Dopisi. Iz Ptuj a. (Cesar Jožefova svečaaost meri zoperSloveace). Biakoštai poadeljek se ima vršiti v aašem mestu svečaaost, katero ,,Nemci" imeaujejo ,,Eatbiillaag des KaiserJosef-Deakmals." Mi bi o tej slavaosti aiolčali, ko bi ae bila proti aam Sloveacem obraeaa. Mi aismo proti temu, da bi Nemci tistih mož, ki so jim kaj koristili, ae bi smeli slaviti, kajti vsak aarod mora slaviti može, kateri so tega vredai. Ali kakor iz celega programa te slavaosti razvidimo, je sama demoaštracija proti ae nemškim aarodom ia tukaj Sloveaskemu. Mi bi le radi vedeli, zakaj pravi Neaici aa Gorajera Štajerskem, Tirolskem ia drugod ae stavijo cesarju Jožefa spomeaikov? Naši ,,aemei" le hočejo pokazati svetn. da je Ptuj ,,aemško" mesto , da so ajega prebivalci ,,Nemci" ia Bog tg kaj je še vse aemško. — Za t^ -='r aost pa lovijo aaši aemčurji tudi kmete, katerih pa ae vjamejo maogo aa limaace. Res je, da je aiarsikdo hvaležea, posebao pa aaš kmet, če se more zastoaj aajesti ia aapiti, kajti čujemo, da se je v aekej tukajšajej gostilaici aaročilo maogo jedil ia pijač, katere bodo aa stroške aekih lampačev dobivali kmetje zastoaj, da, še celo smodke bodo zastoaj pašili. Par lačaih ljudi že dobijo, toda poštea kmet ae gre v tako druščiao, kjer se ajegov jezik zasmehaje. Tudi se govori, da bode aekdo sloveaski ,,gučal." Pa meada ae aaš dr. Haazl, o kojem sem aekaj casa čital, da ga je aek komij pred letoai zavoljo prav aeke grde stvari tožil (povedati bi bilo ,,gniis") pa da se še ai opravičil. Tudi se trdi, da se bode te bodikaj slavnosti vdeležilo tukajšnje vojaško veteraaako društvo, kojega pokrovitelj je slavai vojskovodja Albreht. Mi ae moreaio razviraeti, da se drzae to društvo takih slavnostij vdeleževati, katere so tudi nekako proti Avatriji obrneae. Naj se vdeleži, ali Slovenci bodo tudi vedeli, kaj imajo v tem slučaji storiti. Zavoljo takega brezpametaega sklepa tega društva je njega naeelnik svoje častao mestao popuetil ia tudi nekaj druzib pametaih odboraikov je izstopilo. — Trdi se tudi, da bode več ptujskib ^juagfrauen" belo oblečenih. Za te pač Baših aemčurjev ae zavidamo. — Mi Ptujčanom vse to veseljeprivoščimo, toda samo aas Slovence naj v miru pustijo. Dostavek uredništva: Tiste slovenske gladov.ij:.ke pa iu lačenbergrrj«, ki bodo šli v Ptuj k cesar-Jožefovej svečanosti žret ia pit in kadit ter nemčnrskih kostij glodat, te y»a prosirao iiam liaznaniti, da jih denerao v črne bnkve. Z Dobrae. (Kmet. podružnica) je 22. p. m. obbajala svoj četrti letošnji zbor. Pri tej priložaosti je g. oskrbaik Kraner aajprvlje omeajal cepljeaje trsa. Nad koreniaarai se namreč zemlja odrablja, trs ae obreže in deblo razkolje, v razpokliao se vloži trta kot cepič prirezaaa ter se opravlja vse, kakor pri drevesu, kedar ga cepirao ,,v sklad". To se zagrebe tako, da ae samo cepiči izaad zemlje vidijo. Sledcče leto trto pogrobaj. Isti goapod je potera razlagal. kako se aaj napravlja trsovaica, (temu aemec pravi: rebšule). Z dovoljenjem svojega gospodarja — Bog placaj ! — je govornik bil priaesel seboj veliko število živic ali rozeg od trte, izabela imenovane; to je pričujočira vinorejcem razdelil z opombo, da si jo naj vcepijo v brajde, ker v viaograd med ostalo trsje izabela itak ae kaže. Na sadao drevje prešedši, razkazoval je cepljeaje ,,za kožo", kar se aaj opravlja v dobi, ko je drevo v mezgi. Ker se pa cepiči morajo oskrbeti že meseca februarja, za tega voljojesam priaesel saopič o pravem času narezaaih šibic. da jih porazdeli med sadjerejce, katerim bi maajkalo priaieraega lesa. Pred razhodom srao še občudovali košato rastliao, katerej pravijo ,,turška detelja" ali ,,petelinovi grebenčki" ali ,,esparseta" ali ,,onobrycbis sativa." Ta detelja prospeva tako aaglo, da jo po 4krat aa leto zamoreš kositi; raate aa slabem zemljišči ia je prav dobra krma ali piča, živiaa jo ima zelo rada. Ko je 24 ur prebila v gaojnici, se naj poseje jako aa redko, ker se močao razraste. Rastliaa je maogoletna, vsled česa se celo ,,večna detelja" imenuje. Tadi seraenja, katero se je moralo ob času zoreaja z omeajeae trave osmukati, dobili so poslušalci. — Ne da se tajiti, da ae po opisaaem načinu povspešuje aapredek v kmetijakib zadevab, ker poslušalec ališane aau- ke zamore tako rekoč v roki seboj vzeti ter jih skoro nebote se domačim ljudem, ki se zborovaaja aiao vdeležili, priporočevati. Iz Maribora. (Priprave aa ceaarjev prihod.) Sloveaa^a poalaaca g. dr. Radaj in g. J. Fluber sta v soboto ob 10. uri sklicala vse župaae, vse aačelaike krajnih šolskib svetov in cerkveae ključarje, da izvolijo več mož v depatacijo, katera bi naj svitlemu cesarju izrekla zabvalo za vae darove, katere so vladar nakloaili cerkvam, šolam ia sreajam po točah. povodajih oškodovaaira. Prialo je 58 vrlib raož, a prišli bi skoraj vsi, pa nesramai nemčurji ia liberalai potepuhi so jih mnogo odvraoli, češ: ,,gehea Sie aicht zu diesea Wiadischea. Bleibea'a weg!"' To je grdo. Pozaamo jih po iraenu, te lampače, ki uže dolgo po kakšaem ,,ordau" sliae cedijo, pa iz aovraštva do Slovencev aiao trpeli, da bi pri tej lepej priliki potihailo dosedaaje prepiraaje. Zbraai so poslaaca dr. Domiakuša izvolili za predsedaika indr. Radaj je sloveaaki razlagal pomen ahoda; pripravljea pa je bil v dokaz spravedljivosti aemški spregovoriti, ko bi aemškatarji tudi bili prišli. Navzoči ao radoatao pritrdili nasvetom dr. Radaja. Izvoljeni v deputacijo 80 zvečiaoma priletai, maogozaalužai pošteajaki: Fraac Vajagerl od sv. Jakoba, Martin Lorber od št. Ilja, Jaaez Ornik iz Jarenine, Franc Dovnik iz Karčeviae, Fraac Robič starši iz  Lembaha, Fraaz Divjak iz Frauheima in J. Pišek iz Hotiajevesi. G. dr. Radaj je to uže aazaaail c. k. namestniji v Gradec ia gre pozaeje še sam tje. V Slov. Bistrici ia sv. Lenartu ekličeta pa obadva poslaaca kmalu shod volilcev in poroeata o delovaaji deželaega zbora štajerskega; ob eaem skličeta takrat še vse župaae, cerkv. ključarje. da izvolijo tadi deputacijo k cesarju. Mariborakej depataciji bode voditelj k cesarju državai poslaaec baroa Goedel, oaima dvema pa deželna poslaaca. Ce bode dovoljeno, izročijo ti možje podpiaaao zabvalaico — aemško-sloveaako — svitlemu cesarju in blagodušaemu, očetovskemu dobrotaiku. Iz Celja. (Celjska okoliea in ajeni župaa). Podpisaai odboraiki občine celjske okolice smo zvedeli, da je naš župaa poslal visokemu državaemu zboru prošajo, aaj ostaae aolska postava aespremeajeaa, aaj bi ae toraj otrokora ne amelo postavao dovoliti v 13. ia 14. letu njihove starosti izstopiti iz šole, in naj šola ostaae brezveraa kakoršna je smela biti do zdaj. Vprašamo Vas, gospod _ale, ali ste že pozabili, da smo pred 2 letoma soglasao skleaili pri javai seji občinskega zastopa proanjo do Visokega državaega zbora: aaj se šolsko obiskovanje skrajša aa 6 let ia aaj bo šola zopet odločao postavljeaa aa versko podlago ? Ali ste že pozabili, da ste to soglasao prošajo občiaakega zastopa prvi podpisali tudi Vi ? Kdo Vas je pooblastil, aašo občiao v sramoto spravljati pred vseia svetora, ki bi vtegail zdaj soditi, da je postala celjska okolica brezverna?! Podpisajte Vi, gospod žup^n, za sebe pisma, kakoršaa hočete; v imena občiae aiete imeli pravice, kaj takega pošiljati aa Daaaj. V imeau naših občanov pozdravljamo toraj z velikim veseljera spremembo šolske postave ter izrekamo srcao zahvalo vsern gg. poslaacem, kteri so za ajo potegnili se in za njo glasovali. Fraace Lipovšek, Andrej Znidar ia Karol Sah, občiaski svetovalci; Matevž Glinšek,^ Franc Ostrožaik. Valeatia Zupaac, Fraac Sorn, Fraac Kodela, Matevž Vozu, Jeraej Zapaac, Jožef Ledaik, Aatoa Skorjanc, Martia Zaidar, Martia Vrečer, Jožef Kodela občinski odboraiki. Izmed. 17 odbornikov jih. je podpisaaib 15. Eaake nezaupaice še aij laako dobil kteri župaa. — Pri tej priliki vprašamo gospode odboraike v celjski okolici, naj nam blagovolijo nazaaaiti, kako se pri oadašaji občiai spolauje sk]ep obciaskega zastopa, ki se je laai meseca majaika storil, aaaireč, da se ima začeraši s 1. januarjera t. 1. vradovati v celjski občini v sloveaskem jeziku. Ali se gosp. Male tudi za ta sklep nič ne briga?