C ZVEZA ZA TEHNIČN® KULTUR® SLOVENIJE NATURA SLOVENIAE Revija za terensko biologijo • Journal of Field Biology Letnik • Volume 3 Številka • Number 2 Ljubljana 2001 NATURA SLOVENIAE Revija za terensko biologijo • Journal of Field Biology Izdaja • Published by Zveza za tehnično kulturo Slovenije Lepi pot 6, SI-1111 Ljubljana Številka žiro računa: 50101-678-51259 Tel.: (01) 251 37 43, 425 07 69; Telefax: (01) 252 24 87 http://www.zveza-zotks.si Glavna in odgovorna urednika • Editors in Chief Rok Kostanjšek, Aleksandra Lešnik Uredniški odbor • Editorial Board Matjaž Bedjanič (Slovenia), Nicola Bressi (Italy), Marjan Govedič (Slovenia), Nejc Jogan (Slovenia), Toni Nikolic (Croatia), Katja Poboljšaj (Slovenia), Chris Wan Swaay (Netherland), Peter Trontelj (Slovenia), Rudi Verovnik (Slovenia) Naslov uredništva • Address of the Editorial Office NATURA SLOVENIAE, Večna pot 111, SI-1111 Ljubljana, Slovenija ISSN: 1580-0814 UDK: 57/59(051)=863=20 Lektorji • Language Editors za angleščino (for English): Henrik Ciglič za slovenščino (for Slovene): Henrik Ciglič Oblikovanje naslovnice • Layout Daša Simčič akad. slikarka, Atelje T Natisnjeno • Printed in 2001 Tisk • Print Solidarnost d.d., Murska Sobota Naklada • Circulation 500 izvodov/copies Kazalo vsebine Nejc JOGAN: Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije / FLORISTICS WITHIN THE STUDENT BIOLOGY RESEARCH CAMPS..........................................................................................................5 Božo FRAJMAN & Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju opraševalcev vrst Euphorbia nicaeensis All. in E lucida W. & K. / A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF EUPHORBIA NICAEENSIS ALL. AND E LUCIDA W. & K. POLLINATORS....................................................................................................19 Cene FIŠER & Rok KOSTANJŠEK: Prispevek k poznavanju favne pajkov skakačev v Sloveniji (Araneae, Salticidae) / A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE JUMPING SPIDERS FAUNA IN SLOVENIA (ARANEAE, SALTICIDAE).............................................................................................................33 Klemen KOSELJ & Nataša AUPIČ: Prispevek k poznavanju favne netopirjev (Mammalia: Chiroptera) vzhodne Slovenije / A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF BAT FAUNA (MAMMALIA: CHIROPTERA) OF EASTERN SLOVENIA........................................................................................41 NATURA SLOVENIAE 3(1): 3-48 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2001 Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije1 Nejc JOGAN Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si Izvleček. Članek predstavlja sumarni pregled rezultatov delovanja florističnih skupin na prvih 10 raziskovalnih taborih študentov biologije, organiziranih v Sloveniji (1988-1998). V uvodnem delu avtor razpravlja o pedagoških in strokovnih ciljih tovrstnega delovanja, nato je na kratko predstavljen razvoj delovnih metod na taborih, najpomembnejši rezultati pa so prikazani tabelarno s seznami pomembnih najdb in z numeričnimi rezultati kartiranja flore. Na podlagi ugotovitev so podane smernice za delo v prihodnje. Ključne besede: študentski raziskovalni tabori, floristika, Slovenija Abstract. FLORISTICS WITHIN THE STUDENT BIOLOGY RESEARCH CAMPS - The article is a review of floristic results of the first 10 Student Biology Research Camps organized in the territory of Slovenia (1988-1998). The author's view on the botanical and pedagogic objectives of floristic activities carried out within the Research Camps is presented. Methodological development of floristic work is also briefly sketched, while the most important results are presented in a table with the most outstanding records as well as with numerical scores of the mapping of vascular plants. Plans for the floristic work in the future are based on the critical evaluation and discussion of the results presented herewith. Key words: Student Research Camp, flora, Slovenia Uvod Študentske ekskurzije, ki jih narekuje potreba po spoznavanju favne in flore v naravi, imajo med študenti biologije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani že dolgo tradicijo. V časih, ko je bila Slovenija še sestavni del Jugoslavije, se je večina takih ekskurzij usmerjala v 1 Prispevek je bil predstavljen kot referat na 13. srečanju slovenskih botanikov v Ljubljani, 28.11.1998 NATURA SLOVENIAE 3(1): 5-48 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2001 6 Nejc Jogan: Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije / ZNANSTVENI ČLANEK osrednji in južni del naše "širše domovine", ki je bil za nas - vajene srednjeevropske flore in favne - nadvse privlačen. A material, zbran v tako odročnih in malo raziskanih krajih, je bilo brez resnega in dolgoletnega truda že zanesljivo določati zelo težko, kaj šele, da bi najdbe lahko tudi kritično ovrednotili. Konec osemdesetih let pa so se med študentskimi udeleženci ekskurzij v "eksotične" predele Jugoslavije začele vse bolj izražati tudi čisto turistične usmeritve, ki so bile z resnim biološkim terenskim delom seveda nezdružljive. Ker smo se poleg tega zavedeli dejstva, da so tudi številni predeli Slovenije zelo slabo raziskani, smo 1988. leta organizirali slovenski študentski biološki raziskovalni tabor v Dolnji Bistrici ob Muri. Temu je nato z enoletno prekinitvijo sledil cel niz uspešnih taborov predvsem v obmejnih predelih Slovenije: Stari trg ob Kolpi 1990, Grad na Goričkem 1991, Raka pri Krškem 1992 (Jogan 1993, 1995a), Smast pri Kobaridu 1993 (Jogan & Podobnik, 1995), Črneče pri Dravogradu 1994 (Jogan 1995b), Kozje na Kozjanskem 1995 (Jogan 1996), Podgrad v Brkinih 1996 (Jogan et al. 1997), Središče ob Dravi 1997 (Jogan et al. 1999) in Šempas v Vipavski dolini 1998 (tabori so bili organizirani tudi v letih 1999-2001, a jih iz obravnave za zdaj izpuščam). Na vseh teh taborih je delovala tudi floristična skupina pod mentorstvom A. Podobnika (1988-1993), N. Jogana (1988-1998), B. Turka (1993), B. Vreša (1994-1997), V. Babij (1996) in T. Bačič (1997-1998). Naše delo je v glavnem zajemalo popisovanje flore in o različnih vidikih tega delovanja ter o rezultatih bo govor v nadaljevanju članka. Cilji O ciljih našega delovanja sprva nismo kaj dosti razmišljali. Preprosto smo uporabljali metodo kartiranja višjih rastlin, kakršna se že od konca šestdesetih let uporablja v Srednji Evropi, v sedemdesetih in osemdesetih letih pa so po njej delovale botanične skupine na nekaj mladinskih raziskovalnih taborih. Pri tej metodi gre za popisovanje vrst na standardnih popisnih ploskvah, t.i. "kvadrantih", ki jih določa stopinjska koordinatna mreža in merijo po vzporedniku 5', po poldnevniku pa 3', kar na območju Slovenije pomeni približno 6,5 x 5,5 km. Postopno se je metodika dela razvijala, mentorji smo se bolj zavedali, kaj od taborov pričakujemo po raziskovalni plati, kaj po pedagoški, in tako danes brez zadrege lahko naštejemo vrsto ciljev, ki jim tovrstna dejavnost služi: NATURA SLOVENIAE 3(2): 5-18 7 Učni cilji 1. spoznavanje rastlin, 2. spoznavanje metod terenskega dela in kartiranja, 3. spoznavanje metod določevanja predvsem pri obravnavi kritičnih skupin, 4. spoznavanje in oblikovanje kritičnega odnosa do literature in drugih virov, 5. oblikovanje naravovarstvene miselnosti Raziskovalni cilji 6. zbiranje florističnih podatkov po srednjeevropski metodi kartiranja flore, 7. ugotavljanje rastlinskega bogastva floristično zanemarjenih območij, 8. odkrivanje novih vrst, 9. zbiranje herbarijskega materiala (predvsem taksonomsko kritičnih skupin). Do spoznanja o novih ciljih smo prihajali postopoma in tako so se razvijale tudi metode florističnega dela. Razvoj metod dela Kot je bilo že omenjeno, se je metoda raziskovalnega delovanja na taborih razvijala postopno. Govorimo lahko o več zaporednih časovnih obdobjih, ki se po pristopu k florističnemu raziskovanju precej razlikujejo. 1988-1993: skupinsko popisovanje + herbariziranje + sprotno določanje V tem obdobju je na terenu delovala celotna floristična skupina skupaj, vrste, ki so bile z našim takratnim znanjem na terenu prepoznavne, smo popisali, druge pa precej selektivno herbarizirali (selekcija je bila napravljena bolj po principu pričakovane določljivosti in seveda pomembnosti najdb). Nekaj malega smo določali sproti na terenu, nekaj po terenu, a pri tem smo uporabljali le nekaj najosnovnejših florističnih del, poleg Male flore Slovenije (Martinčič & Sušnik 1984) je bil to predvsem nemški določevalni ključ "Rothmaler" (1990). Najdbe smo lahko kritično ovrednotili šele kasneje, med obdelavo herbarijskega materiala, ki se je pogosto zavlekla tudi za več let. 8 Nejc Jogan: Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije / ZNANSTVENI ČLANEK 1994: + ločeno popisovanje + poglobljeno kritično določanje po različnih virih Od leta 1994 dalje smo na tabore jemali več literature, na podlagi katere smo laže načrtovali terensko delo, po drugi strani pa smo najdbe lahko sproti ovrednotili. Tega leta je izšel tudi odličen določevalni ključ Exkursionsflora von Österreich (Fischer 1994), s pomočjo katerega smo se lahko lotevali tudi nekaterih dotedaj zaradi težavnosti zanemarjenih skupin. Predstavnikov teh skupin smo se lotili kritično že na taboru, s čimer smo dosegli tudi učne cilje pod točkama 3. in 4. Tako je tudi herbariziranje postalo bolj selektivno v smislu sistematičnega zbiranja materiala kritičnih skupin, zaradi sprotnega določevanja pa je bil herbarijski material v glavnem določen že na taboru. Pričeli smo tudi z ločenim popisovanjem v več skupinah, od katerih pa je vsaka delovala pod delovnim mentorstvom vsaj enega izkušenega florista. S tem je seveda nekoliko padlo število popisanih vrst na kvadrant, narasla pa je obdelanost kvadrantov. 1995-1998: + intenzivno popisovanje S taborom na Kozjanskem smo se bolj sistematično lotili popisovanja flore po kvadrantih, zlasti enega izmed obdelovanih kvadrantov smo res temeljito obdelali (vzporedno so ga obdelovale tri neodvisne delovne skupine). Zelo sistematično kartiranje z načrtovanimi tereni in z več vzporedno delujočimi skupinami se je nadaljevalo tudi naslednjih nekaj let, kar se lepo vidi tudi na rezultatih. Od 1998 dalje so k uspešnosti delovanja pomembno pripomogli tudi gostujoči botaniki s Češke. 1999-2001: + "hitro" popisovanje + sprotni vnos popisov v podatkovno zbirko Leta 1999 sicer ne obravnavam več podrobneje, omenim naj le dve pomembni metodološki pridobitvi: pričeli smo s t.i. "hitrim" popisovanjem, kar pomeni, da smo v čimkrajšem času (v 1-2 terenskih dnevih) skušali popisati čimveč vrst v posameznem kvadrantu. To smo lahko dosegli z načrtovanjem terenov v ekološko čimbolj raznolikih predelih znotraj kvadranta, z visoko usposobljenostjo delovnih mentorjev ter z intenzivnim sodelovanjem med posameznimi delovnimi skupinami v času določanja materiala. Sprotni vnos popisov v podatkovno zbirko (Center za kartografijo favne in flore, podatkovna zbirka "Flora Slovenije") pa nam je že takoj ob koncu tabora omogočal izdelavo številnih statistik, kart razširjenosti itd. S pomočjo vsebine iste podatkovne zbirke pa je bilo tudi laže načrtovati delo v najmanj obdelanih kvadrantih. NATURA SLOVENIAE 3(2): 5-18 9 Rezultati Oglejmo si na kratko, kako je bilo z doseganjem zastavljenih ciljev delovanja floristične skupine na taborih. Učni cilji 1. spoznavanje rastlin Z ugotavljanjem napredka v poznavanju rastlin pri članih floristične skupine se resneje nismo ukvarjali, a že dejstvo, da se je število udeležencev raziskovalnih taborov študentov biologije, ki so na simpoziju Flora in vegetacija Slovenije aktivno sodelovali, v zadnjih nekaj letih potrojilo (1992: 3, 1995: 2, 1999: 9, 2000: 9), govori samo zase. Tudi večina diplomantov (v glavnem gre za iste kot v prejšnjem stavku), ki so v zadnjih nekaj letih diplomirali ali pripravljajo diplomo iz floristike ali sistematske botanike, je delovalo v floristični skupini na vsaj enem taboru. 2. spoznavanje terenskega dela in kartiranja Tudi te rezultate je težko ovrednotiti, gotovo pa je, da so številni mentorji, ki so kakovostno vodili floristične skupine na mladinskih raziskovalnih taborih v zadnjih letih (npr. V. Babij, T. Bačič, B. Rozman, B. Trčak, B. Frajman, S. Strgulc-Krajšek), svoje "učne terene" preživljali prav na študentskih raziskovalnih taborih. Kot posredni rezultat pa lahko omenim tudi floristično diplomsko nalogo B. Rozmana (Rozman 2000), ki je eden boljših izdelkov svoje vrste in bo zgled številnim bodočim florističnim raziskovalcem. 3. spoznavanje metod obravnave kritičnih skupin in 4. oblikovanje kritičnega odnosa do literature Znanje učinkovite uporabe različnih (predvsem numeričnih) metod pri obdelavi kritičnih skupin taksonov se lepo zrcali v obdelavah, ki so jih že omenjeni mladi botaniki predstavili na simpozijih Flora in vegetacija Slovenije 1999 in 2000. V istih predstavitvah pa je opaziti tudi kritičen odnos do starejše literature, saj so predstavljene ugotovitve pogosto v nesoglasju z dosedanjimi pojmovanji, ali pa z njimi vsaj kritično diskutirajo. In verjetno je tudi k temu 10 Nejc Jogan: Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije / ZNANSTVENI ČLANEK pripomoglo sodelovanje na taborih zadnjih nekaj let, na katerih najdbe že sproti bolj kritično obravnavamo in vrednotimo. Floristični cilji 5. kartiranje po srednjeevropski metodi S kartiranjem se je na 10 študentskih raziskovalnih taborih zbralo okoli 20.000 terenskih podatkov (pojavljanje vrste v kvadrantu), kar v slovenskih razmerah ni zanemarljiva številka, če pomislimo, da Gradivo za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) temelji le na okoli 20-krat večjem številu podatkov. Število popisanih vrst na kvadrant je različno, od nekaj 10 do prek 500 (Sl. 1), s čimer smo skoraj dosegli rezultat nekaterih najbolje popisanih kvadrantov v Sloveniji, vsekakor pa v večini primerov dosegli ali presegli slovensko povprečje, ki je okoli 360 vrst/kvadrant (ibid.). V resnici je pričakovano število vrst na kvadrant v Sloveniji prek 900 (kar izračunamo z Arrheniusovo formulo), a na prste lahko naštejemo kvadrante z več kot 600 popisanimi vrstami (na avstrijskem Koroškem - Hartl et al. 1992 - pa je npr. povprečno število popisanih vrst na kvadrant prek 500). Razlog za to, da rezultati z raziskovalnih taborov študentov biologije ostajajo največ okoli 500, je predvsem sezonska omejenost popisovanja na floristično dokaj neugodni čas sredi poletja. 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 Slika 1: Floristično raziskani kvadranti na RTŠB: A100-200 vrst, ^200-400 vrst, ■ >400 vrst. Figure 1: Floristically explored "squares" during the discussed Student Biology Research Camps: A 100-200 species, • 200-400 species, ■ >400 species. NATURA SLOVENIAE 3(2): 5-18 11 6. raziskovanje floristično zanemarjenih območij Ena izmed pomembnejših odločitev ob preusmeritvi iz Jugoslavije v Slovenijo konec osemdesetih let je bila, da se lotimo raziskovanja odročnih in floristično nepoznanih predelov. Ker neobdelanost izrazito narašča z oddaljenostjo od središč (predvsem Ljubljane, nekoč Gradca in Trsta), smo tabore organizirali v glavnem v obmejnih območjih, kar se lepo vidi s Slike 1. V takih predelih smo pričakovali tudi vrste, ki v osrednji Sloveniji še niso bile znane, ali pa se v osrednjo Slovenijo še niso razširile. 7. odkrivanje novih vrst (Tab. 1, 2) Čeprav je želja po odkrivanju novih vrst globoko v podzavesti vsakega favnista ali florista, pa novih vrst v glavnem ne moremo iti kar iskat. Večinoma so le "nagrada" za sistematično terensko delo. Odkrivanje novih vrst pa je neredko prestavljeno za nekaj let, saj lahko toliko traja obdelava materiala, lahko pa se tudi zgodi, da neko vrsto približno v istem času neodvisno odkrijejo na različnih krajih, a do publikacije avtorji najdb drug za drugega sploh ne vedo. Tako je natančno število "novih najdb" težko podati, vsekakor pa jih je bilo na raziskovalnih taborov študentov biologije kar okoli 50. V Tabelah 1 in 2 so predstavljene tiste, ki jih v 2. izdaji Male flore Slovenije, ki je bila do leta 1999 merodajno floristično delo za to območje, še ni bilo in jih torej lahko imamo za "nove". V tem seznamu so vrste predstavljene v dveh skupinah: adventivne in avtohtone. Adventivne (Tab 1, Sl. 2) vrste so dalje označene glede na stopnjo naturaliziranosti: efemerofiti (efe: 8 %) se pojavljajo le prehodno, ruderalne vrste (rud: 43 %) uspevajo razmeroma trajno, a le na motenih rastiščih, naturalizirane (nat: 45 %) so se popolnoma vklopile v (pol)naravno vegetacijo, invazivne (inv: 4 %) pa s svojim širjenjem izpodrivajo avtohtono vegetacijo. Število novoodkritih adventivk je le nekoliko manjše od števila adventivk, odkritih v 40 letih po izidu Mayerjevega "Seznama" (Wraber 1992)! 12 Nejc Jogan: Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije / ZNANSTVENI ČLANEK Tabela 1: Nove (natisnjene krepko) in "nove" vrste, odkrite na posameznih raziskovalnih taborih študentov biologije. Okrajšave: rud = ruderalna vrsta, nat = naturalizirana vrsta, efe = efemerofit, vrsta, ki se pojavlja le prehodno, inv = invazivna vrsta, prez = že navedena za Slovenijo, a kasneje prezrta. Table 1: New (for the territory of Slovenia, printed bold) and "new" (at that time not included in the official list of Slovenian flora) discovered during the Student Biology Research Camps. Abbreviations: rud = ruderal species, nat = naturalized species, efe = efemerophyte, casual species, inv = invasive species, prez = already reported for Slovenia but afterwards neglected. Adventivne vrste Leto Status Prezrtost Abutilon theophrastiiMed. 1997 rud Acernegundo L. 1989 nat prez Ailanthus attissima (Mill.) Swingle 1993 nat prez Amaranthus hypochondriacus L. 1997 rud Amaranthus hybridus L. s.str. 1998 rud Bidens connata Mühlenb. ex Wahlenb. 1989 nat Broussonetia papyrifera (L.) L'Her. 1998 nat prez Buddleja davidii Franchet 1993 nat prez Commelina communis L. 1992 nat Consolida ajacis (L.) Schur 1992 rud prez Cosmos bipinnatus L. 1996 efe Cuscuta campestris Yuncker 1992 nat Cyperus esculentus L. 1993 rud Elaeagnus pungens Thunb. 1998 nat Eleusine indica (L.) Gaertn. 1989 rud prez Epilobium adenocaulon Hausskn. 1995 rud Eragrostispectinacea (Michx.) Nees 1998 rud Erigeron annuus (L.) Pers. ssp. septentrionalis (Fernald & Wiegand) Wagenitz 1994 nat Euphorbia marginata Pursh. 1996 efe Euphorbia prostrata Ait. 1998 rud Galeobdolon argentatum Smejkal 1998 nat Geranium sibiricum L. 1989 nat Hemerocallis fulva (L.) L. 1998 nat Impatiens balfourii Hook. fil. 1996 rud Juglans cinerea L. 1998 nat? Lonicera japonica Thunb. 1998 inv Mirabilis jalapa L. 1998 efe? Oenothera canovirens Steele 1997 rud Oenothera glazowiana Micheli 1997 rud Oenothera pycnocarpa G. F. Atk. & Bartlett 1997 rud Oxalis dilleniiJacq. 1996 rud Panicum capillare L. var. campestre Gatt. 1998 rud Panicum dichotomiflorum Michx. 1997 rud Panicummiliaceumssp. ruderale (Kitagawa) Tzvelev 1997 rud Panicum tennesseense Ashe 1998 nat Parthenocissus inserta (Kern.) Fritsch 1998 nat prez Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch 1998 nat prez Phyllostachys sp. 1998 nat Polygonum orientale L. 1994 efe Prunus laurocerasus L. 1998 nat prez Quercus rubra L. 1997 nat prez Sedum sarmentosum Bunge 1997 nat Sedum spurium M. Bieb. 1997 nat Setaria faberi Herrm. 1992 rud Solanum chenopodioides Lam. 1998 rud Spiraea japonica L.f. 1998 inv prez Sporobolus neglectus Nash 1992 rud prez Sporobolus vaginiflorus (Torr. ex A.Gray) Wood 1992 rud prez NATURA SLOVENIAE 3(2): 5-18 13 Adventivne vrste Leto Status Prezrtost Trifolium suaveolens Willd. 1999 efem Typha laxmannii Lepech. 1998 nat Wisteria sinensis (Sims) Sweet 1998 nat? Slika 2: Status pomembnejših tujerodnih vrst, odkritih na RTSB; okrajšave kot pri Tabeli 1. Figure 2: Status of most important floristic discoveries of non-indigenous taxa during SBRC; abbreviations as in Table 1. Avtohtone (Tab. 2, Sl. 3) novoodkrite vrste lahko prav tako dalje delimo glede na razloge za to, da jih niso odkrili že prej: največ je bilo "malih vrst" iz oblikovno težavnih skupin (agg.: 74 %), ki so bile podrobneje preučene šele v zadnjem času, nekaj je bilo križancev (hib: 13 %), ki jim doslej v Sloveniji še nihče ni posvečal večje pozornosti, le malo pa pravih "odkritij" taksonomsko lahko prepoznavnih avtohtonih vrst (odkr: 13 %). V primerjavi s številom novoodkritih avtohtonih vrst v štirih desetletjih po izidu Mayerjevega "Seznama" (ibid.) je delež najdb nekajkrat manjši, a če pomislimo, da govorimo le o 10 letih RTŠB, sta stopnji odkrivanja primerljivi. 14 Nejc Jogan: Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije / ZNANSTVENI ČLANEK Tabela 2: Nove (natisnjene krepko) in "nove" vrste, odkrite na posameznih raziskovalnih taborih študentov biologije. Okrajšave: agg. = "mala vrsta", pripadnica taksonomsko kritične skupine, hib = križanec, odkr = resnično odkritje (avtohtona, taksonomsko neproblematična vrsta), prez = že navedena za Slovenijo, a kasneje prezrta. Table 2: New (for the territory of Slovenia, printed bold) and "new" (at that time not included in the official list of Slovenian flora) discovered during the Student Biology Research Camps. Abbreviations: agg. = "microspecies", belonging to some taxonomically critical group, hib = hybrid, odkr = "real" discovery (autochthonous, taxonomically non-problematic species), prez = already reported for Slovenia but afterwards neglected. Avtohtone vrste Leto Status Prezrtost Aethusa cynapium L. ssp. cynapioides (MB.) Nyman 1994 agg. prez Agrostis vinealis Schreb. 1996 agg. Callitriche cophocarpa Sendtn. 1997 agg. Calystegia sylvatica (Kit. ex Schrad.) Griseb. 1998 odkr Carlina intermedia Schur 1992 agg. prez Chenopodium pedunculare Bertol. 1999 agg. Cornus sanguinea ssp. australis(C. A. Mey.) Jav. 1996 agg. Cornus sanguinea ssp. hungarica (Karpati) Soo 1996 agg. Dactylis polygama Horvatovszky 1997 agg. Dianthus seguierii Vill. 1998 agg. Epilobuum tetragonum L. ssp. lamyi(F. W. Schultz) Nyman 1998 agg. Epipactis pontica Taubenheim 1995 agg. Fumana ericoides (Cav.) Gdgr. 1998 agg. prez Galeopsis bifida Boenn. 1997 agg. Glyceria x pedicellata Townsend 1990 hib Groenlandia densa (L.) Fourr. 1996 odkr prez Jovibarba arenaria (Koch) Opiz 1994 agg. "Luzula pallidula" [kasneje T. Bačič določitev ovrgla, verjetno je šlo za križanca] 1996 agg. Lycopuseuropaeusssp. mollis(Kern.) Skalicky 1995 agg. prez Medicago x varia Martyn 1998 hib Minuartia glaucina Dvorakova 1993 agg. Minuartia villarii (Balb.) Wilcz. & Chenev. 1993 agg. Najas marina L. 1992 odkr Phleum bertolonii DC. 1996 agg. prez Plantago intermedia Godr. 1994 agg. Polygonum arenastrum Boreau 1996 agg. Polypodium interjectum Shivas 1995 agg. Populus x canescens (Ait.) Sm. 1996 hib Potamogeton berchtoldiiFieber 1997 agg. Potentilla neg/ecta Baumg. 1999 agg. prez Prunella x intermedia Link 1996 hib Rosa blondeana Ripart & Desegl. 1995 agg. prez Rumex acetosella ssp. multifidus (L.) Arc. 1996 agg. prez Rumex angiocarpus Murb. 1996 agg. prez Rumex kerneri Borb. 1997 agg. Rumex maritimus L. 1989 odkr prez Rumex x heterophyllus C.F.Schultz 1997 hib Rumex x pratensis Mert. & Koch 1996 hib Rumex patientia agg. 1990 odkr prez Rumex thyrsiflorus Fingerh. 1989 odkr Seneciogermanicus Wallr. ssp. glabratus Herborg 1997 agg. Sparganium neglectum Beeby 1992 agg. prez Trifolium bonanniiC.Presl 1995 agg. Utricularia australis R. Br. 1997 agg. Valeriana nemorensisTurk 1993 agg. Veronica catenata Pennell 1991 agg. NATURA SLOVENIAE 3(2): 5-18 15 gg- 74% Slika 3: Status pomembnejših avtohtonih vrst, odkritih na RTŠB; okrajšave kot pri Tabeli 1. Figure 3: Status of most important floristical discoveries of indigenous taxa on SBRC, abbreviations as in Table 1. Če primerjamo celotni seznam "novoodkritih" vrst na raziskovalnih taborih študentov bioogije, lahko ugotovimo, da je na njem kar nekaj več kot 1/4 (27 %) "prezrtih" vrst, ki so bile na območju Slovenije že kdaj prej odkrite, a je bilo njihovo pojavljanje zaradi različnih razlogov pozabljeno. To kaže na nesistematičnost pri pisanju zbirnih florističnih del. Nekaj več kot 1/2 (57 %) "novoodkritih" vrst je že upoštevanih v Registru flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995), ki je seznam vrst druge izdaje Male flore Slovenije dopolnil z novimi odkritji v desetletju po njenem izidu, v njem pa "prezrte vrste" v glavnem niso upoštevane. 8. zbiranje herbarijskega materiala kritičnih skupin Večina herbarijskega materiala, zbranega na RTŠB, je deponirana v herbariju Oddelka za biologijo BF Univerze v Ljubljani (LJU). Ta material je bil v zadnjih letih že uporabljen pri taksonomskih študijah različnih kritičnih skupin, količina materiala pa se z vsakim letom veča in s tem močno olajšuje podobne študije v prihodnosti. Žal del materiala še ni dokončno etiketiran in uvrščen v uporabni del herbarija. 16 Nejc Jogan: Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije / ZNANSTVENI ČLANEK Sklepi Naj ob koncu le na kratko sklenem ugotovitve o floristiki na raziskovalnih taborih študentov biologije: • raziskovalni tabori študentov biologije navajajo študente na terensko delo in jih nad njim navdušujejo • so skoraj edina možnost poglobljenega spoznavanja rastlin • seznanjajo študente s kritično uporabo literature • opozarjajo študente na številna neraziskana področja in območja • pomembno prispevajo k poznavanju razširjenosti vrst v Sloveniji • pomembno prispevajo k zbiranju materiala in obdelavi kritičnih skupin • zelo pomembni so pri odkrivanju in spremljanju adventivk v fazi širjenja • ohranjajo pretok florističnega znanja Načrti In še nekaj načrtov, od katerih smo nekatere v zadnjih dveh letih, ki jih v pričujočem članku v glavnem ne obravnavam, že uresničili. Že lep čas se z nekaterimi favnističnimi skupinami pogovarjamo o multidisciplinarnem kartiranju habitatov, flore in favne, ki bi na manjšem vzorčnem območju res poskušalo zajeti kar najpopolnejšo sliko biotske pestrosti. Iz leta v leto se veča sodelovanje s tujimi botaniki, tako mentorji, katerih koristnost je bila že omenjena, kot tudi študenti, ki se na naše tabore prihajajo seznanjat s floro in metodiko dela. V povezavi s tem potekajo tudi že prvi dogovori o načrtni vzgoji tujih floristov, ki bi z znanjem, pridobljenim na naših taborih, lahko začeli z resnim in sistematičnim kartiranjem flore v svojih državah. Prav tako pa se že dogovarjamo o kadrovski pomoči pri organizaciji nekaterih podobnih projektov zunaj meja Slovenije. In nenazadnje, na taborih se že nekaj časa ubadamo tudi z idejami o organizaciji tematskih delavnic, na katerih bi se lotili intenzivne obdelave taksonomsko kritičnih ali iz drugih razlogov težavnih skupin rastlin. NATURA SLOVENIAE 3(2): 5-18 17 Zahvala Hvala vsem botanikom, mentorjem in delovnim mentorjem, s katerimi že več kot 10 let skupaj vodimo botanične skupine in oblikujemo program dela, ter desetinam članov botaničnih skupin, ki so s svojo prizadevnostjo in ukaželjnostjo največja nagrada za trud. Prav tako pa se velja zahvaliti tudi vsem organizatorjem taborov, mentorjem drugih skupin in seveda tudi glavnemu financerju - ZOTKS - ki nam delovanje na taborih vsekakor olajšuje. In majhna zahvala na koncu tudi Oddelku za biologijo BF, ki se pomena raziskovalnih taborov študentov biologije sicer še vedno ne zaveda dovolj, a z odobritvami odsotnosti nekaterih tam zaposlenih mentorjev v času tabora doslej vendarle še ni bilo težav. Summary The "Student Biology Research Camps" as floristic and faunistic field workshops were organized for the biology students at the University of Ljubljana already in the 1980's and earlier. At the end of 1980's, however, the organizers decided to switch from the southern parts of Yugoslavia to the territory of Slovenia. In 1988, the first workshop was organized in the eastern part of Slovenia, and after a break in 1989 such workshops have been organized in some remote and unexplored part of this country every year. The article deals with the floristic work of the first ten years of these workshops. The floristic groups worked within the framework of the Central European floristic mapping scheme, so our mapping units were the s.c. "squares", almost rectangular fields of approximately 35 km2 (i.e. 5' 9 with 3' x). There were 8 principal goals of floristic work within the workshops: Pedagogic goals: 1. teaching students to become familiar with more plants 2. getting familiar with field work and mapping methods 3. learning determination methods 4. developing a critical attitude towards literature Research goals: 5. flora mapping in the "squares" 6. exploring the floristically less studied parts of Slovenia 7. discovering new taxa in Slovenian flora 8. collecting the herbarium material especially of some critical groups Aims and working methods of floristic group have developed gradually. From 1988 till 1993, when the group worked as a unit in the field, only a small portion of unknown taxa was determined with the aid of some simple keys, and a bigger portion of that material remained undetermined in the herbarium collection. In 1994, we started more intensive and efficient field work, floristic group split into more working units. We decided to determine as much material as possible during the workshop. This was easier because earlier that year an excellent determination key Exkursionsflora von Österreich (Fischer 1994) had been published. And just after the period discussed here, i.e. in 1999, we introduced the so-called "quick mapping" (1 day, 1 small group intensively working in 1 "square") and an instant input of field records in the "Centre for Cartography of Fauna and Flora" database. On the following few pages, a more detailed overview of the above mentioned goals is represented and some indicators of how we have fulfilled these goals are stated as a map representing the explored "squares" (Fig. 3) and a list of the most important findings (Tab. 1), just to mention the two indicators. Plans for floristic work in the future are based on a critical evaluation and discussion of the presented results. 18 Nejc Jogan: Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije / ZNANSTVENI ČLANEK Literatura Fischer M. (Hrsg.) (1994): Exkursionsflora von Österreich. Ulmer Verlag, Wien. Hartl H., Kniely G., Leute G.L., Niklfeld H. & Perko M. (1992): Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. Jogan N. (1993): Delo floristične skupine. In: Tabor študentov biologije Raka '92. ZOTKS GZM, Ljubljana, pp. 3-5. Jogan N. (1995a): Delo floristične skupine. In: M. Bedjanič (Ed.), Tabor študentov biologije Raka '92, Smast 93, Črneče '94. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana, pp. 8-11. Jogan N. (1995b): Delo floristične skupine. In: M. Bedjanič (Ed.), Tabor študentov biologije Raka '92, Smast '93, Črneče '94. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana, pp. 65-66. Jogan N. & A. Podobnik (1995): Delo^ floristične skupine. In: Bedjanič, M. (Ed.), Tabor študentov biologije Raka '92, Smast '93, Črneče '94. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana, pp. 36-40. Jogan N. (1996): Prispevek k poznavanju flore Kozjanskega, vzhodna Slovenija. In: Bedjanič, M. (Ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje '95. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana, pp. 23-26. Jogan N. et al. (2001): Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem Polju. 443 pp. Jogan N., T. Bačič & B. Vreš (1999): Poročilo o delu botanične skupine. In: M. Govedič (Ed.), Raziskovalni tabor študentov biologije Središče ob Dravi 97. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana. pp. 47-49. Jogan N., V. Babij & B. Vreš (1997): Prispevek k poznavanju flore Brkinov in Primorske, jugozahodna Slovenija. In: Bedjanič, M. (Ed.),: Raziskovalni tabor študentovbiologijePodgrad '96. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana, pp. 75102. Martinčič A., Sušnik F. (1984): Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana. Rothmaler W. (Begr.) (1990): Exkursionsflora von Deutschland 4, Kritischer Band. Volk und Wissen Verlag, Berlin. Rozman B. (2000): Flora okolice Zaplane (kvadrant 0051/1). Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Oddelek za biologijo. Trpin D., Vreš B. (1995): Register flore Slovenije. ZRC SAZU, Ljubljana. Wraber T. (1992): Razvoj rastlinske sistematike v Sloveniji po izidu Mayerjevega "Seznama". In: Jogan N., Wraber T. (Eds.), Flora in vegetacija Slovenije, Zbornik povzetkov referatov, pp. 511. Prispevek k poznavanju opraševalcev vrst Euphorbia nicaeensisAll. in E lucida W. & K. Božo Frajman & Cene Fišer Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, E-mail: bozo.frajman@uni-lj.si, cene.fiser@uni-lj.si Izvleček. V prispevku obravnavamo sestavo obiskovalcev socvetij pri dveh vrstah mlečkov in ocenjujemo njihovo vlogo pri opraševanju teh dveh vrst. Vzorčenje opraševalcev gladkega mlečka (Euphorbia nicaeensis) je potekalo na Krasu pri Sežani, opraševalcev bleščečega mlečka (E. lucida) pa ob Cerkniškem jezeru, oboje sredi junija 2000. Podana je tudi primerjava med abundanco posameznih skupin živali (večinoma žuželk), najdenih na socvetjih obeh vrst mlečkov. Ključne besede: opraševalci, entomogamija, Euphorbia nicaeensis, Euphorbia lucida, Slovenija Abstract. A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF EUPHORBIA NICAEENSIS ALL. AND E. LUCIDA W. & K. POLLINATORS - The composition of inflorescence visitors of two Euphorbia species is presented and their role as possible pollinators is discussed. Pollinators of Euphorbia nicaeensis were studied in the Slovene Karst, near Sežana, and pollinators of E. lucida on the plants growing on the shores of the intermittent Lake Cerknica (both SW Slovenia) in the middle of June 2000. The comparison between abundance of different animals (especially insects) visiting both Euphorbias is presented. Keywords: pollinators, entomogamy, Euphorbia nicaeensis, Euphorbia lucida, Slovenia Uvod Prispevek različnih opraševalcev k reprodukcijskemu uspehu posameznih rastlinskih vrst oz. intenziteta interakcije med določenim opraševalcem in rastlinsko vrsto je posledica skupne evolucije in medsebojnega prilagajanja v preteklosti. Opraševanje lahko obravnavamo z dveh vidikov: za živali je to način prehranjevanja (s pelodom ali medičino), za rastline pa prenos peloda iz prašnikov na brazdo pestiča omogoča spolno razmnoževanje. Kot posledica medsebojnega evolucijskega prilagajanja med rastlinami in njihovimi opraševalci se je razvil poseben odnos simbioze, mutualizem. NATURA SLOVENIAE 3(1): 19-48 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2001 20 Božo FRAJMAN & Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju opraševalcev vrst Euphorbia... / ZNANSTVENI ČLANEK Medsebojna navezanost rastlin in njihovih opraševalcev je lahko različna. Ena skrajnost so rastline s taksonomsko zelo raznolikim naborom opraševalcev, druga pa rastline s specializirano morfologijo (in fiziologijo) cvetov, ki so vezane le na eno vrsto opraševalcev. Če zanemarimo nekatere naključne oz. občasne obiskovalce cvetov1, lahko spekter opraševalcev zajamemo v le nekaj redov žuželk: najpomembnejši so kožokrilci (Hymenoptera) - 47 %, sledijo jim dvokrilci (Diptera) - 26 % in hrošči (Coleoptera) - 15 % ter metulji (Lepidoptera) -10 %. V Srednji Evropi naj bi žuželke iz teh redov predstavljale 98 % vseh opraševalcev (Knuth, po: Barth 1991), vendar iz vira ni jasno razvidno, ali je ta sestava podana glede na vrstno diverziteto opraševalcev, ki pripadajo posameznemu redu, ali glede na abundanco (delež osebkov) posamezne skupine. Podobno velja tudi za druge vire, ki podajajo splošno sestavo opraševalcev za neki rastlinski takson. Biološko-funkcionalna enota opraševanja (anthium) je lahko cvet v morfološkem smislu (euanthium), del cveta (meranthium) ali socvetje (pseudanthium) (Strasburger et al. 1998). Številne lastnosti cvetov, kot so vonj, barva, oblika in velikost ter količina in kakovost dosegljive hrane (nektar, pelod), so dejavniki, ki prispevajo k raznovrstnosti in pestrosti opraševalcev. Cvetove v okviru ekologije opraševanja delimo v več tipov: diskasti in skledičasti, čašasti in zvonasti, cevasti, metuljasti, ustnati, krtačasti in čopičasti ter cvetne pasti (Strasburger et al. 1998). Psevdantije prvega reda mlečkov (Euphorbia), imenovane ciatije, uvrščamo med diskaste oz. skledičaste cvetove. Vsak ciatij sestoji iz 1 pecljatega ženskega cveta, ki je brez cvetnega odevala, obdaja pa ga 5 skupin moških cvetov (ki so prav tako skrajno reducirani in jih tvori le 1 prašnik). Na robu čašastega ovoja, ki obdaja cvetove, so nameščene medovne žleze (ekstrafloralni nektariji, ki jih je običajno 5 ali 4). Ovršni listi, ki izraščajo pri dnu ciatija, so pogosto rumenkasto ali rdeče obarvani in tako prevzamejo vlogo atraktanta, ki jo ima pri drugih cvetnicah običajno venec. Posamezni ciatiji nadalje tvorijo di- oz. pleohazijalna (pakobulasta) sestavljena socvetja, ki jih funkcionalno lahko obravnavamo kot psevdantije drugega reda. Za vrste rodu mlečkov je značilna protoginija (v posameznem ciatiju se najprej razvije pestič, kasneje prašniki), kar zmanjšuje verjetnost samooprašitve znotraj ciatija. Ko je plodnica pokončna, prašniki v istem ciatiju pa še niso razviti, je mogoča oprašitev brazde. Po oploditvi se plodnica povesi in zreli prašniki postanejo dostopnejši žuželkam. Ker pa se posamezni ciatiji na rastlini razvijajo postopoma, je oprašitev med ciatiji iste rastline (torej samooprašitev) še vedno mogoča. 1 V članku je pojem cvet večinoma uporabljan kot funkcionalna enota opraševanja (anthium). NATURA SLOVENIAE 3(2): 19-31 21 S problematiko opraševanja treh vrst mlečkov (E. wulfenii Hope., E. nicaeensis All. in E. paralias L.) se je ukvarjal Fritsch (1913), vendar je pri teh vrstah obravnaval zlasti zgradbo in barvo socvetij, nekoliko manj pozornosti pa je posvetil samim opraševalcem. Na ciatijih gladkega mlečka (E. nicaeensis All.) je v okolici Opčin nad Trstom opazoval drobne Apidae, pri Borštu (oboje SV Italija) pa tudi vrsti Crabro (Thyreus) ciypeatus in Syrittapipensis. Löw (po: Fritsch 1913) je na isti vrsti v Berlinskem botaničnem vrtu opazoval dve vrsti dvokrilcev (Eristaiissp. in Anthomyiasp.) in Halictussp. Glede na obliko in barvo cvetov in dostopnost nektarijev pri mlečkih lahko predvidevamo, da bodo ciatije obiskovale različne skupine žuželk. Enostavno dostopen nektar namreč ne zahteva posebne specializacije obustnega aparata. Tudi literatura (Barth 1991) za diskaste in skledičaste tipe cvetov navaja širok spekter opraševalcev. Heß (1983) kot glavne opraševalce diskastih in skledičastih cvetov navaja hrošče (Coleoptera), dvokrilce (Diptera), ose (Vespidae) in netopirje (Chiroptera), za rumeno oz. zelenkasto obarvane cvetove pa hrošče, dvokrilce, čebele (Apidae), metulje (Lepidoptera) in netopirje. Netopirji kot opraševalci so omejeni zlasti na trope, oprašujejo večinoma večje cvetove (Strasburger et al. 1998), zato jih kot opraševalce mlečkov lahko izključimo. Christian Konrad Sprengel (po: Lloyd 1996) je že v 19. stoletju uporabil mlečke kot primer rastlin, za katere je značilen širok spekter opraševalcev. Levin (2001) piše, da so pogosti obiskovalci cvetov mlečkov in drugih rastlin z lahko dostopnim nektarjem zlasti čebele s kratkim lizalom, pa tudi številne vrste os. Nekateri drugi avtorji (Weberling 1981, Heß 1983) kot glavne opraševalce mlečkov navajajo dvokrilce (Diptera), za nekatere vrste mlečkov (npr. božična zvezda) tudi ptice (Weberling 1981) in celo kuščarice pri drevesastem mlečku (Traveset & Saez 1997). Namen vzorčenja je bil ugotoviti vrstni in količinski sestav obiskovalcev (potencialnih opraševalcev dveh vrst mlečkov, gladkega (Euphorbia nicaeensis All.) in bleščečega mlečka (E. iucida W. & K.). Naloga je bila izdelana v okviru predmeta Ekologija živali na dodiplomskem študiju biologije. Material in metode Oris preučevanega območja Vzorčenje opraševalcev gladkega mlečka je potekalo 14.6.2000 na Krasu, severno od Sežane, pri vasi Vrhovlje (vzhodno pobočje Tomajskega Govca, 350 m n.m.) na kamnitem kraškem travniku, na katerem so bili vidni sledovi zaraščanja, zlasti z grmovnatimi vrstami. 22 Božo FRAJMAN & Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju opraševalcev vrst Euphorbia... / ZNANSTVENI ČLANEK Sestoji gladkega mlečka, ki jih navadno tvori nekaj rastlin, so bili raztreseni po travniku površine okoli 2 arov. Skupin gladkega mlečka, na katerih je potekalo vzorčenje, je bilo okoli 15. Vreme je bilo ves dan sončno, temperatura sredi dneva pa 30°C. Opraševalce bleščečega mlečka smo vzorčili dne 15.6.2000 ob Cerkniškem jezeru (553 m n.m.) pri vasi Dolenje Jezero. Rastline bleščečega mlečka tvorijo na bregovih jezera dokaj strnjene sestoje; vzorčenje je potekalo vzdolž 10 metrov dolgega sestoja ob jezeru. Vreme je bilo dopoldne sončno in soparno (30°C), okoli poldneva se je pooblačilo, ob treh pa je začelo deževati. Opis obeh vrst mlečkov Gladki mleček je gola, modrikastro zelena trajnica, visoka 20 do 55 cm. Ovršno socvetje je sestavljeno iz 6 do 14 žarkov, ki se enkrat do dvakrat vejijo in nosijo ciatije; pod ovršnim socvetjem pogosto izraščajo tudi stranski cvetoči poganjki. Pri dnu ciatijev so nameščeni rumenkasto obarvani podporni listi, na robu ovoja ciatija pa polmesečaste, rumeno ali rjavkasto obarvane medovne žleze. Raste na kamnitih kraških travnikih, grmovnatih mestih in robovih gozdov. Razširjen je v Južni Evropi, v Sloveniji le v submediteranskem fitogeografskem območju. Cveti od srede junija do srede avgusta (Frajman 2001). Bleščeči mleček je gola, do 150 cm visoka trajnica. Pod ovršnim pakobulom, ki ga sestavlja 6 do 12 žarkov, izraščajo stranski poganjki. Podporni listi ciatijev in pakobula so rumenkasti. Polmesečasti nektariji na robu ovoja ciatija so rumeni ali rjavkasti, po odcvetu rdečkasto rumeni. Vrsta uspeva na močvirnih travnikih, med vrbovjem in na bregovih voda Srednje in Jugovzhodne Evrope, v Sloveniji pa jo srečamo le ob Cerkniškem jezeru. Cveti od srede maja do konca avgusta (Frajman 2001). Vzorčenje in določanje obiskovalcev cvetov Vzorčenje je potekalo v 20-minutnih intervalih vsako polno uro. Na Krasu je vzorčenje potekalo med 9.00 in 18.20, opraševalce bleščečega mlečka pa smo vzorčili med 8.00 in 14.20; kasneje to ni bilo več mogoče zaradi dežja. Skupno število vzorčenj na prvi vrsti je bilo torej 10 (200 minut), na drugi pa 7 (140 minut). Pri vzorčenju smo uporabljali metuljnico, s katero smo iz socvetij najprej polovili hitrejše, mobilnejše žuželke; skupino socvetij smo z metuljnico prekrili in vanjo otresli žuželke. Nato smo z ekshaustorjem s ciatijev pobrali še (preostale) počasnejše (manj mobilne) žuželke, ki so NATURA SLOVENIAE 3(2): 19-31 23 se oprijemale ciatijev. Med slednje sodijo zlasti mravlje (Formicidae), hrošči (Coleoptera) in nekateri polkrilci (Hemiptera). Ulovljene živali smo fiksirali v 70 % etanolu in jih kasneje v laboratoriju določili z uporabo različnih priročnikov (določevalnih ključev). Živali so shranjene v zoološki zbirki Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, razen hroščev (Coleoptera), ki so shranjene v zasebni zbirki A. Vrezca. Računanje abundance Prešteli smo število osebkov, pripadajočih ustreznim taksonomskim skupinam, ter ugotovili skupno število osebkov v vzorcu. Izračunali smo delež širših taksonomskih enot (redov oz. razredov) glede na število osebkov v vzorcu ter delež posameznih širših taksonomskih skupin glede na vrstno pestrost vzorca. Rezultati Tabela 1: Seznam obiskovalcev socvetij gladkega (Euphorbia nicaeensis) in bleščečega mlečka (Euphorbia iucidš) ter njihova abundanca (I - Število osebkov v vzorcu; II - Število skupaj; III - Abundanca v odstotkih). Table 1: List of Euphorbia nicaeensis and Euphorbia iucida floral visitors and their abundance (I - Number of individuals in the samples; II - Sum; III - Abundance in percents). Takson E. nicaeensis E. lucida I II III I II III cl. Arachnida - pajkovci o. Aranea fam. Salticidae Heliophanus sp. (juv.) cf. Heliophanus auratus (f.) fam. Phylodromidae Phylodromus sp. (juv.) fam. Thomisidae Synaema globosum cf. Misumena sp. fam. Liocranidae (juv.) fam. Dictyniidae Dictynia unicinata 4 1 9 2,8 3 1 6 3,5 2 3 1 o. Acarina 1 1 0,3 cl. Insecta - žuželke o. Saltatoria subo. Caelifera fam. Acrididae subo. Ensifera 1 0,3 1 1 0,6 24 Božo FRAJMAN & Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju opraševalcev vrst Euphorbia... / ZNANSTVENI ČLANEK Takson E. nicaeensis E. lucida I II III I II III fam. Tettigoniidae (lar.) 1 o. Thysanoptera fam. Phlaeothripidae Haplothrips sp. fam. Aeolothripidae Aeolothrips sp. 1 2 0,6 1 2 1,1 2 o. Heteroptera "Geocorisae" (juv.) fam. Miridae fam. Miridae (lar.) fam. Nabidae fam. Phymatidae Phymata sp. fam. Stenocephalidae DicranocephaUus albipes fam. Pentatomidae cf. Neottiglossa leporina fam. Pentatomidae (lar.) 2 2 4 24 7,4 6 2 8 2 8 4,6 5 1 o. Homoptera subo. Auchenorrhyncha (Cicadina) fam. Cercopidae Lepyronia coleoptrata fam. Cercopidae (juv.) fam. Cicadellidae Idiocerus sp. subo. Aphidina fam. Aphididae fam. Aphididae subfam. Anuraphidinae 1 3 0,9 1 1 2 9 21 12,1 6 4 o. Hymenoptera subo. Symphyta superfam. Tenthredinoidea fam. Tenthredinidae subo. Apocrita superfam. Ichneumonoidea fam. Ichneumonidae 'Terebra ntia" superfam. Chalcidoidea superfam. Evanioidea fam. Gasteruptionidae Gasteruption sp. superfam. Vespoidea fam. Vespidae Polistes sp. superfam. Apoidea fam. Apidae fam. Apidae Apis meliifera superfam. Formicoidea fam. Formicidae Camponotus piceus Camponotus aethiops Lasius emarginatus Plagiolepis pygmaea Tapinoma ambiguum 53,3 27 8,3 2 14 173 4,3 114 5 1 35 7 3 6 4 1 1 2 9 29 16,8 1 1 4 o. Coleoptera subo. Polyphaga fam. Cantharidae Cantharis sp. 26,8 87 15 8,7 3 NATURA SLOVENIAE 3(2): 19-31 25 Takson E. nicaeensis E. lucida I II III I II III fam. Scarabeidae Oxythyrea funesta fam. Buprestidae fam. Dermestidae fam. Coccinellidae (lar.) fam. Oedemeridae fam. Mordeliidae fam. Chrysomelidae subfam. Alticinae fam. Curculionidae 1 1 1 6 76 26,7 1 1 1 8 3 o. Lepidoptera fam. Satyridae Coenonympha sp. 2 0,6 2 o. Diptera subo. Nematocera subo. Brachycera fam. Tabanidae Chrysops sp. subo. Cyclorrapha fam. Syrphidae fam. cf. Chamaemyiidae fam. Sarcophagidae fam. Calliphoridae 1 23 7 22 3 3 27 91 52,6 5 32 18,5 20 1 10 53 30,6 3 19 SKUPAJ 325 173 Kot je razvidno iz Tabele 1, ima večina živali pobranih s socvetij gladkega mlečka nizko abundanco, nekateri taksoni pa se razlikujejo od drugih po večjem številu osebkov. Med mravljami je to vrsta Camponotus piceus (ki predstavlja več kot tretjino osebkov v vzorcu), med hrošči pa predstavnik družine Mordeliidae, ki predstavlja četrtino osebkov v vzorcu. Delež ostalih predstavnikov v vzorcu je manjši od 10 % (v večini primerov manj kot 2 %). Na ravni širših taksonomskih skupin so v vzorcu najbolj zastopani kožokrilci (Hymenoptera) z več kot 50 % osebkov v vzorcu (predvsem na račun zgoraj omenjene vrste mravlje), hrošči (Coleoptera) prav tako zaradi hrošča iz družine Mordeliidae, sledijo pa jim stenice (Heteroptera) in dvokrilci (Diptera), ki predstavljajo vsak po približno 7 % osebkov v vzorcu. V nasprotju z gladkim mlečkom pri opraševalcih bleščečega mlečka opazimo dokaj enakomerno razporeditev vseh evidentiranih taksonov (Tab. 1). Posamezni najnižji taksoni, do katerih smo živali še lahko določili, ne presegajo 10 % vseh osebkov v vzorcu. Med najpogostejšimi redovi žuželk so muham podobni dvokrilci (Diptera - Brachycera in Cyclorrapha), ki predstavljajo več kot polovico osebkov v vzorcu. Sledijo jim kožokrilci -Hymenoptera (16,8 %), stenice in enakokrilci (po 12 % osebkov v vzorcu) ter hrošči (Coleoptera) z manj kot 10 %. 26 Božo FRAJMAN & Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju opraševalcev vrst Euphorbia... / ZNANSTVENI ČLANEK Razprava V skladu s pričakovanji rezultati kažejo širok spekter žuželk (in pajkovcev), ki obiskujejo socvetja obeh vrst mlečkov. Rezultati potrjujejo začetno domnevo, da vrste mlečkov niso specializirane na določene opraševalce. Vendar je ob rezultatih treba upoštevati nekaj postavk: (1) različne habitate poseljujejo različne vrste živali, (2) vrstna sestava in delež posameznih vrst živali se spreminja v sezoni, (3) če mlečki niso specializirani na določeno vrsto živali, to še ne pomeni, da ni žival specializirana na določeno vrsto mlečka, in končno (4) žival, ki jo najdemo na rastlini še ni nujno opraševalec. Problem postavk 1-3 lahko predstavimo z naslednjo hipotezo: vrstno-številčni sestav živali na cvetovih rastlin, ki niso specializirane na določene opraševalce, je lahko identična podoba vrstno-številčnega sestava živali v tistem habitatu. Če bi to držalo, bi se rezultati spreminjali v času (dneva, leta) in med različnimi rastišči iste vrste. Za preverjanje te hipoteze bi bile potrebne dodatne dolgotrajne študije prek vse sezone, na različnih rastiščih in tudi opazovanja živali na različnih vrstah rastlin. Pravo podobo o specializiranosti žival/rastlina bi nam podala šele analiza sopojavljanja vrst opraševalec/opraševanec z različnih lokalitet. Problem postavke 4 bi lahko razrešili z analizo vpliva posameznih opraševalcev na dejansko oprašitev oz. uspešnost oploditve rastline in z opazovanjem peloda, ki ga domnevni opraševalci prenašajo na telesu. Trditve, da so dvokrilci glavni opraševalci mlečkov, ki ga navajajo nekateri avtorji (Weberling 1981, Heß 1983), z našim vzorčenjem zaradi zgoraj navedenih razlogov (prekratka in krajevno omejena študija na le dveh vrstah mlečkov) ne moremo potrditi. Pri bleščečem mlečku so bili glavni obiskovalci socvetij (glede na število osebkov) res dvokrilci, pri gladkem mlečku pa predvsem hrošči in kožokrilci (zlasti na račun hrošča iz družine Mordellidae in mravlje Camptonotus piceus). Primerjava vrstne diverzitete širših taksonomskih skupin, evidentiranih na obeh vrstah mlečkov (s predpostavko, da je število najnižje določenih taksonov enako dejanskemu številu vrst v vzorcu), je nekoliko drugačna. Na gladkem mlečku so po vrstni pestrosti prevladovali kožokrilci (Hymenoptera - 23 %), hrošči (Coleoptera - 20 %), stenice (Heteroptera - 17 %) in pajkovci (Arachnida - 14 %), drugim redovom žuželk je pripadala manj kot desetina vrst. Na bleščečem mlečku so prevladovali kožokrilci (Hymenoptera) in dvokrilci (Diptera) s po četrtino vrst, pajkovci (Arachnida), enakokrilci (Homoptera) in hrošči (Coleoptera) z desetino vrst, drugi pa z manj kot desetino vrst. Treba je upoštevati, da so bili verjetno zlasti dvokrilci in kožokrilci zastopani z več vrstami, vendar je njihova določitev ostala le na ravni podrodu. NATURA SLOVENIAE 3(2): 19-31 27 Hyme 53 Díptera 7% drugo (A ranea, Acarína, Saltatoria, Thysanoptera, Homoptera, Lepídoptera) 6% Heteroptera 7% Slila 1: Sestava obiskovalcev cvetov gladkega mlečka (E. nicaeensis. Figure 1: Composition of Euphorbia nicaeensis floral visitors. drugo (Aranea, Saltatoria, Thysanoptera, Heteroptera) 10% Díptera 52% Homoptera 12% Hymenoptera Coleoptera 9% Slika 2: Sestava obiskovalcev cvetov bleščečega mlečka (E. lucida). Figure 2: Composition of Euphorbia lucida floral visitors. 28 Božo FRAJMAN & Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju opraševalcev vrst Euphorbia... / ZNANSTVENI ČLANEK V primeru našega vzorčenja lahko govorimo le o potencialnih opraševalcih, na prispevek posameznih obiskovalcev cvetov k dejanski oprašitvi pa lahko le sklepamo na podlagi že znanih dejstev o vlogi posameznih živalskih skupin v procesu opraševanja. Lahka dostopnost nektarijev na robu ciatijev govori v prid dejstvu, da so opraševalci dvokrilci, ki s svojimi lizali oz. sesali lahko dosežejo le lahko dostopen nektar (Weberling 1981). Zlasti predstavniki družine Syrphidae so znani kot tipični opraševalci, predstavniki družin Sarcophagidae in Calliphoridae pa se pogosto prehranjujejo z nektarjem (Stresemann 1994, Barth 1991) in tako pravzamejo isto vlogo. Dvokrilci zaradi svojega števila verjetno igrajo pomembno vlogo pri opraševanju bleščečega mlečka. Hrošči so tudi značilni obiskovalci diskastih in skledičastih tipov cvetov (Heß 1983). Navadno niso tako učinkoviti opraševalci kot dvokrilci, saj se pogosto prehranjujejo s pelodom in drugimi deli cvetov; v smislu opraševanja so lahko bolj škodljivi kot koristni (Weberling 1981). Ker pa so razmeroma pogosti obiskovalci socvetij pri gladkem mlečku (kjer tudi ni bilo opaziti, da bi bili ciatiji zaradi obžiranja poškodovani), lahko domnevamo, da je vrsta iz družine Mordellidae tudi dejanski opraševalec gladkega mlečka. Med kožokrilci so predstavniki poddružin Apoidea in Vespoidea znani opraševalci. Predstavniki skupine Vespoidea obiskujejo zlasti cvetove z lahko dostopnimi nektariji, predstavniki skupine Apoidea pa se prehranjujejo tudi na metuljastih in ustnatih cvetovih, saj s svojim daljšim rilčkom dosežejo tudi težje dostopen nektar (Heß 1983). Mravlje (Formicidae) v splošnem obravnavajo kot komenzale na cvetovih, saj se z nektarjem prehranjujejo, vendar dejansko ne funkcionirajo kot opraševalci oz. s svojimi izločki negativno vplivajo na kalitev peloda na brazdi (različni avtorji v Hölldobler & Wilson 1990, Barth 1991). Nekateri avtorji mravljam pripisujejo vlogo pri samoopraševanju, tj. prenos peloda na brazdo znotraj istega cveta (Hölldobler & Wilson 1990), vendar je ta možnost pri mlečkih zaradi protoginije verjetno izključena. Gomez in Zamora (1992) poročata o mravljah Proformica longiseta kot uspešnih opraševalcih olesenele križnice Hormathophylla spinosa. Tudi Schürch (1998) poroča, da so mravlje uspešni opraševalci cipresastega mlečka (Euphorbia cyparissias L.), kjer predstavljajo 35 % vseh obiskovalcev ciatijev. Glede na veliko abundanco vrste Camponotus piceus na ciatijih gladkega mlečka ni izključeno, da ta vrsta mravlje v resnici igra vlogo opraševalca (bodisi prenaša pelod med ciatiji znotraj iste rastline ali celo z ene na drugo rastlino) pri tej vrsti. Odsotnost mravelj na vrsti Euphorbia iucida je verjetno posledica uspevanja te vrste na vlažnih, redno poplavljenih tleh. Med polkrilci (Hemiptera) se enakokrilci v splošnem prehranjujejo z rastlinskimi sokovi, stenice pa so predatorji oz. se hranijo s sokovi živalskega izvora (McGavin 1993). V dosegljivi literaturi te skupine žuželk ne obravnavajo kot opraševalce. Tudi McGavin (1993) v opisu prehrane polkrilcev nektarja ne navaja, vendar pa za družine stenic, evidentirane v vzorčenju, velja, da imajo bodisi fitofage predstavnike (herbivore Miridae ter rastlinske sokove sesajoče NATURA SLOVENIAE 3(2): 19-31_29 Pentatomidae) ali pa jim cvetovi zagotavljajo skrivališče, od koder prežijo na plen (fam. Phymatidae). Za predstavnike rodu Dicranocephalus je značilno, da se prehranjujejo zlasti z mlečki (McGavin 1993). Dejstvo, da so tudi polkrilci pogosti obiskovaci ciatijev mlečkov, ne izključuje povsem njihove potencialne vloge pri opraševanju. Druge žuželke in pajkovci, evidentirani na socvetjih mlečkov, verjetno nimajo večje vloge pri opraševanju, saj so bodisi slučajni obiskovalci (pajkovci) ali pa so predrobni, da bi lahko učinkovito opravljali to nalogo (resokrilci). Tudi obravnavana literatura tem skupinam ne pripisuje entomogamne vloge. 50 -40 -30 -20 -10 -0 52,6 16,7 16,8 Hemiptera Hymenoptera Coleoptera □ E. nicaeensis ■ E. lucida Slika 3: Primerjava med skupinami obiskovalcev cvetov gladkega (E nicaeensis) in bleščečega (E iucidii) mlečka. Figure 3: Comparison between Euphorbianicaeensis and E. lucida floral visitors. 60 7 Rezultati kažejo, da verjetno ne moremo posplošiti ene skupine žuželk kot glavnega opraševalca nekega rodu (v tem primeru mlečkov), zlasti če so ekologija, fenologija in areali posameznih vrst obravnavanega rodu različni. Vsaj prvo velja tudi za obravnavani vrsti mlečkov, zato je verjetno ravno razlika v ekoloških faktorjih med posameznima rastiščema obeh vrst mlečkov prispevala k razliki v sestavi njunih opraševalcev. 30 Božo FRAJMAN & Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju opraševalcev vrst Euphorbia... / ZNANSTVENI ČLANEK Zahvala Alu Vrezcu se zahvaljujeva za določitev hroščev (Coleoptera), Gregorju Bračku za določitev mravelj (Formicidae), Andreji Škvarč pa za določitev metuljev (Lepidoptera). Tinki Bačič in Nejcu Joganu se zahvaljujeva za kritični pregled članka. Summary Floral visitors of Euphorbia nicaeensis and Euphorbia lucida were studied in mid-June 2000. Insects (and some Arachnids) were collected from inflorescences of both species over one day period. Sampling took place between 9 AM and 6.20 PM for E. nicaeensis and between 8 AM and 2.20 PM for E. lucida, on a hot sunny day, during 20 minutes periods each hour. Animals collected from the flowers were stored in ethanol and later determined. The numbers of all taxa in the samples were counted and the abundance of major groups was calculated. As shown in Table 1, most pollinators of E. nicaeensis were comparatively scarce, with few taxa accounting collectively for the majority of individuals. The ant species Camponotus piceus constitutes one third of all individuals in the sample and the beetle from Mordeliidae family one fourth. The taxa collected on E. lucida inflorescences were, on the other hand, more regularly distributed, with none of them contributing more than 10 % to the sample. In agreement with the expectations, results obtained show the wide variety of floral visitors in both cases. Composition of potential pollinator groups of both Euphorbia species are shown in Figure 1 and Figure 2. As we have to consider that the observations were carried out only over one day period, the composition could possibly be different if the pollinators were studied over the entire flowering period. Some other quantitative and qualitative studies should also be carried out to confirm the actual role of each animal taxon in the pollination process. In general we could conclude that the most possible pollinators of both Euphorbia species are hymenopterans (Hymenoptera), dipterans (Diptera) and beetles (Coleoptera). The other groups most probably do not play an important role in the pollination of these plants. Literatura Barth F.G. (1991): Insects and Flowers: The biology of a Partnership. Princeton University Press, Princeton. Crawley M.J. (Ed.) (1986): Plant ecology. Blackwell Scientific, Oxford. Frajman B. (2001): Revizija mlečkov (Euphorbia) za območje Slovenije. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo, Ljubljana. NATURA SLOVENIAE 3(2): 19-31 31 Fritsch K. (1913): Untersuchungen über Bestäubungsverhältnisse südeuropäischer Pflanzenarten, inbesondere solcher aus dem österreichischen Küstenlande. Sitzber. Akad. Wiss., math. - nat. Klasse, 122 (CXXII), Wien. Gomez J.M., Zamora R. (1992): Pollination by ants: consequences of the quantitative effects on a mutualistic system. Oecologia 91: 410-418. Herrera C.M. (1989): Pollinator abundance, morphology, and flower visitation rate: analysis of the "quantity" component in a plant-pollinator system. Oecologia 80: 241-248. Herrera C.M. (1995): Microclimate and individual variation in pollinators: flowering plants are more than their flowers. Ecology 76(5): 1516-1524. Heß D. (1983): Die Blüte. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart. Hölldobler B., Wilson E.O. (1990): The Ants. Harward University Press. 551. pp. Levin M.D [2001]: Bees, Butterflies, and Blossoms: Our Useful Garden Insects. http://www.familyhaven.com/gardening/beesbutterflies.html (20.12.2001). Lloyd D.G., Barrett S.C.H. (Eds) (1996): Floral Biology: Studies on Floral Evolution in Animal-Pollinated Plants. Chapman & Hall, New York. McGavin G.C. (1993): Bugs of the world. Blandford, London. Primack R.B., Silander J.A. (1975): Measuring the relative importance of different pollinators to plants. Nature 255: 143-144. Richards A.J. (1986): Plant breeding systems. George Allen & Unwin, London. Schemske D.W., Horvitz C.C. (1984): Variation Among Floral Visitors in Pollination Ability: A Precondition for Mutualism Specialization. Science 225: 519-521. Schürch S. (1998): Interactions between ants, Euphorbia cyparissias and its pathogenic rust fungi. http://biology.aau.dk/genetic.eco/SCAPE98/stephanieschuerch.html (20.12.2001). Strasburger E. et al. (Begr.) (1998): Lehrbuch der Botanik für Hochschulen. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart. pp. 691-692, 729-736. Stresemann E. (Begr.) (1994): Exkursionsfauna von Deutschland - Wirbellose: Insekten. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart. Traveset A., Saez S.E. (1997): Pollination of Euphorbia dendroides by lizards and insects: Spatiotemporal variation in patterns of flower visitation. Oecologia 111: 241-248. Weberling F. (1981): Morphologie der Blüten und der Blütenstände. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart. Prispevek k poznavanju favne pajkov skakačev v Sloveniji (Araneae, Salticidae) Cene Fišer & Rok Kostanjšek Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana E-mail: cene.fiser@uni-lj.si, rok.kostanjsek@uni-lj.si Izvleček. Ob pregledu zoološke zbirke Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in materiala, nabranega v zadnjih treh letih, je bilo odkritih 21 vrst pajkov skakačev (Salticidae), ki doslej še niso bile najdene v Sloveniji. To so: Asinellus festivus (C.L. Koch, 1834), Euophrys herbigrada (Simon, 1871), Evarcha michailoviLogunov, 1992, Chalcoscirtus infimus (Simon, 1868), Heliophanus aeneus (Hahn, 1932), H. dubiusC.L. Koch, 1835, H. kochii Simon, 1868, H. melinus L. Koch, 1867, H. patagiatus Thorell, 1875, H. tribulosus Simon, 1868, Icius hamatus (C.L. Koch, 1846), Marpissa pomatia (Walckenaer, 1802), Mendoza canestrinii(Ninni, 1868), Neon rayi (Simon, 1875), Pellenes nigrociliatus (Simon, 1875), Pellenes seriatus (Thorell, 1875), Pseudicius encarpatus (Walckenaer, 1802), Pseudeuophrys erratica (Walckenaer, 1826), Synagales hilarulus (C.L. Koch, 1846), Synagales venator (Lucas, 1836) in Talavera thorelli (Kluczynski, 1891). Visoko število novo odkritih vrst kaže na slabo raziskanost favne pajkov v Sloveniji. Ključne besede: pajki, skakači, Salticidae, Slovenija Abstract. CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE JUMPING SPIDERS FAUNA IN SLOVENIA (ARANEAE, SALTICIDAE) - The material from Biological Department animal collection (Biotehnical Faculty, University of Ljubljana) and the material collected and filed during recent years was revised. 21 species of jumping spiders (Salticidae) new for Slovenia were found: Asinellus festivus (C.L. Koch, 1834), Euophrys herbigrada (Simon, 1871), Evarcha michailovi Logunov, 1992, Chalcoscirtus infimus (Simon, 1868), Heliophanus aeneus (Hahn, 1932), H. dubiusC.L. Koch, 1835, H. kochii Simon, 1868, H. melinusL. Koch, 1867, H. patagiatus Thorell, 1875, H. tribulosus Simon, 1868, Icius hamatus (C.L. Koch, 1846), Marpissa pomatia (Walckenaer, 1802), Mendoza canestrinii(Ninni, 1868), Neonrayi(Simon, 1875), Pellenes nigrociliatus (Simon, 1875), Pellenes seriatus (Thorell, 1875), Pseudicius encarpatus (Walckenaer, 1802), Pseudeuophrys erratica (Walckenaer, 1826), Synagales hilarulus (C.L. Koch, 1846), Synageles venator (Lucas, 1836) and Talavera thorelli (Kluczynski, 1891). The large number of new spider species for Slovenia indicates that Slovenian araneofauna is poorly known. Keywords: spiders, jumping spiders, Salticidae, Slovenia NATURA SLOVENIAE 3(1): 33-48 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2001 34 Cene FIŠER & Rok KOSTANJŠEK: Prispevek k poznavanju favne pajkov skakačev ... / ZNANSTVENI ČLANEK Uvod Družina pajkov skakačev je s približno 525 rodovi in 4800 vrstami največja družina pajkov na svetu (Platnick 2001). Kljub temu je število do sedaj najdenih vrst skakačev v Sloveniji skromno, saj je bilo 24 vrstam iz popisa Nikolica in Polenca (Nikolic & Polenec 1981) kasneje dodanih le še 12 vrst (Kuntner 1997, Kuntner & Šereg 2002, Polenec 1982, 1988, 1992). Prispevek obravnava 21 za Slovenijo novih vrst pajkov skakačev, ki so bili shranjeni v zoološki zbirki Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, nabrani na terenskih vajah študentov biologije in raziskovalnih taborih študentov biologije ter na individualnih vzorčenjih. Material in metode Pajki so bili določeni ob pomoči določevalnih ključev (Hansen 1982, Harm 1977, Logunov 1997, Logunov & Marusik 1998, Logunov et al. 1999, Nentwing & Heimer 1991, Roberts 1995, Wesolowska 1986, Proszynski 2001). Dvomljivo določene vrste so bile poslane v pregled in določitev dr. Haraldu Hansnu v Italijo in dr. Dimitriju Viktoroviču Logunovu v Anglijo. Pri navajanju imen je uporabljena nomenklatura po Platnicku (Platnick 2001). V prispevku navedeni pajki so različnega izvora, zato so nekateri primerki, predvsem tisti iz zbirke, pogosto nepopolno etiketirani. Novo odkrite vrste skakačev v Sloveniji Asianellus festivus (C.L. Koch, 1834) Samica: pobočje 100 m S nad vasjo Osp; 160 m n.m.; koordinate: 13°51'45'', 45°34'30''; 20.6.1999. Proszynski (2001) zanjo navaja evrosibirsko razširjenost, kar se ujema s palearktično razširjenostjo, ki jo navaja Platnick (2001). NATURA SLOVENIAE 3(2): 19-31 35 Euophrys herbigrada (Simon, 1871) Samec: stena pri Dragonji, 200 m J od vasi Križišče; 30 m n.m.; koordinte: 13°40'00'', 45°27'10''; 1.5.1997. Vrsta je razširjena v Evropi (Proszynski 2001, Platnick 2001). Evarcha michailovi Logunov, 1992 Štiri samice: suhi travniki na vojaškem strelišču Mlake pri Ajdovščini; 240 m n.m.; koordinate: 13°58'50'', 45°48'50''; junij 2001. Vrsta je razširjena v osrednji Aziji in vzhodni Sibiriji, znan pa je tudi podatek iz Francije (Proszynski 2001). Chalcoscirtus infimus (Si mon, 1868) Samica: Rebrnice na JV pobočju Nanosa, ob cesti, ki vodi iz Podnanosa na Nanos, 2,5 km S od vasi Podgrič; 500 m n.m.; koordinate: 14°00'05'', 45°48'05''. Kljub temu, da Logunov in Marusik (1998) navajata, da vrsta sega od Sredozemlja v osrednjo Azijo, je bila najdena tudi v srednji Evropi (Kropf & Horak 1996, Platen et al. 1995). Heliophanus aeneus (Hahn, 1832) Samec: Zgornji Duplek pri Mariboru (nepopolno etiketiran podatek, najden v zbirki); začetek poletja 1991. Samica: izvir Možnice v Trenti; 800 m n.m.; koordinate: 13°34'10'', 46°23'00'' ; 22.7.1997. Palearktično razširjena vrsta (Wesolowska 1986). Heliophanus dubius C.L. Koch, 1835 Dve samici: travnik med Konjskim brdom in Humom, S od Cerknega; koordinate: 13°59'45'', 46°10'15''; 1250 m n.m.; 29.7.2000. Samica: gnezdo ose lončarice, Biološko središče; koordinate: 14°28'25'', 46°03'10''; julij 2000. Vrsta je palearktično razširjena (Wesolowska 1986). Heliophanus kochii Simon, 1868 Samec: grič 500 m JV od vasi Hrastovlje; 200 m n.m.; koordinate: 13°54'25'', 45°30'35''; 25.5.2001. Pet samcev in samica: kraški rob pri Podpeči; 305 m n.m.; koordinate: 13°54'50'', 45°31'15''; 25.5.2001. Vrsta je razširjena po južni in vzhodni Evropi do Črnega morja in v 36 Cene FIŠER & Rok KOSTANJŠEK: Prispevek k poznavanju favne pajkov skakačev ... / ZNANSTVENI ČLANEK zahodni Turčiji (Wesolowska 1986), primerki pa so bili najdeni tudi v srednji Evropi (Platen et al. 1995, Maurer & Hänggi 1990, Jäger 1995). Heliophanus melinus L. Koch, 1867 Dve samici: pobočje 100 m S nad vasjo Osp; 160 m n.m.; koordinate: 13°51'45'', 45°34'30''; 20.6.1999. Samica: stena pri Dragonji, 200 m J od vasi Križišče; 30 m n.m.; koordinate: 13°40'00'', 45°27'10''; 3.4.1998. Samec in dve samici: grič 500 m JV od vasi Hrastovlje; 200 m n.m.; koordinate: 13°54'25'', 45°30'35''; 25.5.2001. Kljub temu da tako Platnick (2001) kot Proszynski (2001) omenjata palearktično razširjenost vrste, je areal H. melinus verjetno precej bolj omejen. Tako Wesolowska (1986) navaja, da je vrsta razširjena predvsem v južni Evropi in na Balkanu, severno mejo razširjenosti doseže v južni Britaniji in Franciji, vzhodno pa v osrednji Aziji. Heliophanus patagiatusThorell, 1875 Dve samici: levi breg Save pri Tomačevem; junij 1981 (nepopolno etiketirani podatek najden v zbirki). Vrsta je razširjena od Francije, srednje Evrope in Balkana do osrednje Azije (Wesolowska 1986). Heliophanus tribulosus Simon, 1868 Samec: kraški rob južno od Kozine; 26.5.2001 (nepopolno etiketirani podatek najden v zbirki). Areal vrste sega iz južne Evrope v srednjo Azijo (Wesolowska 1986), vendar pa je bila vrsta zabeležena tudi v srednji Evropi (Maurer & Hänggi 1990, Platen et al. 1995). Icius hamatus (C. L. Koch, 1846) Dva samca in dve samici: Fiesa; 20 m n.m.; koordinate: 13°35'15'', 45°31'30''; julij in avgust 2001. Mediteranska vrsta, ki v Sloveniji verjetno dosega severni rob areala (Hansen 1982), saj v Avstriji in državah srednje Evrope do sedaj ni bila najdena. NATURA SLOVENIAE 3(2): 19-31 37 Marpissa pomatia (Walckenaer, 1802) Trije samci: travniki na vojaškem strelišču Mlake pri Ajdovščini; 210-240 m n.m.; koordinate: 13°58'50'', 45°48'50''; 7. in 8.6.1999. Vrsta je razširjena v zmernem pasu Evrope in Azije (Logunov, 1999). Mendoza canestrinii (Ninni, 1868) Samica: Ptujska akumulacija; 1.7.1997. Samec: Cerknica; junij 1983 (nepopolno etiketirana podatka najdena v zbirki). Vrsta je bila pred kratkim premeščena iz rodu rodu Marpissa v rod Mendoza (Logunov 1999). Poseljuje Sredozemlje do Avstrije na severu, severno Afriko in osrednjo Azijo (Logunov 1999, Platnick 2001). Neon rayi (Simon, 1875) Samec: stena pri Dragonji, 200 m J od vasi Križišče; 30 m n.m.; koordinate: 13°40'00'', 45°27'10''; 1.5.1997. Kljub temu da je bila vrsta najdena tudi v Nemčiji (Platen et al. 1995), pa gre za južno- oziroma vzhodnoevropsko vrsto, ki je razširjena tudi v Alžiriji, na vzhodu pa sega do Kazahstana (Proszynski 2001). Pellenes nigrociliatus (Simon, 1875) Samica: stena pri Dragonji, 200 m J od vasi Križišče; 30 m n.m.; koordinate: 13°40'00'', 45°27'10''; 1.5.1997. Logunov (Logunov et al. 1999) za vrsto navaja razširjenost v južni Evropi in zmernem pasu osrednje Azije, znani pa so tudi podatki iz srednje Evrope (Platen et al. 1995, Maurer & Hanggi 1990) Pellenes seriatus (Thorell, 1875) Dve samici: travnik ob njivi Lokev-Jarovec; 11.7.1989. Samica: okolica Lipe na Krasu; 29.5.1999. Samica: pri Križu blizu Sežane; maj-junij 2000 (nepopolno etiketirani podatki najdeni v zbirki). Osem samic: travniki na vojaškem strelišču Mlake pri Ajdovščini; 210-240 m n.m.; koordinate: 13°58'50'', 45°48'50''; 7. in 8.6.1999 in junij 2001. Samica: grič 500 m JV od vasi Hrastovlje; 200 m n.m.; koordinate: 13°54'25'', 45°30'35''; 25.5.2001. Vrsta sodi v kompleks vrst P. tripunctatus. Od P. tripunctatus se loči po rdeči lisi pod sprednjimi stranskimi očmi. Polenec v rdečem seznamu omenja P. tripunctatus, vendar je možno, da je imel v rokah pravzaprav primerke vrste P. seriatus (Polenec 1992). Platnick (2001) navaja za vrsto 38 Cene FIŠER & Rok KOSTANJŠEK: Prispevek k poznavanju favne pajkov skakačev ... / ZNANSTVENI ČLANEK razširjenost v Grčiji, Rusiji in osrednji Aziji. Verjetno P. seriatus v Sloveniji dosega severno mejo razširjenosti, saj zanjo ni podatkov iz držav srednje Evrope. Pseudicius encarpatus (Walckenaer, 1802) Samica: travnik v vasi Brje pri Ajdovščini; junij 2000. Samec: v bližini Šempetra pri Gorici; 14.9.1973 (nepopolno etiketirana podatka najdena v zbirki). Vrsta je razširjena od Evrope do Kazahstana (Proszynski 2001, Platnick 2001). Pseudeuophrys erratica (Walckenaer, 1826) Samec: gozd na JZ pobočju hriba Kuštov breg; koordinate: 16°16'45", 46°50'10''; 750 m SZ od vasi Šalovci; 280 m n.m.; 22.7.1999. Transevrazijska vrsta zmernega pasu (Logunov 1998). Synagales hilarulus (C.L. Koch, 1846) Dve samici: travniki na vojaškem strelišču Mlake pri Ajdovščini; 210-240 m n.m.; koordinate: 13°58'50'', 45°48'50''; 9. in 10.6.1999. Vrsta je razširjena v Evropi in sega vse do zahodne Sibirije (Proszynski 2001). Synagales venator (Lucas, 1836) Samica: gnezdo rumenogrle miši (Apodemus flavicoiis), Hrastnik pri Prapretnem, Visoko; koordinate: 15°04'35'', 46°07'55''; 400 m n.m.; 13.6.1999. Vrsta je razširjena v Evropi, severni Afriki, centralni Aziji in na Kitajskem (Proszinsky 2001) Talavera thorelli(Kulczynski, 1891) Samica: pod Bogatinskim sedlom; 1700 m n.m.; julij 1985 (nepopolno etiketirani podatek najden v zbirki). Vrsta je razširjena v Evropi in na Srednjem vzhodu (Proszynski 2001). NATURA SLOVENIAE 3(2): 33-40 39 Razprava Veliko število za Slovenijo novih vrst skakačev, predstavljenih v tem prispevku, kaže na slabo raziskanost favne pajkov pri nas. Kljub temu, da ima večina predstavljenih vrst velik areal in je bila zato njihova najdba do neke mere v Sloveniji pričakovana, pa so med njimi tudi vrste, za katere Slovenija po vsej verjetnosti predstavlja mejo areala. Glede na razširjenost družine skakačev in pomanjkljivo raziskanost slovenske favne pajkov lahko v Sloveniji pričakujemo še precej vrst skakačev. Temu v prid govorijo tudi podatki iz sosednjih držav (Kuntner 1997): tako je bilo v sosednji Hrvaški odkritih 81 vrst, na avstrijskem Koroškem 43, v Italiji 136 in Madžarski 70 vrst. Če primerjamo še vrstno pestrost pajkov skakačev Poljske, Francije in Belgije (Proszynski 2001), lahko v Sloveniji pričakujemo še vsaj 20, morda pa celo več kot 30 vrst omenjene družine. Zahvala Zahvaljujeva se dr. H. Hansnu (Italija) in dr. Dimitriju V. Logunovu (Anglija) za pregled težavnega materiala. Literatura Hansen H. (1982): Beitrag zur Biologie von Icius hamatus (C.L. Koch 1846). Lavori- Soc. Ven. SC. Nat. 7: 55-74. Harm M. (1977): Revision der mitteleuropäischen Arten der Gattung Phlegra Simon. SneckerBergiana Biol 58 : 63-77. Jäger P. (1995): Spinnenaufsammlungen aus Ostösterreich mit vier Erstnachweisen für Österreich. Arachno.l. Mttt. 9: 12-25. Kropf C. & Horak P. (1996): Die Spinnen der Steiermark (Arachnida, Araneae). Mitt. Naturwiss. Ver. Steiermark. Sonderheft, 112 pp. Kuntner M. (1997): Jumping spiders new to Slovenia (Arachnida: Araneae: Salticidae). Acta Entomologica Slovenica 5(2):117-122. Kuntner M. & Sereg I. (2002): Additions to the spider fauna of Slovenia, with a comparison of spider species richness among European countries. Bull. Br. arachnol. Soc. 12(4): xx-xx (v tisku). 40 Cene FIŠER & Rok KOSTANJŠEK: Prispevek k poznavanju favne pajkov skakačev ... / ZNANSTVENI ČLANEK Logunov D.V. (1998): Pseudeuophrys is a valid genus of the jumping spiders (Araneae, Salticidae). Rev. Arachnol. 12 (11): 109-128. Logunov D.V. & Marusik M.Yu. (1998): A brief review of the genus Chalcoscirtus Bertkau, 1880 in the faunas of Central Asia and the Caucasus (Aranei: Salticidae). Arthropoda Selecta. 7 (3): 205-226. Logunov D.V. (1999): Redefinition of the genera Marpissa C.L. Koch, 1846 and Mendosa Peckham & Peckham, 1894 in the scope of the Holarctic fauna (Araneae, Salticidae). RevueArachnologique 13(3): 25-60. Logunov D.V, Marusik Yu.M. & Rakov, S.Yu. (1999): A review of the genus Pellenes in the fauna of Central Asia and the Caucasus (Araneae, Salticidae). Journal of Natural History. 33: 89-148. Maurer R. & Hänggi A. (1990): Katalog der schweizerischen Spinnen. Doc. Faun. Helv. 12: 412 pp. Nentwing W. & Heimer S. (1991): Spinnen Mitteleuropas, Paul Parey, pp.488-523. Nikolic F. & Polenec A. (1981): Catalogus faunae Jugoslaviae III/4 Aranea. SAZU, pp.106-116. Platen R., Blick T., Bliss P., Drogla R., Malten A., Martens J., Sacher P., Wunderlich J. (1995): Verzeichnis der Spinnentiere (excl. Acarida) Deutschlands (Arachnida: Araneida, Opilionida, Pseudoscorpionida). Arachnol. Mitt., Sonderband 1: 1-55. Platnick N.I. (2001): The world spider catalog. Last updated May 3, 2001. http://research.amnh.org/entomology/spiders/catalog81-87/index.html Polenec A. (1982): Nekaj novosti med pajki. Loški razgledi. 28: 61-68. Polenec A. (1988): Nekaj novosti med pajki. Loški razgledi. 35: 29-32. Polenec A. (1992): Rdeči seznam ogoženih pajkov (Aranea) Slovenije. Varstvo narave. 17: 173-176. Proszynski J. (2001): Salticidae (Aranea) of the world. Last updated September 2001. http://spiders.arizona.edu/salticid/Diagnost/title-pg.htm Roberts M.J. (1995): Spiders of Britain & Northern Europe, Collins Field Guide. Harper Collins Publisher, pp.179-206. Wesolowska W. (1986): A revision of the genus Heliophanus C. L. Koch, 1833 (Aranei: Salticidae). Annales zoologici 40: 1-251. Prispevek k poznavanju favne netopirjev (Mammalia: Chiroptera) vzhodne Slovenije Klemen Koselj1 & Nataša Aupič2 'Adamičeva 2, SI-1000, Ljubljana, E-mail: klemen.koselj@amis.net 2Svibnik 21, SI-8340, Črnomelj, E-mail: natasa.aupic@siol.net Izvleček. Predstavljene so poletne najdbe netopirjev na območju Srednjesotelskega gričevja, vzhodnih obronkov Posavskega hribovja in jame Belojače v Halozah. Najdenih je bilo 12 vrst netopirjev, od tega 3 vrste v Belojači in 11 v glavnini raziskovalnega območja. Netopirje smo popisovali v njihovih prebivališčih in na mestih, kjer se prehranjujejo. V cerkvah in gradovih je bilo najdenih 5 porodniških kolonij. 3 so pripadale malim podkovnjakom Rhinolophus hipposideros, po 1 pa poznemu Eptesicus serotinus in navadnemu netopirju Myotis myotis. Dokumentirano je izginotje slednjih dveh porodniških kolonij zaradi prenove strehe. Navedena so tudi nekatera ekološka opažanja, med katerimi je zanimivo opazovanje goža Elaphe longissima v porodniški koloniji malega podkovnjaka. Možnost plenilskega odnosa ni izključena. Na koncu so podana nekatera priporočila za varstvo netopirjev. Ključne besede: netopirji, Chiroptera, favna, vzhodna Slovenija, porodniška kolonija, ogroženost, varstvo Abstract. A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF BAT FAUNA (MAMMALIA: CHIROPTERA) OF EASTERN SLOVENIA - Summer records of bats in the hilly area W of the central part of the Sotla river and from Belojaca Cave in Haloze are presented. 12 species were found, 3 in Belojaca and 11 in the main part of the study area. Bats were observed at their roosts and feeding grounds. 5 nursery colonies were found in churches and castles. 3 belonged to the lesser horseshoe bat Rhinolophus hipposideros, 1 to the serotine Eptesicus serotinus and 1 to the greater mouse-eared bat Myotis myotis. The disappearance of the latter two nursery colonies on account of roof renovation is documented. Some ecological data are also mentioned, including an interesting observation of Aesculapian snake Elaphe longissima in the nursery of the lesser horseshoe bat. The possibility of predation can not be excluded. At the end some recommendations for bat conservation are given. Keywords: bats, Chiroptera, fauna, eastern Slovenia, nursery, threads, conservation Uvod O razširjenosti posameznih vrst netopirjev v vzhodni Sloveniji smo do nedavna vedeli zelo malo. Skupina za netopirje, ki je delovala na Poletni interdisciplinarni raziskovalni delavnici NATURA SLOVENIAE 3(2): 41-62 ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana, 2001 42 Klemen KOSELJ & Nataša AUPIČ: Prispevek k poznavanju favne netopirjev ... / ZNANSTVENI ČLANEK Podsreda 1999, si je zastavila cilj zbrati čimveč podatkov o razširjenosti netopirjev in popisati nekatera njihova prebivališča. Največ pozornosti smo posvetili Srednjesotelskemu gričevju (Pavšek 1999). Nekaj podatkov smo zbrali za vzhodne obronke Posavskega hribovja, obiskali pa smo tudi jamo Belojača v Halozah. Za glavnino raziskovalnega območja pogosto uporabljamo izraz Kozjansko, kjer se nahaja tudi regijski park, imenovan po tej pokrajini. O favni netopirjev obravnavanega območja ni bilo znanega skoraj nič. Trilar (1996) navaja najdbo vejicatega netopirja Myotis emarginatus za Vonarje pri Sodni vasi. V Belojači so bili najdeni mali Rhinolophus hipposideros in veliki podkovnjak R. ferrumeqinum ter dolgokrili netopir Miniopterus schreibersii (Kryštufek 1991, Kryštufek & Hudoklin 1999). Iz sosednjih predelov so znane še sledeče vrste: južni podkovnjak R. euryale (neobjavljeni podatki), navadni Myotis myotis, brkati M. mystacinus, pozni Eptesicus serotinus, širokouhi netopir BBarbastella barbastellus, rjavi uhati Plecotus auritus in sivi uhati netopir P. austriacus (Kryštufek 1984, 1991). Namen pričujočega dela je tudi predstaviti nekaj ekoloških opažanj v zvezi z netopirji obravnavanega območja in podati nekatera priporočila za varstvo najdenih vrst. Material in metode Naš cilj, da v razmeroma kratkem času, od 26.6. do 3.7.1999, zabeležimo čim večje število vrst netopirjev, se kaže tudi v uporabljeni metodologiji in v izbiri krajev popisovanja. Nekatere lokalitete smo obiskali po nasvetu domačinov, druge pa zaradi njihove domnevne ustreznosti ekološkim zahtevam posameznih vrst. Limpens et al. (1997) ugotavljajo, da so posamezne metode primernejše za potrditev pojavljanja enih, druge pa za potrditev pojavljanja drugih vrst na določenem območju. Zato smo uporabili kombinacijo različnih metod. Pri delu smo skrbeli, da sta bila stres oziroma vznemirjanje netopirjev in drugih živali čim manjša. Raziskovalno območje Glavnina obravnavanega območja spada v subpanonsko fitogeografsko regijo tako po starejši razdelitvi po Wrabru (1969) kot po novejši po Zupančiču in Žagarju (Mršic 1997). Sintetična zoogeografska regionalizacija Slovenije še ne obstaja, vendar spada, tako po Carneluttiju (na podlagi razširjenosti metuljev) kot po Mršicu (na podlagi razširjenosti edafskih NATURA SLOVENIAE 3(2): 41-62 43 in podzemeljskih organizmov), večji del našega raziskovalnega območja v subpanonsko regijo (Mršic 1997). Spodnji opis Srednjesotelskega gričevja povzemamo po Pavšku (1999). Gričevje s treh strani obdaja hriboviti svet Rudnice, Bohorja in Orlice, proti vzhodu pa se spušča proti Panonski nižini. Zato tu prevladujejo celinske podnebne značilnosti. Srednja letna temperatura zraka je malo pod 10°C, januarska med -2 in -1°C, julijska pa okoli 20°C. Največ padavin je v poletnem trimesečju, na leto pa v povprečju okrog 1100 mm. Med kamninami prevladujejo laporji, na višjih vzpetinah najdemo apnence in dolomite, v dolinah Bistrice in Sotle, ki odmaka vse vode Srednjesotelskega gričevja, pa meljaste in glinaste nanose. Dobro tretjino površin porašča gozd, kar polovica pa jih je namenjena obdelovanju. Med slednjimi prevladujejo travniki in pašniki, njive so zgoščene na manj strmem terenu ob Bistrici in Sotli. Od gozdov je največ listnatih, ki jih tvorijo predvsem različne združbe bukve. Na poplavnih ravnicah ob Bistrici in Sotli najdemo zamočvirjene predele. Belojača je 470 m dolga izvirska jama v predelu osamelega krasa v Halozah. Popis prebivališč netopirjev Zaradi omejenih možnosti smo se znotraj pestre ponudbe možnih prebivališč netopirjev omejili le na najlaže dostopna, in sicer tista v jamah in stavbah. Obiskali smo podstrešja in zvonike cerkva in gradov, saj se v njih pogosto nahajajo kolonije netopirjev. Naš cilj je bil med drugim najti čimveč porodniških kolonij, za popis katerih je najprimernejši čas ob koncu junija in v juliju (Rudolf & Liegl 1990). V njih samice takrat kotijo in dojijo mladiče, ki za razvoj potrebujejo dovolj tople mikroklimatske razmere (Ransome 1998). Zato mnogim vrstam za razvoj mladičev še posebej ustrezajo podstrešja. Pri determinaciji vrst smo si pomagali z ultrazvočnimi detektorji (glej spodaj) Tranquillity II in Tranquillity (David J Bale). Pri teže prepoznavnih vrstah smo posamezne osebke ujeli (glej spodaj). Prešteli smo število vseh osebkov in posamezne spolne oziroma starostne skupine, če je bilo to mogoče. Zabeležili smo podatke o velikosti in legi gruč, prisotnosti gvana, lastnosti prebivališča itd. Zbirali smo tudi ostanke mrtvih netopirjev (kadavre, posamične kosti itd.), ki so bili določeni kasneje. Lov netopirjev Netopirje smo lovili z najlonskimi mrežami različnih dimenzij, ki se uporabljajo v ornitologiji. Mreže smo namestili na vhode jam oziroma brezen, na nekatera mesta, kjer smo pričakovali, da se bodo netopirji prehranjevali, ali pa na potencialnih letalnih koridorjih. Način 44 Klemen KOSELJ & Nataša AUPIČ: Prispevek k poznavanju favne netopirjev ... / ZNANSTVENI ČLANEK lova podrobno predstavljata Kunz & Kurta (1988). Posamezni osebki so bili ujeti z roko pri pregledu prebivališč. Netopirje smo stehtali, izmerili, določili starost in reproduktivno stanje. Za determinacijo vrste smo uporabljali določevalni ključ v Schober & Grimmberger (1987). Ujete osebke smo označili, tako da smo jim odstrigli dlako na določenem delu telesa. S tem smo omogočili identifikacijo pri morebitnem ponovnem ulovu. Med lovom z mrežo smo spremljali aktivnost netopirjev v okolici z ultrazvočnimi detektorji Tranquillity II in Tranquillity (glej spodaj). Popis netopirjev z ultrazvočnimi detektorji S pomočjo ultrazvočnih detektorjev je v primernih razmerah mogoče razlikovati večino evropskih vrst netopirjev (Ahlen 1990, Ahlen & Baagoe 1999, Limpens & Roschen 1995, Weid & von Helversen 1987). Z ultrazvočnimi detektorji Tranquillity II in Tranquillity (David J Bale) smo popisovali vrste netopirjev v najrazličnejših habitatih. Več pozornosti smo namenili tistim mestom, kjer smo pričakovali večjo gostoto (npr. obcestne svetilke, vodna telesa). V primerih, ko (npr. zaradi krajšega časa zadrževanja netopirja v bližini opazovalca) določitev do nivoja vrste ni mogoča, je treba podati skupino možnih vrst (Ahlen & Baagoe 1999, Barataud 1996). S heterodinim sistemom ultrazvočne detekcije, ki smo ga v glavnem uporabljali, nismo razlikovali sledečih parov vrst: navadnega in ostrouhega netopirja M. blythii, rjavega uhatega in sivega uhatega netopirja (Limpens & Roschen 1995), obvodnega M. daubentonii in dolgonogega M. capaccinii, belorobega Pipistrellus kuhiii in Nathusijevega netopirja P. nathusii (Barataud 1996). Naštete pare vrst navajamo skupaj. Pri prepoznavanju vrst smo si pomagali tudi z vizualnim opazovanjem, npr. velikosti osebka, hitrosti in načina leta (Ahlen 1990, Limpens & Roschen 1995). Rezultati in diskusija Na 30 najdiščih smo našli 12 vrst netopirjev (Tab. 1). V Srednjesotelskem gričevju in sosednjih delih Posavskega hribovja smo zabeležili skupno 11 vrst, v jami Belojača v Halozah pa 3 vrste. NATURA SLOVENIAE 3(2): 41-62 45 Prebivališča netopirjev V vseh 15 obiskanih prebivališčih (Sl. 1) smo našli bodisi netopirje (10 prebivališč) ali pa vsaj sledove njihovega občasnega pojavljanja (5 prebivališč). Med te ostanke spadajo iztrebki netopirjev in deli členonožcev, ki jih netopirji med prehranjevanjem zavržejo (krila, okončine itd.). Obiskali smo 7 podstrešij in zvonikov cerkva (v oklepajih navajamo zaporedne številke najdišč iz Tabele 1 - št. 4, 12, 13, 20, 21, 22, 26), 2 podstrešji gradov (št. 1, 6) in 6 jam (št. 14, 15, 23, 24, 30) ali brezen (št. 17). V brezno nismo vstopili, saj nismo imeli potrebne opreme, pač pa smo na njegovem vhodu netopirje lovili z mrežo. (Tab. 1, 2). Tabela 1: Najdišča netopirjev na obravnavanem območju. V prvem stolpcu so navedene zaporedne številke najdišč. V stolpcu Opombe so zabeleženi načini določitve taksonov in nekatera opažanja (porodniška kolonija, sledovi pojavljanja netopirjev). Nadm. viš. - nadmorska višina najdišča, Št. opaž. os. - število opaženih osebkov, por. kol. - porodniška kolonija, un - spol nedoločen, v primeru samca je dodana oznaka $, ad $ - spolno zrela oz. doječa samica, juv - mladič (letošnji osebek). Oznake taksonov: Rh - Rhinolophus hipposideros, Rf - R. ferrumequinum, Re - R. euryale, Re/hi - R. euryale/hipposideros, Mmyo - Myotis myotis, Mmyo/bly - M. myotis/blythii, Md/c - M. daubentonii/capaccinii, Mmys - M. mystacinus, Mis - Miniopterus schreibersii, Es - Eptesicus serotinus, Pp - Pipistrellus pipistrellus, Pk/n - P. kuhlii/nathusii, Hs? - Hypsugo savii?, Plaus - Plecotus austriacus, Pl/M - Piecotus/ma\i Myotis, Chiroptera - neprepoznan netopir ali sledovi pojavljanja netopirjev. Table 1: Records of bats in the study area. In the first column successive numbers of the localities are given. In the last column the methods of species identification (detektor - bat detector, ujet/a - specimen caught, vid - visual observation, mrtev osebek - dead specimen) and other data are included (por. kol. - nursery, iztrebki - only guano present). Alt. - altitude, No. of obs. ind.- number of observed individuals, un - sex unknown, in the case of male, $ is added, ad $ - sexually mature or nursing female, juv - juvenile (born the same year), več - several. For abbreviations of the names of the taxa see above. Pl/M - Plecotus/maW Myotis, Chiroptera - species identification not possible. Št./ Najdišče/ Nadm. viš. (m)/ Datum/ Opaženi taksoni/ Št. opaž. os./ No. of obs. ind. Opombe/ No Locality Alt. (m) Date Observed taxa un ad$ juv Remarks 1 Pišečki grad 352 26.6.99 Rh 3 11 11 por. kol. 2 Podsreda, nadcestna svetilka 245 26.6.99 Pk/n Es 1 1 detektor 3 Podsreda, svetilka pri hlevu 240 26.6.99 Pk/n 1 detektor 4 Podsreda, Sv. Janez Krstnik 245 28.6.99 29.6.99 Es Mmyo/bly Es Mmyo/bly Mmyo 40 80 20 100 1 1 1 20 100 1 ujeta, por. kol. por. kol. 1 ujeta, por. kol. por. kol. 1 ujeta 5 pred gradom Podsreda 475 26.6.99 Chiroptera 1 vid 6 grad Podsreda 475 2.7.99 Rh 3 16 16 por. kol. 7 Lesjakov Graben, ribnik 240 26.6.99 Pk/n Es Hs? več 1 več detektor 8 JV od Kozjega, obcestna svetilka 280 26.6.99 Pk/n detektor 46 Klemen KOSELJ & Nataša AUPIČ: Prispevek k poznavanju favne netopirjev ... / ZNANSTVENI ČLANEK Št./ Najdišče/ Nadm. viš. (m)/ Datum/ Opaženi taksoni/ Št. opaž. os./ No. of obs. ind. Opombe/ No Locality Alt. (m) Date Observed taxa un ad juv Remarks 26.6.99 Ppi več 9 Kozje, ribnik 280 Pk/n Md/c Es več detektor 10 Kozje, obcestna svetilka 280 26.6.99 Es Pk/n detektor 11 Kozje, svetilka 280 26.6.99 Es Pk/n detektor 12 Kozje, Sv. Ema 280 29.6.99 Chiroptera iztrebki 13 Kozje, Sv. Marija vnebovzeta 290 2.7.99 Chiroptera iztrebki 14 Kozje, Krofelnova jama 300 27.6.99 28.6.99 Rf Re/h Rf Rh Re 1 2