414
O predivstvu na Dolenjskem.
Spisal Andrej Piskar.
•v
Biia sta letos zopet kmetijska shoda (tabora) v Smart-nem pri Litiji in v Loki v ta namen, da bi se umno pridelovanje lami ia izdelovanje prediva vtrdilo in raz-sirilo.
•v
Prekrasna okolica Smarska in Litijska bi bila tudi v kmetijskem oziru jako blagonosna, ako bi bila zemlja bolj enakomerno razdeljena, kajti tukaj nahajamo jako velika posestva, ki imajo zemlje skoro preveč, zraven teh pa kmetije, ki jim veliko tega manjka, kar bi pri rednem gospodarstvu moralo biti. V tej okolici sejejo in pridelujejo jako veliko lanu, posebno okoli Jablane in Hotiča.
K shodu je prišlo precejšnje števil© gospodarjev z vse okolice, posebno tisti, kateri se s predivstvom bolj pečajo. Prav pazljivo so poslušali ves poduk in razpravljali smo marsikatero kmetijsko zadevo, ter so se za vse prav zanimali. Posebno je kmete veselilo to, da sem jim obljubil priti naslednje dni po vaseh na dom, da bi se tem določneje pogovorili o vsakovrstnih kmetijskih zadevah tega kraja.
Obiskal sem potem več vasi po okolici, v katerih se s predivstvom bolj pečajo in večidel povsod z dobrim vspehom. Pogovorili smo se po domače o vsakovrstnih razmerah , in veselo je bilo videti, kako se je zbralo tu in tam staro in mlado , ter prav pazljivo se vdeleževalo razgovorov in pretresovanja teh in onih gospodarskih reči. Ne bil bi mislil, da se tukaj kmetje tako zanimajo za poduk. Pa naj ne misli kdo, da smo debatirali po dvoranah ali pri vinu za mizo. Kaj še, — naše zbirališče bilo je dvorišče; sedeli smo na lojtrah vozov; pred nami je bil gnojni kup, krog nas so skakale ovce in mukala goveda. To je učilnica za kmetijskega učitelja, kjer se da govoriti z ljudstvom po domače in se more pridobiti za poduk.
Kakor sem rekel, sta zemlja in podnebje za kmetijstvo tukaj jako ugodna, toda gospodarske razmere so neugodne. Tukaj je mnogo velikih posestev, katera imajo lepo zemljo, posebno gozde in travnike; navadne kmetije pa so majhne in jim manjka gozdov in travnikov. Kjer pa ni travnikov, tam ni živinoreje, in kjer ni živinoreje, tam ni gnoja, in kmetija ne velja nič. Ce, na priliko, Gorenski kmet na svojem posestvu redi 12 do 16 glav goveje živine, je redi tukajšnji komaj 6 do 8, in pri tem mora še vso slamo porabiti za krmo, ker mu manjka sena. Steljo in drva za kurjavo morajo večidel kupovati od daleč, ker nimajo gozda. Gospodarji izdajejo na leto po 80 gold. za steljo in drva. Žalostno pa je to , da so mnogi izsekali še to malo gozda, kar so ga imeli, da se vidijo zdaj po nekih re-brih skoro prazne golicave. Dan na dan so plavili najlepše stnreke in jelke po Savi do premogovih jam v Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, pa vozili bukove hlode na železnico in podloge (švelarje), dokler so kaj imeli. Nekateri so pokončevali gozde lahkomiselno , a večina bila je prisiljena iskati denarja tam, kjer se je dal dobiti, ker dohodki so pri kmetijstvu le pičli, davki in stroški pa silni.    Kjer je  davkovska   eksekucija vsake
kvatre za petami, ondi res ne moremo zameriti kmetu, če proda zadnji klin iz gozda, da se reši silnih zadreg. Ali kaj bo vprihodnje? To je vprašanje, resnega pre-mislika vredno za marsikateri kraj naše Dolenske strani.
Pri takih razmerah so dohodki tukajšnjega kmetovalca majhni. Ker imajo malo zemlje in jim manjka klaje, je živinoreja le na nizki stopinji in komaj za domače potrebe in le tu in tam jim nekaj dobička vrže. Žita komaj boljši kmetovalci pridelajo za potrebo, srednji ga morajo kupovati, posebno v slabih letih. Za prodaj imajo samo nekaj fižola, katerega tukaj precej sadijo, in pa kaj malega pšenice. Največ jim vrže še predivo in laneno seme. Nekdaj so sejali še več lanu; al zdaj so ga zel6 opustili, ker jih izdelovanje preveč stane, ker so delavci predragi, tako, da nazadnje gospodarju malo dobička ostane. Ko sem kmetovalcem pripovedoval in prigovarjal, da bi se tukaj z velikim pridom napravila pre divni ca (izdeiovalnica za predivo), v kateri bi se z manjšimi stroški napravilo boljše blago, so vsi od kraja rekli: napravite nam tako predivnico, in potem bi mi sejali še enkrat toliko lanu; al zdaj ga ne moremo izdelati, ker nas preveč stane, pri vsem tem pa je še blago slabo.
Tukaj bi bila predivnica res na pravem mestu, ker se prideluje že zdaj v celi okolici kakih 800 do 1000 centov prediva, katero vse bi se dalo v taki izdeloval-nici izdelati. Ali težava je, jo napraviti, ker kmetje niso premožni, veliki posestniki pa se tudi malo zanimajo za napredek v kmetijstvu. Premožneji obrtniki in trgovci pa se v današnjih kritičnih časih kaj neradi po-primejo novega podvzetja, katero jim še ni po vsem znano.    Al o tem bomo govorili še pri drugi priliki.
To je površni obraa navadnega kmetijstva v tej okolici, kolikor sem opazil pri tej priliki. O velikih posestvih govoriti ni moj aamen in o obrtniji in trgovini znabiti spregovorim o posebni priliki. Stan;e kmetijstva tukaj in po Dolenskem sploh je na mnoge strani vredno resnega premislika.