo tisti, ki jim stroške za popravilo zob krije zavarovalnica, čakati na vrsto dva do tri mesece, dru- pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 gi, ki imajo denar, da si lahko plačajo, pa pridejo na vrsto takoj. Ni mu tudi jasno, kako lahko zobozdravniki v is- • tem delovnem času delajo privatno in za “socialno”. O tem smo v našem časopisu že večkrat pisali, pa tudi gospodu smo poskušali pojasniti, v čem je stvar. Zaenkrat ni zaleglo, mogoče mu bo lažje po pojasnilu iz zobozdravstvene službe v Mimi Peči. Tam pravijo, da zobozdravnika v tem kraju pol leta ni bilo, zato so vrste daljše kot običajno. Čakalna doba se podaljšuje po zaslugi zavarovalnice, ki od 1. januarja dalje zahteva načrt storitev, ki jih potijuje (plača) ali pa ne. Novomeško PTT podjetje je končno dočakalo javno pohvalo. Krajanka iz Prečne, ki se je pred časom razburjala, da ob novi centrali ni tudi novih telefonskih številk, se je zdaj oglasila, da bi podjetje pohvalila: številke so dobili. Direktno zvezo s Stuttgartom smo dobili po zaslugi Adolfa Franca Pluta in njegove žene Vilme, ki pozdravljata vse doma. Zelo sta se razveselila koledarja Dolenjskega lista, zadovoljna pa sta tudi s časopisom, ki ga redno prejemata vsako soboto. Za spremembo torej še ena pohvala. Ker gre v tretje rado, ni šlo drugače, kot da smo na oni strani žice zaslišali še glas Marije iz Kočevja, kije pohvalila uvodni komentar Marjana Legana “Poslanska podoba bede”. Doda- la je še, da bi sama napisala še hujšega. “Jaz sem celo popoldne preklinjala in se jezila ob prenosu iz parlamenta, na koncu sem kar jokala. Nisem mogla verjeti, daje kaj takega mogoče. A je to demokracija?” se je zgrozila. Demokratično tudi ni ravnanje Novoteksa, je pa praktično. Letos to podjetje ni povabilo na novoletno , srečanje vseh upokojencev, ampak le tiste, ki so v podjetje vložili svoj certifikat. Naši bralki Fani se to ne zdi lepo in se jezi, ker so pozabili na vse, ki so desetletja gradili podjetje z nizkimi plačami in nočnim delom. “Ne pričakujemo veliko, saj vemo, da gre Novoteksu slabo. Razumela bi, če ne bi mogli nikogar povabiti, ob takem razlikovanju pa smo upokojenci zelo užaljeni,” je dejala. B. D.-G. NA£E VAM VOŠČI- V nedeljo so posneli prve kadre nove oddaje Vašega kanala iz Novega mesta z naslovom Nace vam vošči. Gre za oddajo z video čestitkami, ki jo bo vodil znani slovenski es-tradnik Nace Junkar. Prvič se vam bo predstavil že v nedeljo, 5. februarja, ob 13. uri na Vašem kanalu Televizije Novo mesto. Oddaja bo na sporedu vsak teden, v njej pa bo, kot pravijo, obilo dobre zabavne, narodne in narodnozabavne glasbe. (Foto: Marko Klinc) “Tablet ne maram in ne boste še mene uničili z njimi, kot ste moža,” pravi 103-letna Frančiška Žele iz Koblarjev pri Kočevju - Življenjsko vodilo: skromnost in odrekanje KOBLARJI - Oni dan smo obiska-li Frančiško Žele iz Koblarjev pri Kočevju. Povedala je, da smo prišli prezgodaj, ker bo imela 103 leta šele 7. aprila. Rojena je bila v vasi Lipsenj pri Cerknici. Poročila se je tik pred prvo svetovno vojno, leta 1914, in sicer z vdovcem, ki je imel že tri otroke, nato pa so se še ifma rodili trije. Delal je v Cesarski dvorni kobilarni v Prestranku, kjer je bila podružnica slovite Lipice. S propadom Avstro-Ogrske 1918 je propadla tudi kobilarna. Konje so preselili nekam na Češko, Prestranek pa je pripadel Italiji. Zdaj pa je nekaj slišati, da bodo tisto ZA LJUBITELJE ČEBEL Društvo za biološko-dinami-čno gospodarjenje “Ajda”, razpisuje štipendijo za enotedenski seminar bio čebelarjenja, ki bo v Fischermtihlu v Nemčiji od 23. do 28. februarja. Prošnje pošljite na naslov društva: Ajda, Vrz-denec 60,61354 Horjul. Telefon: 0609-617-148. KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. Na vaš klic bo čakala pedagoginja Marjja Gabrijelčič. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeijek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-313 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8. LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je od 1. februarja vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. MEGADANCEV ŠPORTNI DVORANI NOVO MESTO - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v Športni dvorani v petek, 10. februarja, ob 20. uri velik plesni koncert za mlade pod naslovom “Mega dance party”. Pripravlja ga Club dis-kokeka iz Otočca. Nastopile bodo skupine: Elektro team iz Zagreba, Ali En se bo predstavil s svojo najnovejšo glasbo, Dominik Kozarič bo zabaval mlade s plesnimi priredbami svojih skladb in tudi D. J. Fresh Jay iz Zagreba, ki je na svetovnem prvenstvu D. J.-jev zasedel 5. mesto, bo s svojo podobo in izborom zagotovo zanimiv. Predstavili se bodo nova hrvaška plesna zvezda Silva Ivana Ple-chinger in Spen DD, skupina break dancerjev Mcgablast Dance Team ter domačinka Dunja Močnik. Za prireditev obljubljajo doslej največji ligh show tu bo odhod na Otočec, kjer bo v diskoteki do jutra igral E. T. Vstopnice prodaja Kompas. kobilarno spet obnovili. Družina seje nato preselila na Kočevsko, kjer je bila moževa sestra. Mož se je zaposlil v Rudniku rjavega premoga. Leta 1924 so kupili hišo, njive in gozd. Hišo je bilo treba popolnoma obnoviti. Možje ostal brez službe in je opravljal priložnostna zidarska dela, da je preživel družino, ona, Frančiška, pa je delala na njivah in doma. Potem so si leta 1937 le uredili pokojnino in dobili izplačano tudi za nazaj do leta 1923. Mož, ki je bil 11 let starejši, ni dolgo užival pokojnine, saj je umrl še isto leto. Ona pa jo uživa od 1923. leta, torej kar 72 let. Zdrava pa je bila Frančiška vedno. Zdravil ne jemlje niti aspirinov. Če pride zdravnik in ji ponuja tablete, pravi: “Ne boste še mene uničili s tabletami, kot ste moža!” Vedno je jedla kmečko hrano. Mesa je bilo bolj malo in ga še danes ne poje kaj dosti, ker nima zob. Zadnje čase tudi sliši in vidi slabo, zato je pomagala pri pogovoru njena snaha, ki bo maja dopolnila 70 let. Povedala je, da so mati vedno govorili, daje treba “špa-rat” zdaj za to, zdaj za ono. Zdaj govori, da je treba varčevati za nakup spomenika za moža in zanjo. Na ugotovitev, daje pokojnina majhna (pokojnina prek 18.000 tolarjev, dodatek za pomoč in postrežbo 22.799 tolarjev, varstveni dodatek prek 10.000 tolarjev, vse oktobra lani) pa mati pravijo: “Se bomo pa večerji odpovedali in bomo privarčevali!” PRIMC Neveste so po šesto mark Šolarji so pripravili obsežno nalogo o ženitovanju po mirnopeško - Bo še četrti Janez vodil Oparovino? MIRNA PEČ - Valvasorje zapisal, da se ženitovanjski obredi in običaji v dolini Krke prav v ničemer ne ločijo od navad v krajih južno od Alp. S to ugotovitvijo se niso strinjali učenci tukajšnje osnovne šole, ko so se domala vsi lotili obširne raziskovalne naloge Ženitovanje po mirnopeško. Minuli petek se je množica staršev udeležila “šolske poroke” in mnogi so se mladim svatom do solz nasmejali. Videli so marsikaj zanimivega; kaj so včasih dajali za doto, oblačila neveste, ohcetne jedi in še kaj. Vse so skrbno zapisali v precejšnjem snopiču, kar bo etnologom, ki bodo raziskovali običaje v tem koncu Slovenije, lahko še kako koristilo. Mirnopeški šolarji so pri svojem raziskovanju obdelali vse tri “njihove” doline. Ugotovili so, da pri sva-tovanju prepevajo iste pesmi, naredijo šrango, gredo oglarit, pripeljejo kamelo in pridejo v maškare. Le pri šranganju je od ohceti do ohceti drugače; vse je odvisno od fantov, ki jo pripravijo. Navadno za nevesto zahtevajo okrog 600 mark, včasih pa je bila to cena volička. Uidi fantovščina ŠRANG A NJE PO MIRNOPEŠKO - Pri tem opravilu so se mirnopeški šolarji dobro izkazali. Pogajanje je trajalo kar precej časa, ženin se je moral izkazali ^ žaganju drv in klepanju srpa, priča pa je morala iz žepa za vaške fante potegniti okroglih dvajset tisoč tolarjev. (Foto: J. Pavlin) 1 obeli strini florj ANEkdofE iN poitjodE ZApisAl Jože DuIar Misliti - nič vedeti Ko je pisatelj Janez Jalen kot kaplan služboval v Notranjih Goricah na Ljubljanskem barju, je ob nedeljah proti večeru rad zahajal v Preserje v tamkajšnjo gostilno Na skalci. Pri tem se je navadno izognil daljši poti čez Podpeč in io rajši ubral po bližnjici, ki je prek železniškega mosta prečkala Ljubljanico. Hoja čez most pa je bila prepovedana, za kar je skrbel bližnji progovni čuvaj. Tako je nekoč Jalen ravno hotel prekoračiti most, ko se je pod nasipom prikazal čuvaj. “Stojte! Prepovedano! Naznanil vas bom! Kazen boste plačali!" je zaklical. “Zakaj?" se je začudil Jalen. “Čez most ste hoteli iti!" “Pa nisem šel. ” “Pa ste mislili iti!” “Mislil, kaj se to pravi?!” je zarobantil Jalen. "Tudi jaz lahko mislim, da ste osel, pa dokler vam tega ne rečem, mi ne morete nič!" In se je obrnil in odkorakal v tisto smer, od koder je prišel. Bo že sam pospravil Šolski upravitelj Rajko Kunaverje naročil učencem, naj prinesejo v šolo kokošja jajca, da bodo naredili belokranjske pisanice. Učenci so res prinesli jajca in jih lepo pobarvali. Ko so z delom končali je rekel učitelj: "Deca, zdaj pa le umo domov! Ta jajca bom že sam pospravil!" Zbrali ' B»Jaa/ydlž in dekliščina nista več ločeni. Pripravijo ju kar skupaj v gostilni in povabijo ansambel. TUdi poroke so najče-šče v gostilnah, povabljencev pa je ponavadi veliko. Čas je tak, da se družini mladoporočencev tudi o darilih dogovarjajo že vnaprej. Če je več enakih daril, jih v trgovini zamenjajo. Poroke so še vedno po starem v farni cerkvi, civilne pa na Otočcu. Svatovanje traja ponavadi le eno noč. Precej poročnih parov se po novem odloča za poročna potovanja. Na koncu naloge so se učenci 8. razredov lotili rodovnikov. Med vsemi triindvajsetimi, ki so jih raziskali, je bil še najbolj zanimiv rod družine Opara iz Biške vasi. Janez Opara je bil pred drugo vojno mirnopeški župan in je imel velike zasluge pri gradnji mostov in cest v sedanji krajevni skupnosti. Vsi Oparovi nasledniki so bili Janezi. Sedaj domačijo vodi že tretji Janez, ki seje z Marijo Anžlovar poročil 29. junija 1991. Za sedaj imata dvoje otrok in moški potomec je spet Janez. j. PAV1JN Preveč dni je “ln kako shajaš, dragi prijatelj, s pokojnino?" “No, s pokojnino še kar shajam, toda z vsakim mesecem sem bolj nezadovoljen, ker je vsak predolg." Razlaga Petletni Bine sprašuje dedka: “Kako rečemo moškemu, ki še ni poročen?” “Samec, samski. ” “Kako pa moškemu, ki je že poročen?" “Reva, copatar ali trpin, ” odgovori dedek. Resje Upokojenca sedita v parku in kramljata o ženskah. Pa vpraša prvi: “Kaj je res, da ženske živijo dlje kol moški?” “Seveda, zlasti vdove."