Vesti z univerze Vesti iz Ljubljane Na seji izvršnega odbora Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev so razpravljali o zelo slabih učnih uspehih teh štipendistov. Prisiljeni so bili ukiniti 19 štipendij, ponekod pa so celo znižali kriterij za Titovo štipendijo, kar je samo izjemen ukrep. Med novo sprejetimi člani ZK je največ vodilnih in administrativnih delavcev. Tudi v Ljubljani ugotavljajo, da bi morala biti telesna vzgoja na urniku vsake fakultete, najučinkoviteje pa bi to dosegli z množično organizacijo študentov samih. Na FSPN in pravni fakulteti so letos prvič ustanovili kulturno komisijo. Na seji OK ZSMS Ljubljana—Center so govorili o kritično slabem pretoku informacij, česar so kriva tudi sredstva javnega obveščanja, glavni krivci pa so prav novinarji, ki se omejujejo zgolj na poročanje, komentirajo pa ne. Njihovo delo je nestrokovno.... V Sarajevu so podpisali samoupravni sporazum, ki zagotavlja vsakemu avtorju, ki izda knjigo pri založbi Svjetlost, pravico pri upravljanju v tej delovni organizaciji. Hkrati je bil ustanovljen tudi svet avtorjev in recenzentov. To je pri nas prvi primer samouprave avtorjev na njihovem interesnem in življenjskem področju. V sredo, 17. nov. 1976, je bila na filozofski fakulteti konferenca UK ZSMS. Obravnavali so neučinkovito gradnjo študentskih domov, probleme štipendiranja, borne uspehe nove organizacije študentov v ZSMS. Zakon o visokem šolstvu se ne izvaja, zastareli učni programi, obštudijska dejavnost je slabo organizirana itd.; kje so vzroki? Potrebnaije resnična samouprava študentov v njihovem specializiranem prostoru, zlasti pa razvita informativna dejavnost. Potrebno je posvetiti posebno pozornost fakultetskim glasilom, radiu Študent, Tribuni in Univerzitetnemu vestniku. Popravek V prejšnji številki Katedre je v članku „Programska in volilna konferenca UK ZSMS" prišlo do tiskarske napake pri navedbi priimkov in imen novo izvoljenih članov predsedstva UK ZSMS, zato jih navajamo ponovno: Boris Sovič (II. VTS), predsednik UK ZSMS, Franjo šaho (IV. VEKŠ) sekretar UK ZSMS in člani predsedstva: Danica Cmrečnjak, Leopold Šmid (oba VEKŠ), Vihorka Potrč, Stane Golob, Marjan Kocbek (vsi VPŠ), Vinko Žalec, Marjan Osterž (oba VTŠ), Zlatka Popovič, Jože Šmigoc, Jasna Arko (vsi PA), Miro Kos, Andrej Kostrevc (oba VAŠ) in Danilo Novakovič (VŠOD). Za napako se bralcem in novo izvoljenemu predsedstvu opravičujemo. KATEORA ...... Studenski list,maribor 30.xii.i976 letnik ^ум št.4-4cena 2din Izdaja univerzitetna konferenca zveze socialistične mladine na mariborski univerzi Glavni urednik: Lojze Klemenčič, študent VTŠ VD Odgovorni urednik: Lojze klemenčič Sekretarka uredništva: Ema Lampreht Politika in gospodarstvo: urednik Brane Srčnik (VTŠ), Marjan Toš (PA), Sonja Ploj (VEKŠ), Janez Bratkovič (VAŠ); Kultura: urednik Bojan Peče (VPŠ), Danila Orešek (II. gimnazija), Marian Osterž (VTŠ), Polona Hadner (PA), Marija Šuta (VPŠ), Žarko Golob Študentje in visoko šolstvo: urednik Boris Hakl (VTŠ), Darko Koren (VEKŠ), Melita Lampret (pedagoška gimnazija), Zlatka Novak (pedagoška gimnazija), Danica Cmrečnjak (VEKŠ), Jelka Mu2lovič (PA), Mik Rebernik (VEKŠ); Likovnost: Dušan Ivanišin (VEKŠ), Danilo Vicman (VTS). Tehnični urednik: Marjan Hani Katedro sofinancirajo: Univerza v Mariboru, UK ZSMS, Izobraževalna skupnost in kulturna skupnost Slovenije, Uredništvo in uprava Ob parku 5, 62000 Maribor, telefon 22-004, tekoči račun 51800-678-81846. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Cena izvoda ie 2,00 din (letna naročnina 25,00, za ustanove in podjetja 30,00 din). Tisk ČGP Mariborski tisk, Maribor Na seji komiteja univerzitetne konference ZKS v Mariboru 16. 11. so kritično ocenili delo njegovih članov ter pregledali problematiko dela na posameznih šolah, zlasti še kar se tiče samoupravljanja in samoupravnega konstituiranja. 23. 11,. je bil v domu družbenopolitičnih organizacij v Mariboru seminar za vodstvo OO ZSMS na univerzi, ki ga je organiziralo predsedstvo UK ZSMS. Kljub slabi udeležbi so prisotni aktivno obdelali programe dela za prihodnje obdobje, financiranje obštudijskih dejavnosti in organizacijska ter statutarna vprašanja. Predsedstvo ZK ZSMS se redno sestaja, 2. 12. so pregledali realizacijo dogovorjenih sklepov in se domenili, kako bodo pospešili akcijo podpisovanja samoupravnega sporazuma o obštudijskih dejavnostih. Ob dejstvu, da študentje v Mariboru nimajo nobene dvorane za svoje izvenštudijske aktivnosti, se je aktiviral komite ZK ZKS in sprožil akcijo iskanja take dvorane. Izdelal je nekaj variantnih predlogov, v akcijo pa seje vključilo tudi predsedstvo UK ZSMS in formiralo posebno delovno skupino, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem. V torek, 7. 12. se je sestala komisija za zdravstveno in materialno oskrbljenost študentov pri svetu univerze in razpravljala o problematiki študentskih domov. Govor je bil zlasti o samoupravni preobrazbi študentskih domov, gradnjo novih stolpičev in obštudijskih dejavnostih v domu. Študentski servis se je zaradi novih zakonskih odredb znašel v zagati s svojo avto šolo, ki je imela neustrezne prostore. Na pomoč mu je priskočilo predsedstvo domske skupnosti, ki je odobrilo začasno rešitev v obliki zamenjave sedanjih prostorov risalnice in avto šole. VTŠ je to leto odlično organizirala svoje brucovanje, ki je bilo sicer v Slaviji, vendar pregovor pravi: „Boljše vrabec v roki kot golob na strehiI" Upam, da sem s tem odgovoril vsem tistim, ki mislijo, da smo si privoščMi malomeščansko zabavo v Slaviji. Brucovanje smo organizirali študentje VTŠ, in sicer z vseh oddelkov. Študentje smo tudi sami sestavili program, ki je bil odlično pripravljen. EKONOMIJADE, MAŠINIJADE ... JADE! Zdi se mi, da ta oblika razmišljanja še obstaja, in sicer v vedno bolj negativni obliki. Vse šole organizirajo s sorodnimi šolami — glede na profil izobraževanja — razna srečanja. Med temi srečanji so najbolj razvite ekonomijade, mašinijade, agronomijade — skratka, razne.. ..jade, na katere pošlje šola od 30 do 50 študentov, ki s študenti istorodnih šol odigrajo nekaj športnih tekem, se veselo opijajo in potem na vse zobe hvalijo, kako„fajn" je bi Ob tem so določene šole še iznašle nove metode srečanj, kot so področne. .. jade, na katere pošlje določena šola najprej okoli 60 študentov, na skupno.. jado pa potem še najboljših 20 ali 30. Vse to seveda zaradi manjše porabe denarja. Prizadetim športnikom bo sedaj verjetno že slabo, vendar poudarjam — nič nimam proti njim. Zamerim pa organizatorjem, ki s sredstvi vseh študentov razpolagajo tako privatniško ali — bolj zveneče — samolastniško. Komu in kako naj bo jasno, kdo je športnik in kdo ne, če niti na šolah niti na univerzi ni tekmovanja med športnimi ekipami — ker ekip nil In zakaj se ne bi sredstva, ki presegajo stare milijone, porabila raje za rekreativni šport vseh študentov — npr. najemanje športnih dvoran, rekvizitov . Poleg tega pa še to: vsak program študentske aktivnosti mora v širšo družbeno potrditev — v študentsko samoupravno bazo, in ob programu morajo biti tudi predvidena sredstva. O teh ... jadah, pa se vedno govori previdno, tako megleno, kar je vsaj zame jasno v tem smislu: brez dela na soli imaš možnost potovati v lep turistični kraj in na račun drugih preživeti tam cel teden. Ob tem pa še to: med šolami znotraj univerze ni nikakršnega študentskega sodelovanja, še manj pa ga je med šolami istih strok, med istimi šolami, ki prirejajo .. jade. In to kaže tudi na to, kako malo se zavedamo, kaj v tej družbi predstavljamo in kaj ji moramo dati. Marksistični center pri Univerzi v Mariboru, sekcija za literaturo in publicistiko razpravlja o novi mesečni publikaciji POBUDE Izdajale naj bi jo družbenopolitične organizacije mariborske, pomurske in koroške regije (mogoče tudi celjske) in Marksistični center mariborske univerze. Vsako leto naj bi izšlo okoli 1000 do 1200 strani. Publikacija - ki naj bi nikakor ne sledila zgledom različnih revij - naj bi bila obrnjena predvsem k svežim, dovolj družbeno pomembnim pobudam na najrazličnejših področjih. Svojo vsebino naj bi črpala povsod, kjer je kaj vprašljivega, povsod, kjer se dogaja kaj novega, povsod kjer kaj še ni dovolj domišljeno, preučeno. Pobude naj bi gojile marksistično kritiko - gospodarstva, politike, kulture, prosvete, občil in še česa. Živa odzivnost v domenah filozofije, družboslovja in psihologije, naravoslovja, umetnosti, prava, moralne problematike športa in rekreacije ter prostega časa nasploh, religijske tematike. Gospodarske — teoretične in zlasti praktične, aplikativne pobude. Odpiranje problemov, osmišljanje, predlogi kar zadeva celoten kompleks proizvodnje, distribucije in porabe. Turistične in gostinske pobude. Še zlasti kritične poante. Politične pobude. Kritična refleksija o aktivnosti družbenopolitičnih dejavnikov — tako v bazi, kot v forumih. Družbena samoupravna pobuda. Poglabljanja v prakso in teorijo samoupravljanja, še zlasti ob dejanskem dogajanju v naših*regijah. Mednarodnopolitične pobude. Politika neuvrščenosti in celoten kompleks mednarodnopolitičnih odnosov ter aktivnosti Jugoslavije zahteva tudi osmišljanja, pretresanja in razreševanja številnih vprašanj na mikro-nivoju. Različne pobude za sodelovanja, ekonomske in kulturne stike itd. Pobude, ki zadevajo slo in dsz. izjemno pomembne pobude v zvezi z graditvijo sistema slo in dsz postavljajo pred nas dnevno vsa mogoča vprašanja, ki zadevajo nove, avtentične odgovore, pa tudi idejne nazorske osmislitve. Publicistične pobude. Gojiti marksistično kritiko v občilih! Kulturne pobude. Prizadevati si za oživljanje kulturno politične in kulturne angažiranosti progresivnih socialističnih dejavnikov. Spremljati angažiranje, dejavnost kulturnih institucij. Osmišljati problematiko kulturnega življenja delavcev, kmetov, mladine, žena... Prosvetne pobude. Osmišljati in pretresati vsa odprta pomembna vprašanja vzgoje in izobraževanja; še posebej iskati novo, boljše. Nazorske pobude. Uveljavljati marksistično misell Sodelovanje z UK ZSMS na univerzi v Ljifljani Prejšnji teden sta bila na obisku v Mariboru predsednik in sekretarka univerzitetne konference ZSMS iz Ljubljane. Na delovnem sestanku s predstavniki mariborskih študentov sta se pogovarjala o sodelovanju in skupnem nastopanju obeh univerzitetnih konferenc. Kritično so ocenili dosedanje sodelovanje, ki je potekalo v zaprtih, ozkih krogih, medtem ko do sodelovanja med samimi študenti ni prišlo. Zato so sklenili, da bodo sodelovanje razširili na osnovne organizacije ZSMS po šolah in na družbene organizacije in društva v okviru obeh konferenc. Poleg športnega- in kulturnega sodelovanja, izmenjavanja marksističnih tribun bodo posebno pozornost posvetili razreševanju tekoče študijske problematike. V ta namen bodo že v tem mesecu organizirali problemsko konferenco o štipendiranju in posvet o finansiranju obštudijskih dejavnosti, na katerih bodo sodelovali študentje obeh univerz. Dogovorili se bodo za skupno nastopanje, kar bo prav gotovo veliko prispevalo k hitrejšemu razreševanju perečih problemov študentske populacije. MARJAN KOCBEK Novo obdobje v delu ZSMS na Višji pravni šoli Na pretekli volilni in programski konferenci OO zveze socialistične mladine Slovenije na višji pravni šoli v Mariboru so člani te organizacije kritično ocenili dosedanjo delo, sprejeli program dela za naslednje obdobje ter izvolili novo vodstvo. Kot najbolj pereče vprašanje so ocenili aktivnost najširšega članstva, saj je v preteklem mandatnem obdobju delovala le peščica mladih aktivistov, ki so zaradi tega velikokrat nosili posledice, kar se je še posebno pokazalo pri njihovem študijskem uspehu. Zato so ustanovili devet komisij za najrazličnejša področja, v katerih si bodo prizadevali pri svojem delu predvsem za čim večjo množičnost Posebno velik poudarek bodo dali študentje študijski problematiki. Zaradi velikega osipa in velikega števila nedokončanih, v roku neopravljenih študijskih obveznosti v preteklem letu se bodo delovno organizirali v najrazličnejše študijske komisije, v katerih bodo izpopolnjevali svoje znanje, da bodo lažje sledili predavanjem in izboljšali svoj učni uspeh. Vidno mesto v programu imajo tudi delegatski in drugi samoupravni odnosi na šoli. Poskušali bodočimprej uresničiti svojo veliko željo — prehod šole v visoko šolo že v naslednjem študijskem letu. V programu je zajetih še mnogo stvari, od katerih izstopajo izobraževanje delegatov, ustanovitev marksistične tribune in kluba OZN, sodelovanje z JLA, vključitev v krajevni svet 00 ZSM, informiranje v glasilu „Justo Jure" in razne druge kulturne in športne prireditve. Za novega predsednika 00 ZSMS so izvolili Zorana Dularja, za sekretarko pa Stanko Gavez- Prav tako bodo sodelovali tudi z ostalimi pravnimi šolami v okviru interfakultetne konference pravnih fakultet Jugoslavije. Da je program dobro zastavljen in vodstvo dobro organizirano, pričajo nekateri rezultati, ki so jih dosegli na začetku svojega delovanja. Upajmo, da se sedaj ne bodo utopili v prevelikem samozadovoljstvu in da bodo to pot po dolgem obdobju „iskanja" resnično zaživeli. Njihovo plodno delovanje bo prav gotovo tudi veliko pripomoglo pri preosnovanju višje šole v VISOKO PRAVNO ŠOLO, to pa je velika želja nas vseh, posebno pa še študentov in študentk višje pravne šole v Mariboru. MARJAN KOCBEK VAŠ in njena vloga pri zaščiti spomenikov NOB na Pohorju Na letošnji prvi seji predsedstva smo se na lastno pobudo in predlog dr. Luja Polanca pogovarjali o začrtani akciji za ohranitev spomenikov NOB NA Pohorju. 1. Bolnica Jesen 2. Smolarjeva žaga 3. Živi spomeniki — kmetje — borčevske kmetije Na Pohorju je 9 objektov, ki so spomeniki NOB in potrebni zaščite. Vendar v prvi fazi ni mogoče obnovitev vseh, zato so prišli v poštev le najnujnejši. Nad samo bolnico je prevzela patronat Univerza v Mariboru za ostale tri pa že skrbi VAŠ. Na zadnji akciji pa se je pokazalo marsikaj negativnega, kar povedo številke: Akcije se je udeležilo: 14 študentov VAŠ 4 študentje VE KŠ 0 študentov 1 študent VTŠ 11 študentov VPŠ PA Obljubljen je bil projekt ceste s strani VTŠ — gradbinci. Rezultat: večmesečno čakanje, nato pa so se dela lotili ljudje, (imen ne bi našteval) ki za to niso usposobljeni tako, kot gradbinci z VTŠ. Njim je to namreč bodoči poklic. Iz navedenega vzroka smo se študentje VAŠ zedinili, da za letos poskrbimo za objekte sami, za nadalnje akcije pa se dogovorimo z ostalimi šolami na univerzi v Mariboru. V letošnjem letu smo predvideli akcijo za ohranitev objektov čez zimo. Urediti moramo bolnico, da nepoškodovana prezimi, Smolarjev mlin pa zaščititi kolikor je to mogoče. Predvsem je potrebno material ki je že pripravljen za popravilo in eventuelni material, ki bo še prispel zaščititi pred propadom. Za sredstva (orodje, žeblji,) smo predlagali da se dogovorimo z društvom univerzitetnih profesorjev in UK ZSMS. Že letos mislimo tudi na borčevske kmetije, zato nameravamo organizirati dvodnevno pomoč na kmetijah: Smolar Mirka, Smogavec Marije, Stegne Janeza in Lepej Franceta — Lisjaka. Zavedamo se specifike tretje akcije, saj je naše delo, delo na kmetijskih posestvih in naša naloga je, da to storimo. Pri ostalih dveh pa je potrebna pomoč vseh. Izhajajoč iz dejstva da lopato in kramp zna držati v rokah vsak študent (to so dokazali nekateri na prejšnjih akcijah) lahko trdim, da to delo ni preveč specifično in ga lahko opravlja vsak študent — tudi bodoči učitelj, pravnik ali Oec, sploh pa tehnik. Pri nadalnji akciji je potrebno razmišljati še o opremi treh prostorov v bolnici Jesen in pa o popravilih Smolarjevega mlina, ki spada k bolnici, čeprav nad njim nima patronata Univerza. Predvsem iz naslednjih dejstev: mlin je bil javka v sklopu bolnice, dajal je tudi hrano za ranjence (moko, kruh in ostalo). Tako da v hudih časih NOB, ko je bilo težko najti hrano in obdržati konspirativnost nikakor ni bil nepomemben. In da ob zaščiti objektov NOB ne pozabimo tudi na lepoto okolja, ter s tem na varstvo okolja, naj omenim še ČRNO jezero. Biser Pohorja se je sčasoma že precej zarasel tako da bi bilo potrebno okolico nekoliko urediti. Predvideli smo enodnevno akcijo za ureditev okolice, ki pa bi jo izvedli skupaj z OK ZSMS, UK ZSMS in delavci. Tako bi se ob tednu čistoče lahko v enoviti akciji združili in doprinesli nekaj k zaščiti okolja. Janez Bratkovič VIŠJA PRAVNA ŠOLA Že tretjič zapored pišemo o višji pravni šoli in namen tega članka je, da skušamo razjasniti situacijo okoli prehoda VPŠ na II. stopnjo študija prava. Povod za to intenzivno pisanje v Katedri o VPŠ so bile nejasnosti glede omenjenega prehoda, kakor tudi začetek študija na II. stopnji za izredne študente v Mariboru o okviru Pravne fakultete iz Ljubljane. Z namenom, da bi te nejasnosti razčistili — to vprašanje osvetlili našim bralcem — širši javnosti je v Katedri (letnik XVII, številka 3) izšlo odprto pismo višji pravni šoli, ker smo bili mnenja, da bo to spodbudilo odgovorne tovariše na VPŠ, da bodo nanj odgovorili. Na žalost odprto pismo ni doseglg zaželenega učinka, saj smo dobili le odgovor Društva diplomantov VPŠ (objavljen v Katedri, letnik XVII, številka 4) in Osnovne organizacije ZSMS na VPŠ. Po razgovoru, ki smo ga imeli z odgovornimi tovariši smo sprejeli sklep, da s skupnimi močmi pojasnimo to situacijo in v Katedri objektivno prikažemo razmere, ki vladajo na VPŠ v zvezi s prehodom na II. stopnjo. Ob analizi odprtega pisma smo ugotovili, da nekatere trditve izhajajo iz nedovoljnega poznavanja razmer na VPŠ, ki pa jih bomo razjasnili v odprtem razgovoru o problematiki reorganizacije študija na VPŠ z odgovornimi tovariši. Kot osnova za ta članek služijo materiali, ki smo jih dobili od VPŠ. To so: Predlog programa Višje pravne šole v obdobju 1976—1980 in akcijskega programa do konca mandata sveta šole; Poročilo o problematiki preosnovanja VPŠ v visokošolsko organizacijo združenega dela: Predlog za uvedbo študija prava na II. stopnji in za preosnovanje Višje pravne šole v Visoko pravno šolo Maribor, (izhodišča za program dela Višje pravne šole v Mariboru v prihodnjem dveletnem obdobju). Iz navedenih materialov je razvidno, da segajo zamisli o Visoki pravni šoli že v leto 1970. V času od 1970-1974 so bila v ta namen izvršena pripravljalna dela, ki so se zaključila v obliki delovnega osnutka predloga za preraščanje VPŠ v visoko šolo, sprejetega pri samoupravnih organih šole septembra 1975. Osnutek vsebuje gradivo za prehod na II. stopnjo, v začetku samo kot študija ob delu (1976/77), leto pozneje pa že kot redni študij. Svet šole je ob preučitvi tega materiala (1976) sprejel sklep o izvedbi kompleksnega razvoja šole na II. stopnjo in sicer v letu 1977/78. Potrebe po Visoki pravni šoli so razvidne iz analiz o potrebi diplomiranih pravnikov, zlasti še usposobljenih za gospodarsko-samoupravno sfero. Tako znašajo okvirne vsakoletne potrebe po teh kadrih 230 do 250 diplomantov, medtem ko jih sedaj diplomira na Pravni fakulteti približno 150, ker kaže na deficit približno 100 diplomantov letno. Svet VPŠ je sprejel na seji 29. IV. 1976 elaborat iz katerega je razvidno da VPŠ izpolnjuje pogoje za uvedbo študija prava na II. stopnji, ki jih določa člen 22. zakona o visokem šolstvu. Idejna izhodišča programa za študij prava na II. stopnji v Mariboru bodo v poglobljeni marksistični usmeritvi, posebej pa v njegovi usmerjenosti v prakso samoupravljanja v združenem delu ter v pravno gospodarsko problematiko. O problematiki razvoja so razpravljali nekateri organi družbeno političnih organizacij in raznih institucij v regiji in republiki. O tem je razpravljal tudi sekretariat sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL in med drugim sprejel stališče, naj se razvojna problematika VPŠ rešuje v spletu celotne reforme visokošolskega izobraževanja. Vendar pa RK SZDL in Gospodarska zbornica nista inicirali javne razprave o razvoju VPŠ. Vsled takšnih družbenih okoliščin je iniciativni odbor Društva diplomantov pod predsedstvom mg. Ludvika Toplaka (profesor VPŠ) naslovil vlogo (18. Vlil.) na IO sveta VPŠ, v kateri je predlagal naj VPŠ že v tem študijskem letu zagotovi pri Pravni fakulteti v Ljubljani, da bo skupaj z VPŠ uvedla študij prava na II. stopnji za študente ob delu. IO sveta VPŠ je menil, da bi sprejetje takšne odločitve pomenilo nedopustno korekcijo politike VPŠ. Zato so predlagali naj IO Društvo diplomantov zaprosi Pravno fakulteto v Ljubljani, da bi nudila organizirano pomoč diplomantov VPŠ na njihovem študiju na II. stopnji, VPS pa bo v okviru danih možnosti pri tem pomagala. Takšno obliko pomoči je pravna fakulteta že nudila študentom ob delu v prejšnjih letih. IO društva diplomantov se s tem ni zadovoljil, ampak je intenziviral akcijo z namenom, da bi VPŠ prevzela organizacijo - finančno poslovanje centra za študij 3. letnika prava. Zato sta bila na pobudo predsednikov sveta VPŠ konec septembra — v začetku oktobra sklicana dva pogovora. Na teh dveh razgovorih je bilo v glavnem sprejeto stališče IO VPŠ. Dogovorjeno je bilo, da bi IO Društva diplomantov zaprosil Pravno fakulteto v Ljubljani za organizirano pomoč pri študiju. Vodstvo VPŠ bo o tem informiralo Pravno fakulteto in se zavezalo, da bo pravna fakulteta zagotovila takšno jbomoč. Na sestanku 16X1. 1976 so ob prisotnosti Ulrih Atene, predsednice komiteja IS SRS za vzgojo in izobraževanje, razpravljali o preraščanju VPŠ v popolno visoko šolo. Ta akcija bi se naj odvijala v teh smereh. — v razvojnem elaboratu VPŠ se naj bolj razčlenijo reformni elementi študija prava, kakor so fleksibilnost sistema študija in ustavna preobrazba pravnega sistema. — naj se inicira postopek sprejetja ustreznega pravnega akta o popolni visoki pravni šoli. — inicirati akcije za formiranje skupnosti šol (PF in VVŠ v Ljubljani ter VPŠ Maribor) ter predlagati pospešitev posebne izobraževalne skupnosti, katere članica bo tudi VPS. — utemeljiti potrebe, da bo v predlogu samoupravnega sporazuma o razvoju usmerjenega izobraževanja v SRS v obdobju 1976—1980 upošteva tudi prehod VPŠ v popolno visoko šolo. To so osnovna izhodišča za politiko VPŠ pri prehodu na II. stopnjo študija prava v nadalje. V sestavku sem kronološko opisal prizadevanja VPŠ pri prehodu na II. stopnjo. Nisem se dotikal prostorskih, kadrovskih, finančnih in ostalih problemov, ki jih takšen prehod prinaša in ki jih na VPS ravno tako rešujejo in so rešitve le teh zajete v navedenih dokumentih, ki sem jih imel na razpolago. Zavedati se moramo, da takšno delo, kot je prehod v visokošolsko delovno organizacijo, zahteva izredno dosti požrtvovalnega dela prav vseh članov VPŠ (tako profesorjev kakor študentov in zunanjih sodelavcev) in da se pri tem porajajo tudi odmiki od začrtane politike, kakor tudi nepripravljenost širše družbene skupnosti pri reševanju tega problema. O teh problemih, ki so nas vzpodbudili k pisanju o VPŠ, pa bomo lahko napisali kaj več po sestanku s političnim aktivom VPŠ. Boris Hakl V kolikor bo potrebno o pravni šoli še pisati, bomo to storili v naslednji številkil Uredništvo UREDNIŠTVO KATEDRE, ŠTUDENTSKI LIST, TVRŠEVA 14, MARIBOR V zvezi z našim dopisom z dne 10. 11. 1976 ter objavljenim tekstom v Katedri št. 4 (15. 11. 1976) vas vljudno prosimo, da obvestite vaše cenjene bralce, da ste objavili v citirani številki ne „Poročilo", ampak „Izvleček iz poročila IO DD VPŠ v Mariboru o delu od konstituiranja 25. 6. 1976 do registracije 26. 10. 1976"' Poročilo je sprejel IO DD na seji 7. redni seji, dne 6. 11. 1976, kjer je sprejel tudi sklep št. 10, ki glasi: „Izvod zapisnika se dostavi uredništvu Katedre in predsedniku sveta VPŠ tov. Gavezu skupaj s poročilom pripravljalnega odbora za organizacijo III. letnika in delovno varianto samoupravnega sporazuma. Tajnik: Maribor, dne 18. 11. 1976 (Šedivy Vladimir, iur.) KAKO SMO SAMOUPRAVNI Pred nekaj meseci, ali točneje, v začetku šolskega leta, je bilo študentom na naši univerzi sporočeno, da bo že v tem (koledarskem) letu steklo financiranje za specializirane dejavnosti po novem. Ne glede na samoupravno stanje, ki na šolah še zdaleč ni bilo'priprav-Ijeno na novo metodo porazdelitve sredstev, se je ta že nakazala šolam in s tem pokazala, da nima posluha za težave pri uvajanju novih samoupravnih metod, pač pa zna zelo lepo idealizirati normativne pravne akte - kar pa je lahko tudi zelo negativno. V, prejšnji številki Katedre smo vas seznanili s tem, kako je stekla akcija. Na kratko: na univerzi je delovna skupina pripravila osnutek samoupravnega sporazuma za združevanje sredstev za opravljanje rednih dejavnosti univerze - na splošno: rektorata in skupnih nalog visokošolskih organizacij združenega dela, združenih v univerzo. Na podlagi tega sporazuma, ki je bil osvojen tako, bi se moral izdelati samoupravni sporazum za združevanje sredstev za opravljanje nalog v okviru specializiranih študentskih organizacij na univerzi. Tukaj pa se je zataknilo! Osnutek sporazuma s kriteriji združevanja in porazdeljevanja sredstev (družbenih!), ki bi moral biti sprejet z akcijo s študentske strani, je ostal v študentskih torbah. Vzroki, o katerih smo mislili, da dominirajo, bi naj bili nesamoupravna izobrazba študentov oziroma nepoznavanje metod dela delegatov kakor tudi slaba politična osveščenost študentov in nepoznavanje njihovih pravic. Vendar so to lažni vzroki, ki še razlikujejo ob prepričanju, kdo bo osnutek samoupravnega sporazuma sprejel in izvedel akcijo pri njegovem podpisu: ali študent prorektor s svojimi delegati ali predsedstvo UK ZSMS. Mislim, da se še sedaj ne ve, kdo med študenti naj samoupravlja — čeprav nam nazivi to točno povedo. Toda pri vsem tem to ni važno. Na univerzi obstajajo trije subjekti vzgojnoizobraževalnega procesa, ki na samoupravni podlagi združujejo svoje delo. To je dejstvo št. 1. Drugo govori o tem, da je organizirana družbenopolitična dejavnost s svoiimi (študentskimi) specializiranimi dejavnostmi sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa, in dejstvo št. 3, ki pravi: kadar se je bilo treba odločati v novi organiziranosti določene šole, procesa dela . . . povsod so zainteresirani subjekti takoj pritegnili študente in jim povedali, da so to njihove samoupravne pravice (ne tajim, to so njihove pravice) - sedaj pa, kadar je treba združevati sredstva, razdeljevati - za del vzgojnoizobraževalnega procesa (saj tako piše v zakonu o visokem šolstvu, kajne!), nihče ne ve, kakšne so pravice samoupravljaIcev v visokem šolstvu in kdo so ti samoupravljala. Mislim, da smo to vsi skupaj! Marjan Vešnar Sindikat na univerzi Velikokrat govorimo o pravicah in nalogah družbenopolitičnih organizacij na univerzi in pri naštevanju le-teh pričnemo po navadi tako: Zveza komunistov,'Zveza socialistične mladine in... oh, res, še sindikat. Pomembne naloge tečejo mimo nas, v nekaterih se angažiramo bolj, druge izpustimo, vendar na sindikat res pomislimo nazadnje ali še bolje: takrat, ko je že prepozno. ZAKAJ TAKO Delavci (učitelji in ostali delavci) na univerzi so organizirani v sindikalni organizaciji, ki je na nivoju občinske — to je občinski odbor sindikata delavcev visokošolskih in raziskovalnih organizacij. Vsako leto organizira sindikalna organizacija sindikalno, izobraževanje, seminarje, ki so v občinskem - okviru Za predsednike osnpvnih organizacij sindikata bolj akcijsko dogovarjanje ali preverjanje operativnega plana, na republiškem nivoju pa izgrajevanje politike dela sindikata v različnih družbenih okoljih — na osnovi pogojev dela in nalog, ki iz tega izhajajo. Na univerzi se sindikat uveljavlja zelo različno. Na VAŠ dela enako kot pred kongresom v Celju, medtem ko se je za razliko od drugih šol na PA nivo njihovega dela zelo dvignil in spolitiziral v pozitivnem smislu. Na tej šoli sindikat tako nikoli ne zgreši svoje vloge pri samoupravljanju, kadrovanju, medsebojnih odnosih... Sindikat,, ki je v družbi lep čas veljal le za organizacijo, ki naj prireja proslave/zabave; nabavlja ozimnico in darila za otroke, ima težave pri priznanju pravega pomena tudi na šolah. Družbenopolitične težave, nastopajo že pri osveščanju vseh delavcev, sa| sindikat vodstvena struktura ponavadi sprejema enako kot pred leti. in nanj največkrat .pozablja. Poslovodni organi na primer pripravijo določen predlog, ga dajo na zbor delavcev in konec! Poleg tega pa se vidi vrednotenje sindikata Tudi v ,kadrovski politiki za vodilna mesta v sindikatu, V ZK so zahtevali, da morajo biti sekretarji osnovnih organizagij Učitelji (kar seveda ni prav!) zaradi moči oz. jakosti njihovega glasu, medtem, ko se po pravilu vloga predsednika osnovnih organizacij zveze .sindikatov na soli zaupa asistentu — kar pomeni, milo rečeno: neresno vodstvo (tako je na VPŠ, VTŠ, na VEKŠ je izjema). Zakaj neresno: sindikat si v tej družbeni preobrazbi, katere dejavniki smo vsi mi, mora priboriti mesto, ki mu po družbenopolitičnih normativih pripada in- to mora biti seveda interes vseh nas! Vidimo pa, da mora v dobi vladanja hierarhičnih odnosov v naših visokošolskih delovnih organizacijah mlajši kader (moje osebno mnenje) politično delovanje podrediti strokovni prosperiteti (argumentiram 's poraznim številom družbenopolitično aktivnih asistentov),. Temu bi lahko prišteli (poleg hierarhije odnosov) še inferiorni profil šole (ločeno.tudi „boljše" in „slabše" šole - glej študijo o sicoalni strukturi študentov CRV - Ljubljana) in tako imamo tudi inferiorno sindikalno organizacijo: npr. predsednikov 00 zveze sindikatov ne vabijo na sestanke drugih družbenopolitičnih organizacij in enako je tudi na univerzi. KAM TO VODI . Tako se je ignoranca sindikalne organizacije prevesila tudi v ignoranco sindikalnih akcij: ob izvedbi razprave o zakonu o visokem šolstvu je sindikat pripravi! vozni red akcij, na vseh šolah so ta program eksploatirali, na koncu pa so se vsi spraševali, kje je bil sindikat; ali: usmerjeno izobraževanje je sindikat predebatiral takoj, ko je izšel osnutek in to skupaj s sindikatom osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev — v okviru seminarja. Poleg tega bi sindikat moral opravljati in ponekod to že 1 opravlja - še naslednje naloge: voditi koordinacijski postopek za volitve, delegacij (od instruktaž, seminarjev. .), oceniti samoupravno situacijo v svojem okolju, povezati in skupno delovati z ZK in ZSMS... Sindikat na naši univerzi je bil praktično formiran pred dvema letoma (tesneje in resneje organiziran) in glede na dosedanjo vrednotenje njegovega dela lahko rečemo, da je interes vseh nas, da sindikat imamo in da ga postavimo na noge. To je skrb vseh nas, saj bi s tem prenehali odkrivati našo sektaško politiko, s tem da ga odrivamo na rob. Najlažje je vsekakor reči, da so sindikalni aktivisti preslabi in da jim vse uhaja iz.rok, kajti oni niso padli iz neba, ampak so se zgradili ob prisotnosti vseh subjektivnih sil. Posledica takšnega govorjenja je anemična organizacija, nad katero vsi zamahujejo z rokami, ali pa se — v nasprotnem primeru, bori in skuša biti konkurenčna ostalim strukturam m se potem gsreču|e s problemom prestiža med njimi, Razmišljanje lahko sklenemo tako: sindikat na univerzi he sme biti obrobna družbenopolitična organizacija, ampak mora biti ena izmed glavnih spodbujevalk in nosilcev samoupravnega razvoja odnosov in vrednotenja dela - kar' pa pomfeni, da mora z roko v roki voditi vse akcije z ZK in ZSMS. H gospodu, najvišjemu Hierarhija ima svoj družbeni smisel. Njeno mesto je v odtujeni družbi, kjer razred Številne manjšine drži v šahu večino in živi na njen račun. Majhno število izkoriščevalcev mora razdeliti medse neki naziv, mesto oziroma stopničkp v družbi — in, glede na željo, da se obdrži sistem, so takšne lestvice zelo koristne. Vedno imaš nadzor navzdol in linija se ne izgubi. Pred mnogimi stoletji je hierarhija imela isti smisel. Takrat niso odtujevali človeka od njegovega dela tako konkretno kot sedaj, ampak prek posrednika, boga. Religija je razpredla svoje niti in poneumljala ljudi, hkrati pa zgradila svoje lestvice, ki so držale od navadnega smrtnika prek božjega glasnika (navadnega župnika), vse do neposrednega božjega sodelavca, vse do najsvetlejšega, Njega, Gospoda. IŠČIMO BOGA Tudi v visokem šolstvu obnavljamo odnose, ki jim ni mesta v samoupravnem socializmu. Bolj spoštujemo besedo „naziv",kot j>a besedo razum in samoupravno obnašanje. Enako pa je žal tudi pri strokovnosti in vrednotenju le-te. Asistenti, navSdni predavatelji in magistri lahko svoje znanje podajajo le študentom dodiplomcem, medtem ko pametnejši ali doktorji znanosti izbirajo okolje pa tudi ljudi, s katerimi bodo delali. To je zunanji odnos, strokovno lice hierarhije, ki ga naše visoko šolstvo tako pogumno kaže svetu. Zunanji videz ni toliko pomemben, ali pa vsaj ne bi bil, če ga ne bi pogojeval togi sistem hierarhičnih odnosov na samih šolah. Poznamo naslednje stopnje napredovanja: strokovni sodelavec, stažist, asistenti vseh vrst, predavatelj, profesor višje šole, docent, izredni profesor in redni profesor, ob tem pa še, za zaključek, siva eminenca ali častni profesor. Vse te nazive določa tudi naš superrevolucionarni zakon o visokem šolstvu, ki pa pri teh določilih kar krepko odstopa od sklepov seje CK ZKS in samoupravnih teženj v naši družbi. Ve se namreč, da je za napredovanje potreben formalni naziv, ne pa strokovnost. To pravim zaradi tega, ker le malo disertacij ugleda luč objave ali praktične u(X>rabe v uspešnih strokovnih zapisih in seveda na svojo’ pest solijo pamet študentom. Vsak s svojo teorijo in vsak s svojo metodo. In kaj nam vse to prinese? Le to, da se študent ekonomije iz Maribora ne more (pogovarjati s študentom ekonomije iz Ljubljane — pa vendar oba govorita isti jezik. In kaj nam takšna hierarhija razen ozke zaprtosti ali ločenosti enega strokovnjaka od drugih še prinese? Poudarek smo dali formalnosti, ne znanju, ne sposobnostim, ne marljivosti. V Sloveniji bi lahko.na prste ene roke prešteli redne profesorje, ki niso prebrodili te Golgote — pa še to verjetno v vseh zadnjih petdesetih letih. Naziv pa ne prinaša le prestiža, pravice več govoriti in bolj pametno govoriti, ampak je tudi materialno bolje stimuliran, daje lastniku večje možnosti pri izbiri področja dela pa še kaj. . . Hierarhija v visokem šolstvu nam torej dokazuje, da to niso le stopnje podrejanja in nadrejanja, kjer b- naj bili ljudje dovolj razsodni, ampak nerazumno oklepanje arhaizma in ustvarjanje umetnih privilegijev. Ne na psu Bržčas bo kdaj pa kdaj potrebno spregovoriti tudi o študentski kulturi, kar smo pred leti tako na veliko počeli. Ugotavljali smo, da študentska kultura je, in da je ni, ugotavljali smo, kaj vse bi bilo dobro početi in česa ne, prepuščali smo vse spontanosti m slutnjam po kulturnem izživljanju na vseh področjih in seveda zagnanosti. In kaj je iz vsega nastalo? Saj pravim, potrebno bo spregovoriti o študentski kulturi, potrebno bo spreleti določene ukrepe, programe in izhodišča. To pa samo z eno spremembo, v te programe, je treba vnesti besedico, ki se je bomo morali držati - DELATI. Seveda, boste rekli, tudi to smo sklenili, kaj pa ste naredili? Ja, nekateri smo, "drugi niso. Sem lahko štejemo KUD Študent z njegovimi sekcijami. Če se ne motim, je za oficirje mariborske garnizije in za študente VEKŠ bila organizirana predstava v domu JLA, vendar se je je udeležilo skromno število (več študentov) obeh. Dekleta sekcije za moderne plese so se mučila s plesom in recitiranjem, fantje vojaki so pripravili pravo satiro! Poudarek! Igral je celo ansambel. Pa kaj to pomaga, ni odziva? Slaba propaganda? Veliko vprašanj, nejasni odgovori. Tu sem spada še predsedstvo UK s svojimi aprilskimi igrami, pa še in še bi lahko naštevali, pa vseeno je potrebno rešiti vprašanje študentske kulture. Če si ne morete predstavljati zakaj, pbglejte okoli sebe. Seveda pa se prej temeljito izprašajte, pogovarjajte se s svoio notranjostjo in ugotovite, če ni že pri vas samih kaj ,,sfalilo . Potem se o tej stvari pogovarjajte z drugimi, s tistimi, s katerimi se vsak dan srečujete po kavarnah in drugih najobiskanejših lokalih, in ugotovili boste, da vsi prekleto malo mislite na to. PonOvno bom omenil, kot že nekoč v tem časopisu tiste lepe besede, ki pomenijo temelj zastavljenega razvoja: človek, delo, kultura! In te besede si ni mogoče razlagati samo s pavšalno oceno O tem, kaj smo storili, ampak zahtevajo konkreten dogovor, kaj bomo storili. Kjer smo bili šibki in preozki, ne bodimo več!!! Koder se samo sladko nasmihamo, raje pomislimo in se ugirznimo v jezik. Prekleto, saj vendar nemoremogovoriti, da študentske kulture ni??? Štipendijski čudež No, pa smo štipendisti tudi letos dobili svoje novoletno darilo! Ne da bi nas kdor koli vprašal, če ga hočemo. Prav gotovo ste že po prvih dveh stavkih ugotovili, da gre za nove ukrepe na področju štipendijske politike. Žal nam je, da uporabljamo to besedo, saj je za to, kar se dogaja na štipendijskem področju, ustreznejši vsak drug, tudi najbolj domač izraz, samo politika ne. Prav neverjetno se zdi, da je lahko tako pomembno področje kadrovske politike in razvoja slovenske družbe podvrženo takšnemu diletantizmu in lahkomiselnosti. Toda preden se nam od gneva zastrejo oči, si oglejmo nove, edino zveličavne in odrešilne sklepe, ki jih predlaga veliki umetnik slovenske štipendijske politike v podobi skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Žal nam prostor ne dopušča, da bi v celoti objavili sklepe, ki jih je skupna komisija sprejela dne 25. 11. 1976, zato posredujemo povzetke le-teh. Sklep I: Pri dodeljevanju štipendij se upošteva novi cenzus 2000.- din za prednostne stroke, s tem da lahko občinske skupne komisije posamezne poklice izločajo iz prednostne liste, ne smejo pa dodajati novih. Sklep 2: Cenzus za študente in učence, ki se šolajo na področju suficitarnih (neprednostnih) poklicev, se zmanjša na 1.000,- din. Skupna komisija pojasnjuje sklep 1 in 2 takole: Za dvojni (nižji) cenzus se je odločila zaradi „iztirjenja kadrovske situacije” in ker se je „mladina začela odločati za šolanje preveč mimo družbenih potreb". K pojasnilu je priložena tudi lista neprednostnih poklicev, za katero pa sama komisija ugotavlja, da ,,ni najbolj primerna”. (Mimogrede: za nekatere poklice, ki so na komisijski listi neprednostnih poklicev, pravi mariborski Zavod za zaposlovanje, da jih v občini Maribor krepko primanjkuje, seveda pa jih po sklepu 1. Zavod ne sme spremeniti v prednostne,) Pojasnilo tudi pravi, da neprednostni poklici „avtomatsko preidejo v prednostne, v kolikor ima prosilec kadrovsko štipendijo”. To pa seveda z drugimi besedami povedano pomeni, da se srečnežem s kadrovsko štipendijo upošteva cenzus 2.000,- din, tistemu brez kadrovske štipendije pa le 1.000,- din. Sklep 3: V posameznih primerih lahko gredo občinske komisije preko cenzusov, vendar le na priporočilo občinskega socialnega skrbstva in krajevnih skupnosti. Sklep 4: Treba je preveriti dosedanje upravičence in nove kandidate, poiskati možnosti kadrovskih štipendij in dosledno upoštevati faktor kmetijske dejavnosti in sicer v H kratnem znesku od katasterskega dohodka. Sklep 5: Pri podeljevanju štipendij se kot prednostni kriterij upošteva tudi boljši učni uspeh, s tem da se izključi kandidate z zadostnim učnim uspehom, ki ni objektivno omejen. Gornja omejitev velja le za 4-letne srednje šole, saj skupna komisija sodi, da „zadostnega uspeha v poklicnih srednjih šolah ni potrebno sankcionirati". Nadalje pravi, da so „ti učenci pretežno praktično nadarjeni in zato že po naravi nagnjeni k slabšim učnim uspehom". Komentar ob takšnih trditvah ni več potreben, ne moremo pa si kaj, da ne bi posumili v zdrav razum članov skupne komisije, ko si preberemo naslednje pojasnilo, ki pravi dobesedno takole: „Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma hkrati sodi, da režima izpitov na višjih in visokih šolah ni možno primerjati s sistemom šolanja na srednjih šolah. Uspeh je tu veliko bolj odvisen od sreče, hkrati je tudi vpis na univerzi veliko bolj uravnovešen.” Edina razlaga, ki se nam ob tem še zdi uravnovešena, je ta, da nihče od članov komisije ni niti od znotraj videl višje ali visoke šole, kaj šele da bi na njej študiral. Sklep 6: S 1. 1. 1977 se naj izvede valorizacija kadrovskih štipendij za 15 %. Valorizacija štipendij iz združenih sredstev se zaradi nejasnega finančnega položaja odloži, vendar najdlje do naslednjega šolskega leta. Ta sklep skupna komisija pojasnjuje s tem, da je „valorizacija kadrovskih štipendij vsakoletna naloga republiške skupne komisije podpisnic samoupravnih sporazumov. To je hkrati ukrep za zniževanje porabe združenih sredstev, hkrati bi naj ta ukrep naredil kadrovske štipendije mladini bolj privlačne. Komisija ob tem seveda enostavno obide in ignorira družbeni dogovor, ki v 7. členu pravi, da naj bodo „osnova za odmero višine štipendije iz združenih sredstev mesečni življenjski stroški učencev in študentov, ki naj jih vsako leto ugotavljajo podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju v sodelovanju s pristojnimi organi in inštitucijami.” Prav tako pravi 8. člen tega dogovora, da „naj bodo štipendije iz združenih sredstev usklajene z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo”. Pa ne, da je skupna komisija mnenja, da so se življenjski stroški študentov, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, zvišali, tistih s štipendijo iz združenih sredstev pa znižali (in to kar za 100 %, če študira neprednostni poklic). Sklep 7: Sprejeti sklepi veljajo tako za nove kot dosedanje štipendiste in sicer od 1. 9. dalje za učence oziroma 1.10. dalje za študente. Sklep 8: Preneha veljati 4. sklep 5. seje skupne komisije o neiz-plačevanju štipendij do 500,- din. Sklep 9: Zagotoviti je potrebno samoupravno organiziranost na ravni občine in vso pozornost posvetiti samoupravnemu odločaj nju o podeljevanju in višini štipendije. Sklep 10: Zagotoviti ustrezno delovanje strokovnih služb. Sklep 11: Posebno pozornost je potrebno posvetiti štipendistom, ki so bili kadrovsko vezani in se želijo izobraževati na višji stopnji (kot štipendisti združenih sredstev), ne da bi izpolnili svojo pogodbeno obveznost. Šolanje lahko nadaljujejo le v primeru dobrega učnega uspeha pod pogojem, da se po predhodnem soglasju kadrovskega štipenditorja vključijo v kadrovsko interesanten poklic, kar dokažejo s svojo nadaljnjo vezavo. Sklep 12: Potrebno je dosledno spremljati pogodbene obveznosti štipendistov in zaostrovati izpolnjevanje le-teh, zagotoviti javnost podatkov o štipendistih in dobiti ustrezen pregled nad podeljevanjem štipendij v OZD. Sklep 13: Združena sredstva se bodo glede ha zaprti razpisni rok razdeljevala le enkrat letno. Če smo do sem lahko mirno obdelali sklepe skupne komisije in njihove enostranske in neutemeljene obrazložitve, nas prav gotovo pograbi jeza, ko preberemo 14. sklep. V njem so dana izhodišča za prihodnje akcije in med drugim pravi, da „predlogi od 1. do 4. izhajajo iz določil 4. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki glasi: „Pri štipendiranju bomo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju, in boljši učni uspeh, ter otrok iz delavskih in kmečkih družin.” ' Kje za vraga je v teh sklepih upoštevan slabši'materialni položaj učen-' cev in študentov?! Da pa bi bila hinavščina ia povsem očitna, pa sama skupna komisija pravi, da so te.prednostne kriterije „predvsem dolžni upoštevati vsi štipenditorji, ki na razpis sprejmejo več prijav, kot je bilo razpisano štipendij.” Očitno nekomu še dandanes ni jasno, da mora v socialistični družbi veljati načelo enakih pravic in enakih dolžnosti za vse! S kakšno odgovornostjo in kako skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju opravlja svoje delo, lahko najbolje vidimo iz spremnega dopisa, ki poziva na takojšnjo realizacijo sklepov in opozarja na 6. sklep o valorizaciji kadrovskih štipendij, ter pravi dobesedno takole: „Prosimo, da nam v najkrajšem možnem času sporočite tudi stališče ali "sklep pbčinske skupne komisije o navedenem sklepu.” Torej nekako takole: izmislimo si nekaj, zaprimo oči . pritisnimo na plin in če se ne bomo zaleteli, bomo nekam prav gotovo prišli. Kaj takšnega si morda lahko dovolimo v prašičereji, prav gotovo pa ne pri tisočerih mladih ljudeh, ki po več mesecev ostajajo brez svojega osnovnega eksistenčnega vira. Mik Rebernik Pripis: Vsem tistim, ki menijo, da je ogorčenje nad opisanimi sklepi neumestno in neustrezno, svetujemo, da si preberejo izvode Katedre, v katerih smo pisali o štipendijski politiki, in to: leta 1974 - št. 8, 10, 12, 2, 3-4; leta 1975 - št. 5, 7, 8,9-10, 5-6; leta 1976 -št. 7, 8-9, 2-3. Prepričani smo, da boste z nami delili jezo. OBVESTILO Vse študente, dijake, mlade delavce in vse, ki jih tako ali drugače žuli čevelj štipendijske politike, vabimo, da se v čim večjem'številu udeležite JA VNE TRIBUNE o tej problematiki. Točen čas, kraj in prostor je označen na plakatih po šolah in v študentskem domuI Pomen in vloga marksistične knjižnice Naloga naše družbe je vzgajati, usposobiti vsakogar, da aktivno sodeluje pri načrtovanju skupnih družbenih ciljev. Da se opredeljuje za stvari, za katere sodi, da mu prinašajo materialno, predvsem pa duhovno zadovoljstvo. Da poglablja svoje znanje, si širi obzorje — skratka spoznava zgodovino — proučuje dogodke iz davne in bližnje preteklosti ter na tem gradi svojo prihodnost — svojo miselnost in ideologijo, ki daje človeku moč in realnejši pogled na življenje, težave povezane z njim ter njegove svetle trenutke. Pomemben dejavnik pri tem je izobraževanje. Izobraževati se ne pomeni odsedeti le določen čas v šoli ali na predavanjih — temveč predvsem tudi brati. Razlikujemo več vrst literature — vsaka od njih nam prinese določeno duševno zadostitev. Oblikovanje prepričanja oziroma ideologije pa sloni predvsem na osnovi preučevanja znanosti — tistega pozitivnega, kar se je ohranilo iz preteklosti, tistega, na čemer bomo gradili boljšo prihodnost. Znanstvenoraziskovalno delo je eden izmed medijev, ki nam vprašanja s tega področja vse bolj približajo — snov za spoznavanje nastanka in oblikovanja nazorov v svetu in pri nas pa nam nudi tako imenovana marksistična literatura Literatura, ki ne obsega zgolj razlag in študij Магха in Engelsa, temveč nam prinaša tudi poglede njunih predhodnikov, somišljenikov in naslednikov — skratka znanstvenikov, ki so proučevali in še proučujejo pojave v družbi študent mora sprejemati marksistično miselnost na vsakem koraku — le tako mu bo omogočena realna sodba o določenem problemu. Pričakujemo lahko, da bo po študiju na delovnem mestu znal uporabiti ukrepe za odstranitev perečih problemov, da bo s svojim ravnanjem koristil družbi nasploh. Je marksistične literature dovolj? Kje si jo je moč izposoditi? Kakšna je založenost in kako je z organiziranostjo tovrstne literature? Izposojevalni roki? — vprašanja, ki se porajajo med študenti, predvsem tistimi, manj seznanjenimi — in zanje (takšnih je verjetno precej) smo se pogovarjali s tovarišico Bredo Filo, vodjo marksistične knjižnice na mariborski univerzi. NASTANEK IN RAZVOJ „Ideja za ustanovitev oziroma nastanek marksistične knjižnice v malem je vzklila že pred devetimi leti." Takrat sva s profesorico Majdo Ujčičevo iz takratne knjižnice doma družbenih organizacij zbrali marksistično literaturo v strokovno knjižnico," pripoveduje sogovornica Z nastankom marksističnega centra v Mariboru leta 1972 pa se je knjižnica sčasoma razširila ter nato prešla v sklop mariborske univerze. V letošnjem letu je marksistični center na svojih sejah prišel do spoznanja, da je potrebno zbrati celotno literaturo s področja marksizma v osrednji mariborski študijski knjižnici, v prostorih univerze pa naj bi bila le priročna knjižnica Vzrok takšni odločitvi je potrebno iskati predvsem v ugodnejšem odpiralnem času. Delovnik študijske knjižnice traja namreč od sedme ure zjutraj do pol osme zvečer — s tem pa je dana možnost, da se z literaturo seznani kar največ dijakov in študentov, pa tudi drugih za tovrstno literaturo zainteresiranih bralcev. UREJENOST KNJIŽNICE Knjižnica je urejena po sistemu, ki ga uporabljajo tudi druge knjižnice v svetu — po tako imenovani decimalni klasifikaciji. To je ureditev knjig, kije zaradi svoje razširjenosti dokaj uporaben, čeprav nastopajo določene težave pri razvrstitvi našega družboslovnega področja. S sedanjo namestitvijo knjižnice se je izboljšalo poslovanje, večji in preglednejši pa je tudi izbor literature. Prostor, namenjen marksistični knjižnici, je sicer na najbolj dostopnem in najvidnejšem mestu — vendar ne omogoči širjenja, kar pa bi bilo nujno potrebno vsaj v prihodnosti. VSEBINSKA ZASNOVA Knjižnica obsega literaturo s področja filozofije, marksizma, znanstvenega socializma, družbenoekonomskega sistema Jugoslavije ter njenega samoupravnega in političnega sistema, samoupravljanja in združenega dela, državnega in ustavnega prava, delavskega gibanja, publikacije ZKJ. V izbor je prišla predvsem novejša literatura. Od starejših izdaj so obdržali le tiste, ki pomenijo prelomnice (publikacija govora predsednika Tita iz leta 1950). Seveda pa je v knjižnici moč dobiti tudi dela klasikov znanstvenega socializma, komunizma, sociologije in filozofije: K. Магха, F. Engelsa, V. I. Lenina; pa tudi jugoslovanskih avtorjev: J. B. Tita, E. Kardelja, M. Pijade, B. Kidriča, V. Vlahoviča, S. Markoviča. Študije o marksizmu in dialektičnem materializmu so podane posebej prav tako pa tudi posamezna področja marksizma: marksizem etike, izobraževanja, kritike. Knjižnica že leta nazaj podeča posebno pozornost tudi tujim marksistom iz Nemčije, Anglije, Francije.... Kot nekakšno posebnost knjižnice predstavlja nemška zbirka „Zur Kritik der buergerlichen Ideologie", v kateri sodobni nemški marksisti odgovarjajo na vprašanja družbe, marksistične filozofije in ekonomije. Izredno pomemben je tudi revialni tisk. V knjižnici so na voljo kazala najvažnejših družbenih revij, ki izhajajo v Jugoslaviji, kot so Marksizem v svetu, Pregled, Teorija in druge. Vse revije so dostopne bralcem v časopisni čitalnici. Pomembno pa je tudi dejstvo, da dobi bralec oziroma obiskovalec o knjigi, ki si jo želi izposoditi, določeno informacijo, predvsem pa delo, ustrezajoče posamezni težavnosti stopnji. ZANIMANJE, ROK IZPOSOJANJA Povpraševanje po marksistični literaturi je izredno veliko. Študentje v zadnjem času največ posegajo po delih klasikov — precejšnje pa je tudi povpraševanje po delih Ziherla, Vranckega in Majerja. Knjige si največkrat izposojajo študentje, ki določeno delo potrebujejo bodisi za opravljanje izpita ali seminarsko nalogo, dijaki, pa tudi ostali — predvsem družbenopolitični delavci. Rok izposojanja je pravzaprav neomejen, vendar se mora vsak zavedati, da knjižnica oz. posamezna knjiga ni le njegova last — ko je knjiga predelana, jo je potrebno čimprej vrniti — knjižnica namreč nima veliko izvodov posamezne izdaje, kar pa ni niti v njenem interesu — saj bi bil tako odvzet prostor za druge knjige, vendar pa skrbi, da ima na zalogi vsaj dva primerka posamezne izdaje. NABAVA NOVIH KNJIG, PROBLEMI KNJIŽNICE V knjižnico priteka vsa slovenska literatura marksističnega področja. Pri tem se trudijo, da nabavijo več vrst predvsem tiste literature, za katero je veliko zanimanje. Za obogatitev knjižnice se pripravljajo tudi posebni zborniki, ki bodo vsebovali prispevke o razvoju delavskega gibanja, marksistične misliin samoupravljanja v SFRJ. Vsi ti zborniki bodo dokumentirani. Zbirka bo imela avtorski katalog in katalog po stroki. Predvideno je sodelovanje s strokovnjaki — s čimer bo prav gotovo pridobila na kakovosti Zbirka sama pa se bo seveda tudi nenehno dopolnjevala. V letošnjem letu je imela knjižnica finančne probleme, vendar ji je na pomoč priskočil občinski komite. Z denarjem so tako precej obogatili zbirko. Marksistična knjižnica se je torej kar razživela, odziv študentov potrjuje nujnost njenega obstoja. Knjižnica sama, predvsem pa marksistični center si prizadevata za nakup marksistične literature na srednjih in visokih šolah, in sicer v obliki učbenikov ter dopolnilne obvezne literature. Od pravočasne nabave knjig in priročnikov zavisi v veliki meri pravočasen študij in ta problem je dandanes precej pereč — z obiskom marksistične knjižnice ter nabave knjig bomo omilili tudi ta problem, čeprav ga povsem ne bomo rešili — ostali del morajo prispevati namreč študentje sami I Danila Orešek Narodna zavest ni podlaga ustrahovalni kampanji O tem, kako je izpadlo preštevanje, ni potrebno znova pisati, saj je vsem dobro znana zares minimalna udeležba pri popisu, ki je marsikaj pokazala: od tega, da je bil popis v Vorarlbergu, na Tirolskem in v Gornji Avstriji porazen (le nekajodstoten) ter drugje prav tako skromen; le na Koroškem precej višji, pa do bojkota s trganjem in sežiganjem volilnih listov ter z blokado volišč (mimogrede: če si neka irazerska struja lahko privošči in izsili državne organe, potem ima manjšina in njen element - človek -popolno pravico do zaščite lastnih socialnih in političnih vrlin ter pripadnosti k matičnemu narodu) - torej z dejanji, s katerimi so hoteli pripadniki obeh manjšin pokazati nesmiselno vlogo štetja in agonijo avstrijske manjšinske politike. Vendar pa tudi visok odstotek na Koroškem nakazuje iztočnico za dve ugotovitvi: prva tukaj je nacionalna nestrpnost pripadnikov Kaertner heimatdienst (KHD) nedvomno pokazala svojo tendenco: Korošci! Od vas pričakujemo jasno odločitev ! Prekrižajte laž! Laž o slovenski Koroški! itd., ter ugotovitev o tem, da sta zastrašujoča propaganda in „tajnost" glasovanja zagotovili večjo udeležbo. Ampak sedaj čakamo na izide preštevanja, ki bodo žal objavljeni šele v začetku prihodnjega leta (verjetno na Dunaju nimajo računalniške obdelave podatkov zaradi splošnega varčevanja, ki ga je razglasila vlada, ali pa bi radi prištedili tistih 100 milijonov „premišljeno" porabljenih šilingov? ) - mar mislijo, da bomo tem rezultatom verjeli? Računalnik žal ne laže, človek pa! Ali pa mogoče mislijo, da bomo na gonjo in ustrahovalno propagando proti Slovencem do takrat že pozab ih? Avstrijska vlada je ob uspehu bojkota ostala brez besed, bolje rečeno: razblinile so se namere o popolni asimilaciji Slovencev na avstrijskem Koroškem in Hrvatov na Gradiščanskem. Narodna zavest, solidarnost avstrijskih demokratov ter popolna podpora jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki uživajo vse pravice demokracije, so odločilno pripomogli k temu, da je bojkot preštevanja resnično uspel. Vendar naj bo ta uspeh porok za nadalnje akcije, ki morajo pripeljati rojake na Koroškem in Gradiščanskem do enakopravnega položaja in vseh pravic, citiranih v državni pogodbi - do pripadnosti matičnemu narodu, in hkrati most za temeljito povezavo dveh sosednjih držav. Ne le to, da morajo sesti predstavniki ZSO in NSKS ter dunajske vlade za skupno mizo in pripraviti vse pogoje, da manjšina zaživi kot ljudstvo in ne kot z orožjem ustrahovan in z grožnjami psovan slovenski živelj, ampak tudi to, da se odkloni vsa šovinistična in nečloveška golazen, ki skuša zvezati roke in zapreti usta avstrijskim demokratom, ter germanizirati ali na nasilen način izkoreniniti slovenstvo na Koroškem. Izpolnitev državne pogodbe je primarna naloga, ki jo je potrebno realizirati, da ostanejo Slovenci na avstrijskem Koroškem naši rojaki in obenem avstrijski državljani - pogoj za to pa je prepoved žolčnih neonacističnih in ostalih klerofašističnih grupacij, ki neprestano pljuvajo v obraz demokratičnim silam in s provokativnimi manifestacijami žalijo naše narode in narodnosti. V državi, v kateri deli pravico „socialistično" obarvana vlada, lahko še vedno opazujemo, kako se zlivajo v isto posodo pripadniki strank nevede, kaj jih tam čaka; ali nadrobneje: za vse je možnost, da se priključijo strojnici, ki neprestano drdra proti pripadnikom manjšin. Tovariši! Kaj ima s tem skupnega socializem? Vzporedno s tem je znan podatek, koliko denarja je požrlo preštevanje posebne vrste, in dejstvo, da se je sama vlada zavedala, v kaj so jo pahnile vodilne politične stranke Avstrije. 100 milijonov šilingov ni nepomembna vsota, toda vprašanje je, ali so se teh milijonov sploh zavedali naDunaju , ali pa so prislili državljane, da takšno razsipanje iz lastnih žepov mirno gledajo. In sedaj, ko štetje ni uspelo, se lovijo v parlamentu zastopane stranke kot mačke za repom ter niti ne vedo kako naprej in kaj si bi bilo dobro spet izmisliti? Predlog: preštejte avstrijsko prebivalstvo še drugače - kdo je demokrat in kdo neonacist? Bojkot slednjih niti ne bo upravičen, saj so že dolgo „uradno prepovedani", razen če se bodo Kreisky, Wagner in Bacher tudi tokrat ljubeznivo poklonili „miroljubnim zahtevam" in prinesli s sabo izvode revidirane državne pogodbe, ki so jo sestavili na podlagi avstrijske neodvisnosti o tem, da je slovenska gimnazija največji strup na Koroškem, so se dovolj jasno izrazili pripadniki Heimatdiensta - kmalu potem je vlada popolnoma pozabila na mednarodne sporazume in sprejela pod streho prihuljeno neonacistično drhal, za katero ne obstajajo nobeni akti in moralni predpisi, temveč barbarsko negiranje vseh, razen Nemcev. (Vendar jim niti Nemci niso pogodu, če niso v vrstah, ki spominjajo na zločine hitlerjevskih rabljev). Avstrijski zunanji minister Pahr je garant, da mračne sile Avstrije ne bodo utihnile, da so ideje neonacizma našle pot celo v dunajsko vladno palačo, sicer bi kot pristojen diplomat lahko prevzel vsaj pobudo za rešitev m anj šin skega vpra šan ja. 14. november 1976 je datum, na katerega so se koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje skrbno pripravili. Ostal bo zapisan kot dan, ko so se naši rojaki v sosednji Avstriji trdno odločili, da pripadajo matičnemu narodu in da ne bodo dopustili, da bi se kdorkoli igral z njihovo usodo in jih spreminjal v številke, ki naj bi bile povod za „pravilno delitev pravic obema manjšinama"! Manipulacija s številkami, ki bi predstavljale manjšino, bo vedno bojkotirana. Tega naj se enkrat za vedno zavedo tudi avstrijski reakcionarji, ostanki pobeglih kvizlinških skupin in vsi, ki nasprotujejo človekovi želji po demokratičnih odnosih v svetu in dobrim soseskim odnosom med Jugoslavijo in Avstrijo, ter „velikonemški pripadniki", ki niso sposobni zasledovati niti zgodovine: obe Nemčiji stopata danes resnično na pot sodelovanja, dobre volje in svobodoljubnih odnosov, medtem ko se ob naši meji prebujajo zločinski zelenci iz dramatične preteklosti ter si s kljukastimi križi, pobranimi s prsi pobitih esesovcev, kinčajo svojo puhloglavost. Radi bi zaustavili kolo zgodovine in stopili po poti velikega fuehrerja, žal pa 90 se prebudili štiri desetletja prepozno v svetu, ki ne sprejema nobenega nasilja in blokira vsakršno željo po kalitvi miru. Rehabilitacijska prizadevanja pa ne bodo uspela, kajti udarci po avstrijski demokraciji šibijo samo Avstrijo in tudi tista večina njenih prebivalcev, ki se tega še vedno ne zaveda, bo nekoč spoznala, da ne more slediti politiki lovcev na trofeje, ampak se mora odločiti za prihodnost. Preštevanje je uspelo vsaj v tem, da je prebudilo obe manjšini, ki sta odločno zavzeli stališče: odločiti se enkrat, vendar za vedno. Prav ta vedno pa bi lahko postal usoden, če za to ne bi poskrbeli sami velikonemci, ki so s propagandnimi akcijami naravnost prislili manjšino, da se brani s kontrapropagando; in slovenski rod je spoznal edini izhod iz postavljene pasti - ostati to, kar so bili starši! Sem avstrijski državljan, vendar le kot Slovence! Kdo me bo štel, saj nisem žival! Naj štejejo raje nacistične krvnike! Šteli bi, pomagali pa ne! Ti vzkliki najbrž dovolj povedo, zato je vsak še tako učinkovit komentar odveč. Dodajmo le to: takšna zavest bo ostala med rojaki, saj vedo, kako je bilo v zadnji vojni; kako seje nacistična služinčad nezadržno razkropila po koroških vaseh, da iztrebi zadnjo slovensko besedo. V teh vrstah se je treba spomniti še na nekoga: na učitelje in duhovnike, ki neprenehoma budijo narodno zavest med rojaki, v sosednji Avstriji, jih učijo materinega jezika in sploh skrbijo, da bi ohranili manjšino pred etnocidom, ki ga kujejo njihovi sovražniki. Tem ljudem velja posebna zahvala vseh jugoslovanskih študentov, zato jim izrekamo polno priznanje in pripadnost k matičnemu narodu in hkrati pozivamo, naj bo ta hrabra in globoka zavest vedno v njihovih srcih. Enako dolgujemo zahvalo obema organizacijama koroških Slovencev (NSKS in ZSO) ter Hrvatskemu kulturnemu društvu in njihovim aktivistom, pa dijakom slovenske gimnazije, vsem društvom slovenskih študentov v Avstriji, avstrijskemu solidarnostnemu komiteju (Solidaritaets Komitee) in ostalim, ki so pripomogli k temu, da je izpadlo štetje kot absurd v zgodovini sodobne Avstrije. Ker naše rojake strahujejo pred komunizmom, je potrebno poudariti sledeče: Jugoslavija ne bo nikoli z nasilnimi metodami preprečevanja vere iskala pot v komunizem, ker je to alienacija komunizma; saj je to potrdila že v svoji 30-letni zgodovini, ko je verskim skupnostim nudila popolno pomoč, ki jo potrebujejo za svoje poslanstvo med verniki. To vam lahko potrdita tudi Slovensko duhovniško društvo in z ustavo opredeljena pravica do veroizpovedi. Zakon, ki loči cerkev od države, pa odpravlja možnost političnega delovanja cerkve, to pa ne pomeni, da je cerkev potisnjena v ozadje, brez pravic in pristojnosti, seveda pa tudi dolžnosti. Drugače je na Koroškem, kjer župnik Mucher po „božjih naukih" ščuva prebivalstvo proti Slovencem ter širi neresnične in alarmantne vesti o veliki Jugoslaviji (Komunistische Grossjugoslavvien), ki naj bi v primeru, če bi priznali tudi slovensko in hrvaško manjšino, pomenila konec nemške Koroške. Torej več kot direktno izzivanje naše neuvrščene in suverene politike. Naša prva dolžnost je: nikoli pozabiti rojakov onstran meje -zavedajmo se tega bolj kot doslej. Zato je potrebno čimprej postaviti tv pretvornike na Karavankah in tako omogočiti sprejem materine govorice vsem pripadnikom slovenskega rodu. Še posebej apeliramo na pristojne, da po najhitrejši poti zagotovijo sprejem slovenske Tv tudi na Koroškem — vsaj zdaj se potrudite, če ste imeli doslej 20 let prekrižane roke in ste pozabljali na brate, ki živijo pod stalnim političnim pritiskom koroških skrajnežev, ki izjavljajo kot npr. dr. Feldner v predpopism gonji proti Slovencem: „Izid štetja je seveda brez pomena za popolnoma enako ravnanje s Slovenci na Koroškem tudi v prihodnosti!" Kdo je ta Feldner, ki tako grozi? Brane Srčnik Kmet Novak Lovrenc pd. Novak z Obirske je letos pridelal en komad krompirja (glej sliko), ki je tehtal točno 1 kilogram. S to težo je prav gotovo postavil pomemben rekord. Eden izmed občudovalcev te igre narave, je bil posebno duhovit, menil je, da tako nekako je moral izgledati Kreiskyjev obraz, ko je zvedel za rezultate preštevanja posebne vrste. PREKLETO, PESEK NAM MEČEJO V OČI! Sedaj, ko je pripravljen predlog novega družbenega dogovora o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju od 1976 do 1980, lahko izpraznimo konec kritike, ki je bil namenjen prejšnjemu dogovoru, in natančno ocenimo na novo predložen in za sprejem pripravljen družbeni dogovor. Kljub rahlim pomislekom, ki jih imamo zaradi slabih izkušenj pri obravnavah podobnih aktov v preteklosti, je potrebno novi dogovor vsekakor pozdraviti zlasti zato, ker je neposredno opredeljiv, konkreten, oster, jasnejši in upošteva mnogo stvari, na katere smo včasih pozabljali, in čeprav so se ob njih potem vedno lomila kopja, jih nismo znali (mogli) spremeniti. Vendar zopet moramo biti previdni, kajti videz mnogokrat vara; torej pohvalimo zaenkrat le pobudo in dobro voljo vseh institucij, ki so vendarle prišle do spoznanja, da ni demos le sila, ki ustvarja in spreminja podobo države, da nismo številke, ki jih je potrebno deponirati v poslednji kot naše družbe, temveč da se bo vlaganje sredstev bogato obrestovalo že v prihodnjih letih. Glavni učinek novega dogovora so osti, ki so usmerjene neposredno k odgovornim in jih po točno zastavljenih nalogah opozarjajo na dolžnosti katere jim je zaupala družba in ki morajo biti obravnavane in izpolnjene tako, J prakse, ki naj v prihodnje bolj izhaja iz gospodarskih organizacij in s tem pridobi pravilen odnos tako šolstva kot tudi združenega dela do besede ,,praksa". Tako v teoriji kot v praksi pa je potrebno nenehno slediti sodobnemu in s tem omogočiti nadaljnjo povezavo združenega dela s.šolstvom v samoupravi in družbenem razvoju. Akcija, ki naj ima učinek predvsem navzven, hkrati pomeni začetek povezovanj nasploh, še posebei pa na relaciji študent-mladi delavec. Vendar pa s prvimi kontakti akcije nismo pripeljali do konca, kajti pri razširitvi sodelovanja na interesnih področjih moramo nadaljevati tudi s konkretnimi primeri. Preveč pozabljamo na kreativne sposobnosti mladega strokovnjaka, ki se mnogo prehitro spremeni v investicijski objekt ali celo ne najde stičnih mest ob vstopu v delovno organizacijo. Tako lahko marsikje opazimo, da se mladi strokovnjaki vključujejo v združeno delo zgolj z reproduktivnim delom, medtem ko ostajajo njihove sposobnosti in znanje neizkoriščeni. Celo več — nemalokrat naletijo na pretrde ovire, kijih ,,nočejo" ali pa ne morejo premagati, in tako ostanejo v pasivnem in opozicijskem stanju sprijaznjeni z nemilostno usodo. S tem pa večinoma zamro tudi ambicije, in namen privatnega razporejanja oziroma kadrovanja je dosežen. In to se še vedno dogaia, čeprav je uradno že zdavnaj pozabljeno in pometeno na kup stvari iz preteklosti, ki naj bi ostala le še kot spomin v razvijajočih se družbenih odnosih! Zato ni čudno, ђа velja ugotavijtavjf>da smo v tridesetih letih dela z mladimi premalo dosegli, ali, bolje povedano, vodili marsikdaj izobraževanje v slepo neskončnost. S takšno prakso moramo torej enkrat za vedno opraviti, sicer se bo že tako pereča problematika izobraževanj na vseh vidikih razširila do nedosegljive meje, ki nam bo pustila posledice dolgoletnih neusklajenih odnosov med šolstvom in gospodarstvom. KAJ NAJBOLJ ŽULI Uporabnike:$redvsem je potreben plan in selektivni izbor kadrov za posamezna delovna mesta, odpraviti je treba privilegije posameznikov v združenem delu kot tudi pri samem kadrovanju, skrajšati moramo študijsko dobo ter z boljšo povezavo intelektualnega in fizičnega dela zagotoviti kvaliteto in kvantiteto v ustvarjanju. Najtesneje je potrebno povezati teorijo s prakso in omogočiti študentom in mladim strokovnjakom uvajanje v znanstvenoraziskovalno delo, pri čemer imata osrednji vlogi gospodarstvo in univerza, ki morata z intenzivno izmenjavo strokovnjakov izpopolniti njihove izkušnje in inovacijski sistem pripeljati na pravilen nivo. Skrbno in pazljivo je potrebno slediti razvoju usmerjenega izobraževanja in si zlasti prizadevati, da PIS čimprej in popolno zaživijo. Delitev sredstev mora temeljiti na smotrnosti potreb in ne na stalnem ključu. Nenehno je potrebno izpopolnjevati, programe šol jih dopolnjevati in celo menjati, če se to pokaže za združeno delo. Predstavniki Gorenja so opozorili tudi na še neustrezno stanje pri študiju ob delu, na pomanjkanje nekaterih strokovnjakov in na nujnost kombiniranega študija. Izvajalce; Bolj kot doslej je potrebno pri izbiri dobrih strokovnjakov graditi na dolgoročnem načrtovanju kadrovske politike, ki mora izhajati iz znanja, zmožnosti, hotenja in vztrajnosti. Tudi štipendijska politika mora biti sestavni del širšega pretoka kadrov, kar pomeni, da ima človek, ki izpolnjuje pogoje, tudi odprto pot do študija. Preprečiti je potrebno uradniško politiko razdeljevanja sredstev za izobraževanje. Kot uporabniki so tudi izvajalci mnenja, da je obojestranski pretok kadrov med šolstvom in gospodarstvom nujen, torej je potreben neposreden dogovor med VDO in TOZD o izmenjavi strokovnjakov. Učitelji in asistentje naj si si pridobijo praktično znanje z delom v OZD. Predlog: na vsakih pet let predavanj pol leta prakse. Nevzdržno je dejstvo, da ostaja danes odnos teorija za teorijo in ne teorija za prakso ter da podeljujejo visokošolski zavodi najvišje znanstvene naslove večinoma svojim kadrom. Prešibka je tudi kontrola in povezava OZD pri študiju študenta na univerzi. Enakovredno je potrebno obravnavati tudi izobraževanje ob delu in podiplomski študij kot obliko permanentnega izobraževanja. Poudarili so tudi zahtevo, da mora imeti delo visokošolskih kadrov predvsem raziskovalni značaj. Očiten je stik dveh dimenzij v visokošolskem izobraževanju: razpetost programov med dvema skrajnostima — formalno in funkcionalno izobrazbo (tov. Pivec). Mlade delavce in študente: Poznano je dejstvo, da se superrevo-lucionarni študent ob vstopu v OZD spremeni v ultrakonformista. Zato je potrebno študenta že kot štipendista vezati na delovno organizacijo (tov. Krebl). Pomembno vlogo pri vključevanju mladih strokovnjakov v združeno delo ima mentorstvo kot način najhitrejšega in temeljitega vključevanja v delo, ki pa v združenem delu sploh še ni prav zaživelo. Pomembno bi bilo formiranje interdisciplinarnih delovnih skupin ter fizični pretok kadrov iz šolstva v gospodarstvo in obratno. Enako kot ostali so ponovno poudarili, da je potrebno izboljšati inovacijsko in znanstvenoraziskovalno delo, izvajati doslednejšo in načrtnejšo kadrovsko in Štipendijsko politiko, pri kateri so se razumljivo najdlje zadržali, ter se posebej poudarili pavšalni odnos štipenditor —štipendist. Opozorili so tudi na prisilno vezanje štipendista na delovno organizacijo s kadrovsko štipendijo, ki jo ponavadi vzame le zato, ker jo je prisiljen vzeti, da se lahko izobražuje. ,,Danes se učimo z motivacijo diplome, in ne poklicne usposobljenosti," je dejal tov. Rebernik. Izrazil je tudi mnenje, da človeka mnogo prehitro pahnemo v odločitev za izbiro poklica, in opozoril na nepravilno usmerjanje v študij in na še vedno problematičen razkorak med razvitimi in ' nerazvitimi področji v Sloveniji. Razprava je za začetek uspela, vendar bo brez nadaljnjega dela tudi ugotovoljeno ostalo le v spominu. To pa nikakor ne bo odraz usmerjenega izobraževanja, zato je pot nujno potrebno nadaljevati. Brane Srčnik primerjati z dogajanji v prejšnjih obdobjih zgodovine, je Cerkev morala usmeriti svoje intelektualne sile in organizacijska prizadevanja v problematiko napredka. V prejšnjih dobah se je lahko napredku tudi zoperstavila, v vse hitrejši razvojni dinamiki moderne dobe pa je imel njen konservativizem vedno isto posledico — porajal je versko nezainteresiranost in prispeval h krepitvi ateizma. Po podatkih Cerkve je dandanes na svetu 18 odstotkov vseh ljudi katoličanov, 35 odstotkov pa kristjanov (gl. publikacijo slovenskih škofov, Leto vere, 1968). Toda cerkveni praktiki in teoretiki se zavedajo, da je za tema dvema visokima številkama neskončna in težavna problematika na najrazličnejše načine vprašljive religioznosti. V številnih pastoralno-psiholoških, socioloških in drugih publikacijah (mednje sodi tudi Truhlarjevo delo) je izražena na različne načine takšna osnovna usmerjenost Cerkve: realno ocenjevati dejansko stanje, iskati perspektivne razrešitve, ki naj absolutno upoštevajo le spremembe, razvoj; ta orientacija na dolgoročni kompromis z realnostjo je dobila v Cerkvi svojo polno veljavo šele z II. vatikanskim koncilom, čeprav je v posameznostih dosti starejša; v glavah in knjigah mnogih katoliško usmerjenih predstavnikov družboslovja, teologov in cerkvenih praktikov, ki so bili najbolj (samo)kritični in so videli najdlje, je dozorevala skozi desetletja. Konformizem Cerkve še zdaleč ni nekaj zgolj površinskega, vnanjega. (Po)koncilska preosnova zasega vsa področja, dejavnosti, doktrine in doživljenja. Ljudje, ki želijo prepoznati v današnji Cerkvi staro predkoncilsko, niso na pravi poti. Utegne se jim zgoditi, da bodo prezrli bistveno: ne gre le za prenovljeno pročelje, temveč za mnogosmerne inovacije, ki gredo deloma prav do središčnega idejnega tkiva katolištva. ,,... Z menjavami zgodovine si mora zato tudi katoliška substanca vedno iskati oblike, ki njenim globinam v vsakokratni dobi, taki, kakršna je, pustijo živeti in se' razvijati", je zapisal dr. Truhlar na koncu uvodnega poglavja (str. 9). Konformizem Cerkve tako ni preračunan na neko določeno novo stanje, pač pa na proces na vedno novo stanje. Takšno nenenno prilagajanje seveda zahteva drugačno strukturo institucije in doktrine... V pokoncilskem besednjaku dominirajo besede ,,novo," ,, prenovitev", „sprememba", „očiščenje", „osvežitev" itn. 2. DRUŽBENOZGODOVINSKE NAZORSKE RAZSEŽNOSTI Jasno je, da v tem tekstu ne morem izčrpati vseh družbenonazorskih komponent Truhlarjeve knjige. Omejili se bomo le na nekatere bistvene vidike. Ideologija Cerkve in kriza razredne družbe V poglavju Fevdalizem v naši krvi Truhlar piše: „Koncilske teze o osnovni enakosti vseh ljudi, o ekonomskem izenačevanju, o socialnem značaju osebne lastnine in podobnem, bodo pri pronikanju v katoliški svet in oblikovanju njegovega etosa zadevale na ovire. Ena teh ovir so preostanki fevdalistične miselnosti med katoličani..." (str. 58). Po kratkem besedilu o fevdalnem značaju Cerkve in njenem središčnem mestu v fevdalizmu, ki ga opredeli predvsem kot avtoritarni in hierarhični družbeni red, zapiše avtor še tole: , „Danes nas socialna psihologija vse bolj uči, kako more vladajoči družbeni red oblikovati mišljenje ljudi. Fevdalizem za svoje vplivanje res ni imel na voljo današnjih družbenih občil, a je oblikoval skozi stojetja in imel v svoji službi najvplivnejša družbena mesta. Zato ni čudno, ce nam je še danes v krvi.” (str. 59) Zamisliti se moramo pri vprašanju, če Truhlar res misli, da je fev-dalistična miselnost tista, ki nasprotuje naštetim koncilskim tezam? Vemo namreč, da se je katolištvo zlasti v zadnjih dveh stoletjih hitro prilagajalo meščanski družbi, v preteklih osemdesetih letih pa tudi najvišji fazi kapitalizma - imperializmu. Dr. K. V. Truhlar, ki mu ni povsem ne- OB 22. DECEMBRU 22. decembra praznujejo naše oborožene sile svoj praznik, dan JLA. Lanskoletni bruci so že bili v enotah naše oborožene armade; letošnje bruce pa ta naloga še čaka. Vsem, pripadnikom JLA in bivšim brucom, čestitamo k njihovemu prazniku. BRUC IN VOJAŠKA SUKNJA Sestavek je namenjen predvsem brucom, brucke pa ga lahko preberejo, saj bodo tudi one to leto lahko obiskovale svoje kolege, prijatelje in fante in jih ogledovale, kakšni so v vojaški suknji. Ker ne vemo, točno kaj vas bo doletelo kot študente vojake, vam bomo opisali, kaj in kako so delali vaši predhodniki. Pa začnimo pri začetku. V okviru predmeta obrambe in zaščite je tudi praktično spoznavanje z vojaškimi veščinami, ki bi vsakemu posamezniku v primeru napada na našo domovino še kako koristilo. Vse te veščine boste spoznavali praktično med poletnimi počitnicami, po končanem prvem letniku, v vojaških učnih centrih. Tu boste podvrženi disciplini, redu in zakonom, ki vladajo v naših oboroženih silah, saj boste nekaj časa njihov sestavni del. Naučili se boste predvsem osnov vojaškega življenja in dela. Spoznali boste pravo skupinsko delo. Eden bo delal za vse in vsi za enega. Kaj vse so pripovedovali vaši predhodniki? Veliko so kritizirali, na koncu pa so le priznali, da so bili zadovoljni. Priznali so, da so se veliko naučili, da jim ni žal dnevov, ki so jih preživeli v vojaški suknji, ko so strumno pozdravljali in na vsak ukaz odgovarjali ,,razumem''. Zavedati pa se morate, da so tudi taki, ki bodo znali o tem taborenju povedati najrazličnejše negativne reči. Kritizirali bodo vse, ker ni bilo po njegovi volji. Vaša naloga bo, da boste take neodgovorne posameznike spomnili na njihovo nalogo, ki jo mora izpolnjevati vsak član naše družbe, še posebej tak, ki mu družba nudi vse, da se lahko izobražuje, da bo lahko jutri on izobraževal druge. Marsikdo bo to storil nevede, beseda bo mu pomagala, da bo pričel sam razmišljati in da bo premislil, preden bo spregovoril. Postimo to. Poleg splošne „obuke" in streljanja, sc se študentje naučili rokovati z ročnim minometalcem, postavljanja min in zaprek. Dobro obvladajo organizacijo in vodenje protioklepnega in protizračnega boja. Izurili so se za izvidnike, kurirje. Znajo napadati, še bolj pa se znajo branit. Se pripomba starešin; ,,Fantje so se povsod zelo dobro odrezali, saj so na vseh področjih urjenja dosegli zelo dobre rezultate. Nedvomno zato, ker so se vsake naloge lotili z vso resnostjo, pa tudi disciplino." Laskava pohvala; ki nalaga obvezo, da se boste tudi vi tako trudili, če ne še bolj, kot so se tisti pred vami. Veliko se boste posvečali (seveda v času taborenja) tudi družbeno politični vzgoji z vojaškega stališča. Osnovne teme bodo: moralna moč splošnega ljudskega odpora, revolucionarni pomen politike neuvrščenosti, družbena samozaščita. Poseben poudarek, pa bo na revolucionar- nem ustvarjalnem deležu tovariša Tita, kot prispevek k razvoju marksistične misli in prakse. Ogledali si boste mnogo filmov, ki si jih drugače ne bi mogli. Seveda pa boste imeli tudi čas za šport. Igrali boste lahko košarko, nogomet, rokomet, odbojko, namizni tenis, šah. Svoje moči boste lahko preizkušali na napravah za urjenje vojakov. Lahko boste peli v zboru, če ga boste ustanovili. Lahko boste debatirali o najrazličnejših stvareh. Delali boste lahko v organizaciji ZSMS in ZKS, ki ju boste ustanovili. Počeli boste lahko tisoče stvari. Verjemite mi, ne bo vam dolgčas. FILMI NA SPOREDU od 20. 11. 76 do 10. 1. 77. POVEST GREHA Melodramatični povesti o tragični usodi mladega dekleta iz dobre družine, ki zaradi ljubezni zaide na nenavadna stranpota in ki jo vodijo prav do dna družbe, sta dala glavna igralka Grazvna Dlugolecka in režiser VValerian Borowczyk tiste Vrednote, ki dvigajo ta ftlm visoko nad povprečje podobnih zgodb Šakal Fred Zmneman, eden od velikanov Hollvvvooda, je režiral to nenavadno zgodbo o pripravah na atentat na generala de Gaullea. Zinrieman je v tem filmu orisal razmere, okoliščine in ljudi, ki so se pripravljali na ta atentat. V glavni vlogi Edward Fox. UJETNIK DRUGE AVENIJE- Znani komik Jack Lemmon in odlična igralka Ann Bancroft nastopata v tej podobi o drugi piati medalje „ameriškega načina življenja", kjer človek izgubi vsako vrednost in ga zmeljeta okolica in tempo. Vse to pa je uspelo spraviti režiserju Melvvvnu Franku v zelo smešno komedijsko obliko. UŽlSKA REPUBLIKA Žika Mitrovič je režiser, ki zna pripovedovati — in tudi tokrat zelo učinkovito pripoveduje o dogajanju v času Užiške republike skozi usode vrste glavnih junakov, ki jih igrajo mnogi naši znani igralci, med njimi Boris Buzančič, Božidarka Frajt, Rade Serbedžija in drugi. RDEČI ORKESTER To je zgodba o odlično kamufliram agentski skupini za časa druge svetovne vojne, ki je s svojo mrežo po vsej Evropi dobavljala podatke zaveznikom. Zgodbe o „Rdečem orkestru" so že postale legenda in tako odkriva ta film še mnogo zanimivosti iz te dejavnosti. JERRV V CIRKUSU Se iz časov, ko je Јеггу Levvis sodeloval z Deanom Martinom, prihaja ta zabavna komedija o dveh prijateljih, ki se zaradi pomanjkanja denarja zaposlita v cirkusu in tam poskušata vse mogoče poklice. V LEVJIH KREMPLJIH Režiser Richard Attenborough je prenesel na filmsko platno mladost velikega angleškega državnika VVinstona Churchilla iz časov, ko je še sodeloval kot vojni dopisnik v vojnah v Sudanu, Indiji in burski vojni v Južni Afriki, Churchilla igra Simon Ward, ob njem pa nastopajo še Jack Hawkins, Anne Bancroft, John Mills, Robart Shaw in drugi odlični angleški igralci. ODRSKE LUČI Končno je prišel tudi do nas eden najbolj prisrčnih filmov Charilieja Chaplina - Limelight, kjer je s Claire Bloom in sinom Sidnevem ustvaril komično-tragično podoho klasičnega klovna. Ta film je morda najbolj chaplinovski, kjer je poln komike in tragike obenem. MAJHNI ČUDEŽI VELIKE NARAVE Zbirko kratkih dokumentarnih' filmov, v katerih vidimo najbolj nenavadne prizore iz življenja živali po vsem svetu, je zbral B. Marjanovič m s tem uspešno štopil na pot, kot jo je ubral film „Ta čudovita bitja", ki je postal slaven po vsem svetu znana problematika povezanosti slovenske Cerkve z nacionalno buržoa-zijo in še posebej njena avantgardna^ Ипа v belogradističnem gibanju v drugi imperialistični vojni, to prav gotovo mora vedeti Prav misel, da ,,vladajoči družbeni red oblikuje mišljenje ljudi", ki se je Truhlar z njo previdno približal eni izmed osnovnih tez •zgodovinskega materializma oz. marksističnega spoznavoslovja, govori za to, da današnje katolištvo prav gotovo ni več toliko fevdalno kot meščansko, buržoazno. Pokoncilska cerkev z različnimi družbenopolitičnimi in družbenoekonomskimi tezami o „zasebni lastnini kot skupni lastnini" (str. 56), o „nujnosti gospodarskega izenačevanja" (str. 57), o „simpatiji koncila... na strani delavca in njegovega človeškega dostojanstva" (str. 55), o nepravilnosti ravnanja tistih, ki ogrožajo skupno blaginjo, ker „zadržujejo svoje premoženje neizkoriščeno ali pa... svojemu občestvu odtegujejo bodisi gmotna, bodisi duhovna sredstva, ki jih to občestvo potrebuje" (str. 53), o nujnosti odprave velikanskih gospodarskih razlik med državami (str. 53 - 54), a še vedno direktno ne_ obsodi kapitalizma, pač pa svojo družbenonazorsko koncepcijo relativizira; lahko bi jo označili kot odprto za različne socialistične prvine To vsekakor še ni nekakšen dosleden krščanski socializem, pač pa nekaj mnogo bolj nedorečenega, potencialnega, sramežljivega. Cerkev in dr. Truhlar še ne moreta reči: „Proč s kapitalizmom in kapitalistično eksploatacijo v vseh njenih oblikah", pač pa pravita: „Proč s fevdalizmom v naši krvi"," zraven pa si polagoma, s posameznimi kompromisnimi tezami in z zapletenimi teološko-sociološkimi razlagami, oblikujeta neko vmesno pozicijo med „kapitalizmom" in „socializmom". Pogosto govorimo, da se danes vsepovsod porajajo socialistične težnje, da se pojavljajo celo tam, kjer bi jih težko pričakovali - prisotne so tudi v pokoncilski Cerkvi. Ideologija krščanstva, se je razvijala skoraj dve tisočletji v razredni družbi, sužnjelastniška, fevdalna in kapitalistična družbenoekonomska formaci|a s svojo temeljno institucijo privatno lastnino produkcijskih sredstev in s specifičnimi razmerji izkoriščanja, so ji kajpak vtisnili najgloblji pečat apologije vsakokratnih vladajočih razredov. Z II. vatikanskim koncilom je Cerkev šele pričela s preosnovo svoje par ex-ceilence razredne ideologije. Kdaj se bo mogla, hotela ali morala določno distancirati od kapitalizma? EGALITARIZEM Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sodobnem svetu se zavzema za „osnovno'enakost vseh ljudi” (str. 21). V dokumentu so omenjene vse oblike neenakosti in zapostavljanja. Obsoja gospodarsko neenakost, kulturno zapostavljanje, rasno razlikovanje, podrejenost posameznikov, slojev in narodov; za nekrščansko in nečloveško razglaša brezbrižnost spričo socialne neenakosti (str. 22). .. Pa vendar ostaja ta koncilski egalitarizem brez pravega temelja. Realizacija egalitarizma ali bolje načela enakih možnosti ima več neogibnih predpostavk; ena izmed njih je jasna usmeritev v boj za odpravo kapitalistične privatne lastnine in vseh odnosov, ki so z njo pogojeni. Egalitarizem Cerkve je samo moralna zahteva, „pobožna želja", ne pa rezultat oz. konsekvenca dosledne družbenoekonomske koncepcije. Ta egalitarizem, ki je utemeljevan teološko in etično, se ne more meriti niti s pojmovnji o enakosti, ki so jih razvili utopični socialisti. VLADIMIR SRUK Ob rob zakonu o združenem delu Sedaj ko je zakon o združenem delu ali MALA USTAVA že sprejet, čaka vse delovne ljudi Jugoslavije veliko in z ustvarjalnostjo pogojeno delo v razvoju naših odnosov. Smoter je jasen: kar najbolj samoupravno, socialistično obnašanje (kar pomeni obenem najvišjo stopnjo spoštovanja ljudi, dela in rezultatov dela/, medtem ko so cilji za dosego tega smotra bolj raznoliki. Njihovo uresničevanje je odvisno od razmer v določeni okolici (delovna organizacija, krajevna skupnost, šola, interesna skupnost.. .) kakor tudi od sposobnih ljudi in njihove želje, da dano stanje (status quo) spremenijo. To pa je zopet odvisno od stopnje njihove strokovne izobrazbe, družbenopolitične osveščenosti, podrejenosti trenutnim ciljem (razmeram, željam močnejšega...) in volje oz. sposobnosti za družbenopolitično kreativno razvojno delo. Krog te pogojenosti se ne zapira, saj njegovih meja ne bomo tako kmalu spoznali in odpravili negativnih tendenc, jasno pa je, da DELO naŠ° akC'*° °Plemeniti le spoštovanje samoupravnih načel in pa: NEKAJ DROBCEV Izvršni komite predsedstva CK ZKJ je organiziral delovne skupine, ki so obiskale precej delovnih kolektivov v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah in se pogovarjale z delavci o osnutku zakona o združenem delu. Sekretar IK predsedstva CK ZKJ Jure Bilič je ugotovil, daje strateška linija osnutka ocenjena povsod kot pozitivna in sprejemljiva, kar pa kaže seveda na veliko moč združenega dela pri želji: organizirati se in delati boj samoupravno. Iz teh pogovorv bi izluščili nekaj zanimivih in vsakdanjih pojavov: Protekcija; je pojav, ki je znan v vseh družbenih sredinah sveta, pri življenju pa ga ohranjajo neurejeni pogoji dela in vrednotenje dela. Slaba materialna osnova (npr. varstva otrok) in ob tem tudi neurejena razmerja (npr. v kadrovski politiki) v družbi objektivno dajejo osnove subjektom, ki to (neurejeno stanje) izkoriščajo in privatizirajo — zopet za dosego drugih, nesamoupravnih ciljev. V, I P (veze in poznanstva), tako opevan vrednota neosveščenih delavcev (ne samoupravljalcevl), se umetno razvija in krepi tudi tam, kjer so subjektivne sile (družbenopolitične organizacije) premalo močne in po mojem mnenju podvržene konformističnemu obnašanju. Protekcijo v družbi že precej presegamo s povečano udeležbo delavcev ustvarjalcev, pri delitvi rezultatov njihovega dela, obenem pa s krepitvijo osebnega in družbenega standarda. Stimuliranje: izhajamo lahko zopet iz družbenega standarda in stopnje samoupravnega obnašanja. Pomisliti je treba, kaj spodbuja delo oziroma kaj veča storilnost dela Vsekakor se ne moremo zadovoljiti s sedanjim obnašanjem oziroma s potrošniško miselnostjo. Proizvajali bomo vse, vse podtaknili potrošniku (ustvarjalcu teh dobrin) in potem proizvajali enako naprej. Mislim, da je takšna politika dela pri nas vse predobro vidna (enostranska in nekvalitetna založenost trgovin, nekvalitetno in drago blago, razprodaje kot posledica „zadrževanja" blaga v skladiščih, gradnje tovarn — zaradi tovarn...) -r delno je to preteklost, vendar preteklost, ki ima velike posledice v sedanjosti in se bo prenesla tudi v prihodnost. Pravilno bo treba vrednotiti potrebe in kvaliteto potreb in proizvajati za potrošnike — ne pa proizvajati, pa potem potrošnika prisiliti, da kupi to in to — ker drugega pač ne dobi. To je širši vidik stimuliranja dela, bolj globok pa je lahko: neurejena sistemizacija delovnih mest, nepravilno vrednotenje dela v neposredni proizvodnji in nefunkcionalna izraba strokovnega znanja (ali morda tudi: neustrezna izobrazba? I). Odgovornost: proces preobrazbe družbe prinaša tudi proces preobrazbe relacij in moči odgovornosti. Samoupravna odgovornost naj izhaja iz družbenih ciljev dela in vrednotenja dela, seveda ob spoštovanju vseh etičnih in moralnih socialističnih vrednot S tem se preusmeri tudi vsebina „svobode" obnašanja in se spoji s samoupravljanjem. Popolnoma normalno pa je tudi, da se s tem ne razblini osebna odgovornost do dela in da nedisciplina (glede kvalitete dela in samoupravnega obnašanja) prinaša tudi sankcije. Solidarnosti do povzročiteljev škode ali lenuhov pri nas ne sme bitil Nekaj drobcev, iz katerih ne smemo izločiti neupravičenega bogatenja, klikerskega obnašanja, privatizacije vodilnih funkcij (oz. položajev, v družbi — njihovih moči), jačanja birokratskega aparata, tehnokratske miselnosti... nam kaže na to, da je zakon o združenem delu res nastal na osnovi potrebe razviti moč samoupravljalcev in okrepiti njihovo zavest. S tem pa so se stebri nesamoupravnih dejavnikov v družbi začeli rušiti in prekrivati s plevelom. Marjan Vešnar V zadnjem času se na univerzah vedno bolj aktualizira razmišljanje o hierarhiji v visokem šolstvu. Upamo, da se ne bo aktualiziralo tako daleč, da bodo „odgovorni" na koncu ugotovili, kako potrebna je hierarhija. Saj veste, samoupravljanje nam najbolje ne klapa in glede na stanje . . . Na šolah (visokih seveda) poznamo organizacijske enote, ki jih v statutih imenujemo: študijska enota, pedagoška enota, temeljna organizacijska enota, enota katedre, institut, klinika, odsek — v kratkem pa bomo, morali ustanoviti enoto, ki bo pojasnjevala smisel ostalih „enot". Katedra je osnovna, znanstveno-pedagoško-raziskovalna enota. Vse lepo in prav, toda kako je lahko pedagoška enota brez študentov? Verjetno se zgledujemo po tem, da je dovolj že nekaj zapisati . . . Habilitacijska komisija na univerzi v Mariboru je skupaj s habilitacijsko komisijo na univerzi v Ljubljani zapisala med pravila za svoje delo tudi klavzulo, ki določa, da se mora pri ocenjevanju učiteljev upoštevati tudi glas študentov. Poraja se vprašanje, ali bomo še vedno mi, in samo mi študentje tisti, ki bodo lahko dvomili o znanju učiteljev (in tudi o drugih sposobnostih!). Kulturne diagonale — 22. 11. v pogovoru o posvetu glede povezave med družboslovnimi in naravoslovnimi znanostmi (ki je bil tri dni zatem v Portorožu) je nadebudni strokovnjak ugotovil, da imamo računalnike za to, da bomo lahko kontrolirali, kdaj prihajajo delavci na delo in kdaj odhajajo z dela. Tako je prav! Pa smo našli smisel znanstvenih dosežkov! Da se neradi češemo tam, kjer nas boli, dokazuje tudi to, da so vse šole na svetu univerze (v oktobru) obljubile poiskati vzroke osipa vpisa, ker je upadel tudi do 39,5 odstotka. Morda pa se bodo tudi drugo leto spomnili tega sklepa in ga ob novih podatkih obnovili. Ob mnogih hierarhičnih stopnjah pri napredovanju učiteljev študentje zahtevamo enakopravnost tudi na tem področju in predlagamo naslednje nazive: študent opazovalec, študent statist, študent ponavljalec j, študent ponavljalec II, študent zunanji sodelavec, siva študentska eminenca in skoraj nedosežni naziv: redni študent. Ker je na ljubljanski univerzi 30 odstotkov asistentov starejših od 40 let in 30 odstotkov profesorjev nad 60 let, predlagamo, da se asistentom prizna naziv: eminentni asistent, za profesorje pa se v neposredni bližini šol zgradijo starčevski domovi. Študentje so sklenili (glede na svojo aktivnost), da se zanalašč ne bodo ukvarjali z reformo visokega šolstva, ker v njej preveč GOVORIJO profesorji. Dr. Stipe Šuvar je na posvetu o reformi univerze v Jugoslaviji ugotovil, da je ob povečanju birokratskega aparata in v zadnjih letih hitrega ustanavljanja novih ekonomskih in pravnih fakultet (kajti brez papirjev v naši družbi ne zdržimo več), edina progresivnost teh fakultet v tem, da imajo nizko učinkovitost študija (morda pa le ni dobil podatkov z mariborske univerze, kaj pravite!?). Izdam vam recept, kako nastajajo reformatorske misli in iz tega reformatorski referati., Govornik pravi: strinjam se s tovarišem, kije govoril pred mano in s tem in tem, ki je o tem pisal tam in tam, želel pa bi oba dopolniti z našim programom in zato citiram to poglavje z IX. kongresa ZKJ, X. kongresa ZKJ in družbene resolucije o vzgoji in izobraževanju ter menim, da sem s tem prispeval k razpravi in navrgel nekaj novih misli. Novosadski študenti klistirajo svoje profesorje s svojimi zahtevami o posodabljanju študija, saj je predstavnik te univerze (prof. dr . . .) na posvetu o reformi univerze resignirano ugotovil, da so študentske zahteve nerazumne, kajti toliko je profesorjev in vsi menjajo pedagoške metode sproti, pri tem pa seveda tudi ni profesorja, ki ne bi spremljal razvoja znanosti. Pri vseh . . ., zakaj pa se potem zopet reformiramo!? Subjekta izobraževalnega procesa učitelj in študent sta v zgodovinskem odnosu. Učitelj študentu razlaga svoje znanje, ki si ga je pridobil pred npr. petnajstimi leti (lahko seveda tudi večl), študent pa to znanje prične uporabljati - čez petnajst let! Ob vsesplošni zamenjavi starih nazivov z novimi in reorganizacijskih posegih ob ohranjanju stare vsebine še mi predlagamo nekaj reform: — (KUD Študent se preimenuje v KUD Mladinec — Študentski servis se preimenuje v mladinski servis — študentski list Katedra se preimenuje v Mladinski list Katedra — Študentski domovi se preimenujejo v mladinske domove — študent na univerzo ne prihaja študirat, temveč m adinit Prepričani smo, da bo na ta način dosežena popolna idejna enotnost mlade generacije in da bo v novem letu delo dobro zaživelo. študentska organizacija na mariborski univerzi se trenutno ubada s tremi pomembnimi področji — financiranje obštudijskih dejavnosti, pravni status študentskega servisa in štipendijska politika Ker s klasičnimi načeli bojevanja ni mogoče doseči uspeha na treh frontah, predlagamo, da se predsedstvo > ZSMS posluži partizanske taktike! PRIJATELJI, BRALCI IN NEBRALCI KATEDRE, VSI SODELAVCI IN POSLOVNI PARTNERJI Počasi, toda vztrajno stopamo v novo leto, v leto 1977. Koliko dobrih in koliko slabih trenutkov nas je spremljalo v preteklem letul Toda pozabimo na vse slabe trenutke, pomislimo na najlepše in zaželimo le takik vsem prijateljem in znancem. Zaželimo jim srečo in uspehov polno NOVO LETOI Vse to in še več vam želi študentski list KATEDRA Funkcionarji v osnovnih organizacijah ZSMS in v KS ZSMS na VTŠ so pričeli delati: tako pridno nosijo omare, mize in stole v študentsko sobo, da bo ta kmalu skladišče pohištva, ne pa soba, v kateri naj bi se dehlo. Marsikdo je hotel napisati članek o kakšni stvari, vendar se je o tem hotel posvetovati s človekom, ki pozna situacijo, da ne bo pisal bedarij. Porabil je precej časa, da je našel tega tovariša in dobil (ne)potrebne informacije. Da se znanost ne sme podcenjevati, so spoznali že pred desetimi leti. Tudi tokrat so bili problem nizki osebni dohodki učiteljev, slaba ' Jinkovitost znanstvenega dela, prikrivanje neuspehov (oz. nikoli ni oilo govora o neuspehih na tem področju), ekspanzija je privedla do tabriciranja doktorskih disertacij, uči se le s poslušanjem. . . Zanimivo bi bilo pogledati, zakaj se je takšno stanje tako dolgo ohranilo ali pa smo ga v današnji dan le prenesli. Vsekakor pa daleč seže naša akcija in prodornost ugotovitev o nepravilnostih! (EP, 10. 12. 1966, str. 1577) Sekretar IK predsedstva CK ZKJ Jure Bilič je pred kratkim povedal tole o šolah: „Vsak narod, ki je duhovit, ki se šali na svoj račun, odraža svojo moč tudi v tem. Potemtakem se jaz držim tistega, da je dobro, dokler ljudstvo pripoveduje šale, kritizira, dokler se „razburja". Ko pa bo začelo molčati, bo slabo. . ." In - koliko šal, kritike ali „razburjanj" dovolimo pri nas, v ZSMS, ko vemo, da še vedno nismo posegli forumskega obnašanja. Verjetno zelo malo, saj — forum se nekako mora obnavljati! rl NOVOLETNI KATE - KRAH JAVLJA cj d > O П C "■* U —4 o TJ >tn '4-> *, t n a. ŽENEVA (dopisništvo Kate-Kraha pri Smisse diplomatic): Ringa ringa raja, Smith pa nagaja se igrajo v Ženevi. Predsednik ženevske konference o Rodeziji britanski diplomat Ivor Richards je pred osebno eksplozijo, pardon depresijo, če pogajanja ne bodo uspela. Predstavniki črnske večine Muzureva, Nkomi in Mugabe, pa niso niti prepričani, če zastopajo vsi isto raso ali pa vestno dopolnjujejo svojo zbirko: Muzureva diakone in misionarje, Nkomo orožje od frače do rakete, Mugabe pa diplomate od Richards? do Smitha. To je verjetno tudi vzrok, da je Smith raje pobegnil med milijone črncev, ki rnu očitno niso toliko nevarni kot zastopniki črnske pogajalske elite v Ženevi! Zdi se, kot bi bil pravi namen pogajanj v senci pogajalskih snobov? MARIBOR (indok center pri uredništvu Kate-Krah): Kljub solidni tehnični opremljenosti naše industrije iz leta v leto dosegamo čedalje manjšo rast produktivnosti. Letos se je ta rast ustavila, ponekod pa celo znižala. Produktivnost v Romuniji, Španiji in Italiji je več kot še enkrat večja kot pri nas, v Franciji, Belgiji, SZ, na Poljskem, Norveškem v ČSSR in Veliki Britaniji skoraj dva