INTERVJU ■o -r<"> im -t-■r- Polona Rifelj, direktorica celjske knjižnice str. 26-27 KRONIKA Franček umrl le nekaj metrov od doma str. 15 St. 41 / Leto 72 / Celje, 12. oktober 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Nova resničnost Bankomati, na katerih lahko pridete do svojega denarja, in možnost plačevanja računov na spletu so nekoč pomenili pravo revolucijo. Zdaj je na vrata potrkala nova resničnost - kriptovalute, ki marsikomu že prinašajo dobičke. V Naši temi razkrivamo, kako se z novo resničnostjo soočajo »dacarji«, slovenska zakonodaja in banke. str. 12-13 asamio t AKTUALNO Vinogradniki v pričakovanju izjemnega letnika str. 3 GOSPODARSTVO Letos najboljši Tehnos str. 4 Zorko se poslavlja str. 5 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVAUH (+ 0,30 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK: cca 200—250 kg! tt Foto: GrupA, fotomontaža: AB Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ka^t&t "р>иг*ш s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Kriptosvet je že tukaj in ne bo šel nikamor. Koliko časa bomo potrebovali, da bo postal del našega vsakdana, pa bomo videli.« Jakob Kapus, poznavalec sveta kriptovalut »V tujini ni lahko poslovati, a če verjameš vase in svojo blagovno znamko, je običajno lažje. V svetu ne moreš prodati slabega izdelka.« Anton Kisovar, direktor in lastnik podjetja Tehnos »Mislim, da bi bilo treba bolj življenjsko gledati na vsa ta soglasja, ki jih moramo pridobiti, saj Celje ne more biti talec, če rečem nekoliko grdo, zavoda za varstvo kulturne dediščine.« Polona Rifelj, direktorica celjske knjižnice »Čeprav krožna tur-nokolesarska pot po Sloveniji tehnično ni zahtevna, morajo imeti kolesarji, ki se odločijo zanjo, izkušnje.« Jože Rovan, idejni oče Slovenske turnokolesarske poti »Sodelujočih pri projektu ni bilo težko najti, saj si vsak zbor želi to izjemno delo vsaj enkrat zapeti. Izbrali smo tri zelo dobre zbore.« Dejan Tamše, umetniški vodja predstave Carmina Burana ČETRTEK PETEK 21 8 SOBOTA NEDELJA 21 8 22 8 »Ne bojte se življenja na kmetiji!« Na Ponikvi že štirinajsto vseslovensko srečanje kmetov ŠENTJUR - Na vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi so letos organizatorji povabili s Slomškovimi besedami »če hočeš druge vneti, moraš sam goreti«. Osrednji govorec na slavnostni akademiji na Slomu je bil duhovnik Dejan Horvat z Goričkega. Poleg svojega dušnega pastirstva v župnijah Markovci in Gornji Petrovci tudi kmetuje. In kot je dejal v svojem nagovoru, je kljub vsem tegobam še vedno lepo biti kmet. Srečanje se je tradicionalno začelo s sveto mašo, ki jo je na Ponikvi daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. »Hrana je dar, ki ga mi ljudje pripravljamo drug drugemu, saj je za to, da pride kos kruha na mizo, treba vsaj osem ljudi: tisti, ki je oral, sejal, požel, peljal v mlin, zmlel, spekel, prodal in dal na mizo,« je povzdignil poslanstvo kmetov Lipovšek. Temu se je v nagovoru pridružil tudi evangeličanski škof Geza Filo. Srečanje se je nadaljevalo pod šotorom pred Slomškovo rojstno hišo, kjer je zbrane nagovoril tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Kot je dejal, se v Evropi komaj kdo zaveda, kaj pomeni lakota. Osrednji govorec je bil duhovnik in kmet Dejan Horvat. V kulturnem programu sta poleg zbora iz Beltincev sodelovala tudi kvartet ljudskih pevcev iz Vitanja in ljudska pesnica Ivanka Uduč iz Planine pri Sevnici. Pogostitev pa so pripravili gasilci s Ponikve, članice društev kmečkih žena in dijaki Šolskega centra Šentjur. »Od povsod prihaja k nam cenena hrana. S spoštovanjem tradicije bi bilo slovenskemu kmetu lažje in se ne bi bilo treba boriti za izbrano kakovost. Kljub temu imamo lepo podeželje, urejeno. Predvsem zaradi ljudi, ki kmetujejo.« Najbolj pa je zbrane navdušil osrednji govornik Dejan Horvat. Ker ima v obeh župnijah skupaj le štiristo fa-ranov, se je pred leti odločil, da bo tudi kmetoval in na ta Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je dan pred tem obiskal Podsredo. Srečanju kmetov na Ponikvi ob rob je dejal: »Ljudje se morajo v prvi vrsti zavedati, da hrana ne more biti zastonj. To je žalitev za kmeta. Če greste v trgovino in dobite poleg nakupa še deset kilogramov krompirja zastonj, je to nemoralno. S takimi zahtevami uničujemo slovenskega kmeta. V trgovinah iščite slovensko hrano. In jo spoštujte.« način ustavil zaraščanje rodovitne zemlje v bližnji okolici. Kot je dejal, v župniji vsako leto za kmetovanje usposo-bij o nekaj dodatnih hektarov zemlje. »Zato pravim, da je lepo biti kmet! Včeraj sem zoral nekaj njiv drugim, ki bodo posejali pšenico in ta bo postala kruh, ki ga darujemo na oltarju. Kaj ni to lepo? In še misel mladim. A ni najbolj prijetno prav kmečko okolje za mlade družine? Ne bojte se življenja na kmetiji. Res je težko, je pa tudi lepo,« je zaključil Horvat. StO, foto: KGZS Priznanje za Medpodjetniški izobraževalni center ŠC Celje Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) Šolskega centra Celje je v četrtek, 5. oktobra, na strokovnem srečanju Zavoda RS za zaposlovanje v Ljubljani prejel priznanje, ki ga je zavod podelil tistim partnerjem, ki so pripomogli k doseganju njegovih strateških ciljev in so se izkazali kot družbeno odgovorni. V utemeljitvi je med drugim bilo zapisano: »Vsaka aktivnost zavoda stoji (in pade) z vključenimi akterji. Kadar sodelujemo z MIC ŠC Celje, je rezultat predvidljiv - kvalitetno pripravljene vsebine, brezhibna organizacija, pripravljenost na prilagoditve in zadovoljni uporabniki z dobrimi izhodi vzaposlitev. Z njihovim delovanjem tako učinkoviteje sledimo zastavljenim strateškim ciljem.« Šolski center Celje že več desetletij sodeluje z Zavodom RS za zaposlovanje, Območno službo Celje. Z ustanovitvijo M IC-a leta 2008 seje to sodelovanje še poglobiloz intenzivnejšimi usposabljanji in izobraževanji, ki so bolj naravnana k potrebam delodajalcev. Osnovno poslanstvo MIC-a je izvajanje podpore in skrb za kvalitetno delovanje pri spodbujanju podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja ter pri izboljšanju kvalitete sistema izobraževanja in raziskoval-no-razvojne dejavnosti. MIC skrbi za pridobivanje ključnih kompetencza delovanje na evropskem tržišču, omogoča prenos znanjpreko SOLSKI CENTER CELJE , J"' m I Ш 1 i 1 w 1 ДЖ-- шЈ Prejemnica priznanja mag. Andreja Jelen Mernik, vodja MIC-a ŠC Celje Medpodjetniški izobraževalni center skupnih projektov z gospodarskimi subjekti in tako prispeva tudi k uravnoteženemu regionalnemu razvoju. Direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla o delovanju MIC-a in prejemu priznanja pravi: »Uspeh v okviru projekta ESRR, Investicija vMiC, nam je prinesel vrhunsko opremo. Prinesel pa namjetudi obvezo, da bomo v naslednjih petih letih na novo pridobljeni opremi poleg naših dijakov in študentov usposobili tudi zunanje uporabnike. O neizpolnjevanju obvez nikoli nismo razmišljali. Raje smo se lotili dela in uspeli, saj smo dosegli vse zahtevane kazalnike.« Še več kot to, MIC ŠC Celje je kazalnike tudi presegel. V teh letih se je s pomočjo sodobne tehnološke opreme usposobilo 1.700 udeležencev v več kot 160 programih usposabljanja s področij CAD/CAM tehnologije (tudi 5D), avtoremontne dejavnosti, inteligentnih instalacij, robotike, strojnih instalacij, novih tehnologijmodelira-nja in izdelave prototipov, medijske tehnike (A/V studio, radijski studio, grafična in fotografska tehnologija), fotovoltaike in robotskega varjenja. Če tudi vas zanima, kajpo-nuja MIC ŠC Celje, jih lahko obiščete osebno, na spletni strani http://mic.sc-celje.si/ ali pa jim pišete na mic@sc-celje.si. Vabljeni v MIC ŠC Celje center novih priložnosti! Mateja Rajh Jager, MIC ŠC Celje AKTUALNO 3 V pričakovanju izjemnega letnika Ljubitelji vina bodo lahko po martinovem resnično uživali -dnike boli glava V vinogradih je bilo v začetku oktobra potrgano že skoraj vse grozdje. Letošnji letnik je tako drugi najzgodnejši v obdobju po drugi svetovni vojni, poleg letnika 2003. Vinogradniki so lahko začeli prvo trgatev že po 20. avgustu in to za peneča vina. Letošnje leto si bodo nasploh še dolgo zapomnili. Eni si bodo leto 2017 zapomnili po zelo slabem, drugi po dobrem. Najprej je prišlo do spomladanske pozebe. Ta je vinograde različno prizadela, odvisno od sorte. Škode na grozdičih oziroma kabrnikih je bilo od nekaj odstotkov vse do okoli osemdeset odstotkov. Nastala je pri zgodaj odganjajočih sortah kot so chardonnay, muškat ottonel, rumeni muškat in modra frankinja. »Že zaradi pozebe je bilo nastav- ka pridelka povprečno okoli trideset odstotkov manj, kot v običajnem pridelovalnem letu,« je na spomladanske razmere spomnila Tadeja Vodovnik Plevnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Ta deluje tudi na našem območju. »K sreči smo nato imeli dolgo vroče poletje, kar je trta izkoristila. Ponudila je dobro kakovost grozdne jagode,« je še povedala. Nato so nekatera vinorodna območja prizadela neurja s točo. Od pozebe do gnilobe »Tam, kjer je grozdje ostalo zdravo in se razvijalo, lahko govorimo o letu 2017 kot o drugem najzgodnejšem letniku po drugi svetovni vojni. Le letnik 2003 je bil po dozorelosti zgodnejši,« je povedala o boljši plati letošnjega leta Vodovnik Plevnikova. Tako so bile na začetku oktobra trgatve v veliki večini že zaključene. »Ponudba narave je bila izjemna. To pomeni, da so lahko vinarji potrgali grozdje tako za odlično deželno vino kot za vrhunska vina. Tudi za vrhunska vina posebnih kakovosti,« ugotavlja specialistka. Poznim sortam - kot so renski in laški rizling, šiponi ter žametovke - je zagodel deževni september. »Marsikje pridelka zaradi deževja niso uspeli spraviti pod streho, zato se je začela pojavljati gniloba grozdja. To za kakovost vina seveda ni ravno najboljše,« je povedala Vodovnik Plevnikova. Zavod ocenjuje, da je glede na vse hudo, kar je letos pestilo vinogradnike ter njihov pridelek, letos okoli Nekatere vinogra- štirideset odstotkov manj pridelka. V vinogradih delno ostaja še grozdje šipona, laškega in renskega rizlinga. Najpogu-mnejši vinarji puščajo zunaj zlasti laški rizling, v pričakovanju izbora ali suhega jagodnega izbora, pa tudi ledenega vina. »Pričakujemo, da bo kakovost vin letnika 2017 izjemna. To še posebej v tistih kleteh, kjer so mošt za vrenje primerno pripravili ter primerno poskrbeli tudi za nego mladega vina,« ocenjuje specialistka. Pričakuje sortno značilna, dišeča in prijetno pitna harmonična vina. BRANE JERANKO Foto: Vinogradniško društvo Vojnik Nekateri so imeli srečo. Na fotografiji del letošnjega pridelka vojniških vinogradnikov, predstavljenega na njihovi prireditvi. Ugodnosti invalidom tudi v tujini Minila sta dobra dva meseca, odkar lahko invalidi na upravnih enotah vložijo zahtevek za izdajo evropske kartice ugodnosti, ki jim nudi popuste na različnih področjih. V Sloveniji je približno 170 tisoč upravičencev do kartice, preverili pa smo, kolikšno je zanimanje za to kartico na Celjskem. Invalidi lahko od julija letos na upravnih enotah vložijo zahtevek za izdajo evropske kartice ugodnosti. Na Upravni enoti Celje so do sedaj prejeli 178 zahtevkov za izdajo kartice, v štirih primerih zahtevku niso ugodili. Sicer na upravni enoti pravijo, da se je povpraševanje po karticah umirilo. To pripisujejo dejstvu, da lahko invalidi v Sloveniji uveljavljajo več popustov tudi na podlagi članske izkaznice invalidskega društva. A predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik opozarja, da ta kartica ponuja ugodnosti v več državah, ne le v Sloveniji: »Invalidi lahko obiščejo kraje v Evropski uniji in tam koristijo včasih še več ugodnosti kot v Sloveniji. Tisti, ki postanejo invalidi, pogosto pristanejo na zavodu za zaposlovanje in prejemajo socialno pomoč - s tem pa si težko privoščijo dopust. Kartica jim tako lahko omogoči tudi ugodnejše dopustovanje.« Na upravni enoti Žalec so do sedaj prejeli 90 vlog, 89 so jih rešili pozitivno, tudi za 90. pričakujejo odobritev. Sicer je treba opozoriti še, da lahko invalidi za evropsko kartico ugodnosti zaprosijo na katerikoli upravni enoti, torej ne glede na kraj stalnega prebivališča, saj za urejanje teh vlog ne velja krajevna pristojnost posameznih enot. EP —7 v" i " " i " " " Začenja se cepljenje proti gripi Oktobra se po vsej Sloveniji začenja cepljenje proti gripi. Najučinkovitejša zaščita pred okužbo z virusi gripe je še vedno cepljenje. Sestava cepiva za odrasle za to sezono vključuje štiri antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanjih krožili v letošnji sezoni. Gre za tako imenovano štirivalentno cepivo, kar je novost, saj se je v Sloveniji do zdaj uporabljalo le trivalentno cepivo. Za otroke, mlajše od treh let, pa štirivalentno cepivo ni na voljo, zato bodo cepljeni po starem sistemu. Glede na način cepljenja proti gripi otroci, stari od 6 mesecev do 9 let, prejmejo enega oziroma dva odmerka cepiva. Stroške cepiva za kronične bolnike in starejše od 65 let krije zavod za zdravstveno zavarovanje, drugače je takšno cepljenje samoplačniško. Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za zaplete ob gripi. SŠol Otroški dodatki tudi za tiste z višjo plačo Vlada vrača otroški dodatek za sedmi in osmi dohodkovni razred ter podaljšuje očetovski dopust Leta 2012 je Zakon za uravnoteženje javnih financ določil varčevalne ukrepe tudi pri dodeljevanju otroških dodatkov. Ob koncu leta bodo ti ukrepi nehali veljati, otroški dodatek pa bo 1. januarja ponovno uveden tudi v 7. in 8. dohodkovnem razredu. Otroški dodatek je eden izmed socialnih transferjev, dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Trenutno ga prejema 249 tisoč otrok, po novem letu ga bo prejemalo dodatnih 45 tisoč. Povprečna višina otroškega dodatka v Sloveniji zdaj znaša 76 evrov na otroka, določa pa se glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Slednji je določen kot odstotek povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v državi v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve. Nova meja za pridobitev dodatka bo 1.019 evrov neto na družinskega člana. Upravičenci do otroškega dodatka bodo vloge lahko oddali decembra letos. Na boljšem tudi očetje Letos se je višina otroškega dodatka v 5. in 6. dohodkovnem razredu sicer že dvignila in vrnila na raven pred sprejetjem varčevalnih ukrepov. Več otrok je tudi upravičenih do subvencije za malico in kosilo. Novo leto prinaša novosti tudi na področju očetovskega dopusta. S 1. januarjem bodo očetje dobili dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta in ga bodo imeli skupno 30 dni. Septembra prihodnje leto bo nov zakon uvedel tudi informativni izračun, ki naj bi olajšal uveljavljanje socialnih pravic. Oktobra bodo prebivalci prejeli izračun enoletnih pravic, a kljub uvedbi informativnega izračuna bo treba oddati vlogo na center za socialno delo. Na podlagi tega bo upravičenec na dom prejel informativni izračun vseh enoletnih pravic, sistem pa naj bi razbremenil tako državljane kot centre za socialno delo. EP Nov bivalnik celjskega zavetišča za brezdomne V torek je bil svetovni dan brezdomstva. Ob tej priložnosti so v Zavetišču za brezdomne Celje v Kosovi ulici 7 namenu predali tudi nov bivalnik. Odprli so še knjižnico in večnamensko sobo z razstavo izdelkov, ki so jih izdelali stanovalci. V štirinajstih letih so v celjskem zavetišču za brezdomne pomagali že več kot 500 ljudem. V novem bivalniku so uredili 16 postelj, v spodnjih prostorih zavetišča pa trenutno prostore obnavljajo. Ko bo obnova končana, bodo tam uredili še osem postelj. Povpraševanje za bivanje je veliko, pravi vodja zavetišča za brezdomne Celje Zdenka Zrinski. V Sloveniji naj bi bilo več kot 6.500 brezdomnih oseb. To je sicer število ljudi, ki so pomoč poiskali uradno. Še enkrat toliko pa naj bi bilo brezdomnih ljudi, ki zaenkrat za pomoč še niso zaprosili, pa so ostali brez vsega. SŠol S selitvijo nekaj sob v nov bivalnik, ki je postavljen in urejen ob zavetišču, imajo stanovalci tudi več osebnega prostora. 4 GOSPODARSTVO »Priznanje za najboljšo regijsko gazelo ni samo moje. Pripada tudi vsem zaposlenim v podjetju,« je ob podelitvi dejal Anton Kisovar, direktor in lastnik Tehnosa, ki se poteguje tudi za najboljšo gazelo v državi. Zmagovalec bo znan 25. oktobra. (Foto: Foto arhiv Dnevnik) Letos najboljši Tehnos Žalsko podjetje v zadnjih petih letih skoraj podvojilo prodajo - Po letu 2007 med nominiranimi gazelami le eno podjetje iz Celja Letošnje razglasitve najboljšega hitro rastočega podjetja v regiji so se udeležili tudi zmagovalci in nominiranci prejšnjih let. Zmagovalec letošnjega izbora za najboljše hitro rastoče podjetje savinjsko-zasa-vske regije je žalski Tehnos. Za naziv najbolj uspešne gazele sta se potegovali še dve podjetji iz Spodnje Savinjske doline - Ograje Kočevar iz Prebolda, ki je vodilni proizvajalec ograjnih sistemov v Sloveniji, in Šotori Petre z Vranskega, ki se že več kot četrt stoletja ukvarja z izposojo prireditvenih šotorov in skladiščnih hal. Tehnos v času med letoma 2011 in 2016, ki je bil osnova za merjenje rasti, ni dosegel tako visokega skoka kot marsikatero drugo podjetje na lestvici sto najhitreje rastočih v regiji. Vendar je njegova rast v teh letih vsekakor zavidanja vredna, predvsem pa je stabilna. Tehnos, ki izdeluje kmetijske stroje in je pomemben partner mnogim multinacio- nalkam s področja bele tehnike ter avtomobilske in letalske industrije, je v zadnjih petih letih prodajo skoraj podvojil. S 7,2 milijona evrov v letu 2011 jo je lani povečal na skoraj 13 milijonov evrov. Letos naj bi prihodke povečal še za 30 odstotkov. »Naročil imamo toliko, da skupaj z zaposlenimi delam skoraj vse sobote,« pravi direktor in lastnik Anton Kisovar. Od obrtne delavnice do sodobne tovarne Anton Kisovar je poklicno pot začel v Gorenju, a se je kmalu odločil za samostojno pot in leta 1989 je odprl manjšo obrtno delavnico, kjer se je ukvarjal z orodjarstvom in sodeloval z nemškim Siemen-som. Po petih letih je ustanovil podjetje in kupil 3.700 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov Hmezad Strojne v stečaju, ki je pred propadom izdelovala kmetijske stroje. Zaposlil je tudi nekaj več kot 30 njenih nekdanjih delavcev, ki so v podjetju Tehnos nadaljevali tradicijo izdelovanja kmetijske mehanizacije. Danes je Tehnos sodobna tovarna, ki v proizvodnjo uvaja vse več robotizacije in avtomatizacije in se razprostira na skoraj enajst tisoč kvadratnih metrih pokritih proizvodnih površin. Trenutno zaposluje 95 ljudi, v hčerinskem podjetju jih dela še dvajset. Proizvodnjo sestavljajo trije programi. Poleg lastnega programa kmetijskih strojev in naprav, ki so v celoti plod njihovega znanja, je Tehnos že vrsto let pomemben partner mnogim multinacionalkam s področja bele tehnike ter avtomobilske in letalske industrije. Samo v Sloveniji so na njihovem seznamu BSH Hišni aparati, Gorenje, Adria Mobil, Revoz in Novem, za katere izdelujejo najrazličnejše komponente iz plastike, gume in kovin. Tretji je tako imenovani naročniški program, v okviru katerega po naročilu izdelujejo naprave in orodja. V 35 državah Tehnos je pretežno izvozno podjetje, saj kar 92 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih. Prisotno je v 35 evropskih državah, pa tudi na Japonskem in v Kanadi. S kmetijskimi stroji, ki jih prodaja pod lastno blagovno znamko, ustvari več kot polovico prihodkov. V ta del tudi največ vlaga. Ima močno razvojno ekipo, sodeluje tudi z mnogimi fakultetami in razvojnim centrom orodjarstva Tecos. »Razvoj je srce podjetja,« poudarja Anton Kisovar, ki tudi pravi, da brez dobrih sodelavcev rast proizvodnje ne bi bila tako velika in stabilna. »Pomembno je tudi temeljito, dolgoročno delo s trgom. V tujini ni lahko poslovati, a če verjameš vase in svojo blagovno znamko, je običajno lažje. V svetu ne moreš prodati slabega izdelka. Slovenci še nismo zahodnjaki, saj smo še vedno del Balkana, na kar sem sicer ponosen, ampak to tudi pomeni, da moramo biti zelo dobri, boljši od ostalih, da nas zahodni svet prepozna,« o svojih izkušnjah na tujih trgih pravi Kisovar, ki je pred dvema letoma dobil tudi nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Spet nova naložba Kljub širitvi pred nekaj leti v Tehnosu spet gradijo dodatne proizvodne prostore, velike 5.500 kvadratnih metrov. Naložba v proizvodno linijo z zelo visoko stopnjo avtomatizacije, ki bo namenjena razrezu, je vredna 8 milijonov evrov. Anton Kisovar napoveduje, da bodo opremo v novo halo začeli nameščati januarja prihodnje leto, zagon proizvodnje pa pričakuje najkasneje v maju ali juniju. Hkrati z gradnjo v podjetju razvijajo nove izdelke. Nekatere od njih bodo predstavili že na letošnjem sejmu v Hannovru, ki velja za najbolj prestižnega v njihovi branži. »Konkurenca v svetu je huda, ampak mi smo, tudi zaradi inovativnosti naših izdelkov, veliko boljši,« je prepričan Kisovar. Hitra rast je lahko past V sedemnajstih letih izbora najboljše gazele v savinj-sko-zasavski regiji (regijo so »zaradi metodologije izbora« umetno ustvarili v Ljubljani) se je tokrat zgodilo prvič, da so bili vsi trije nominiranci iz Spodnje Savinjske doline. Čeprav je celjski župan Bojan Šrot na podelitvi priznanj poudaril, da zaradi tega ni prav nič nevoščljiv, je bilo med vrsticami vendarle čutiti, da bi bil vesel, če bi bilo med najboljšimi tudi kakšno podjetje iz Celja. Čeprav je med podjetji, ki se uvrščajo na lestvice sto najhitreje rastočih, že vsa leta največ takšnih, ki imajo sedež v Celju - letos jih je bilo kar 24 - je v zadnjih enajstih letih med nominiranci bil le Frigo-transport Pišek, ki se je med tri najboljše uvrstil leta 2013. Celjska podjetja so na izborih kraljevala pred letom 2007. Engrotuš je bil trikrat najboljši in enkrat med tremi nominiranimi in je za zdaj edino podjetje, ki so ga dvakrat izbrali tudi za najboljšo gazelo v državi. Prvič leta 2001, drugič leta 2005. Od takrat naprej ga na regijski lestvici ni več. Zgodilo se je, kar je v letih največje rasti večkrat dejal takratni direktor Aleksander Svetelšek, da so gazele krhke živali, ki si lahko hitro polomijo noge. Med tri najboljše so se v tistih letih uvrstili še Esot (dvakrat), Interdent, Pakman, Bial in Kac. Danes delujeta le Interdent in Bial, ostala tri podjetja so šla v stečaj. Izstopata Kronoterm in Skaza V stečaju je končalo tudi žalsko podjetje Kapis, ki je bilo v družbi najboljših leta 2001, 2002 in 2003, ko je bilo tudi bronasta nacionalna gazela. Tako kot Kapis je v minulem desetletju propadlo še več drugih hitro rastočih podjetij z lestvic sto najboljših. Po drugi strani pa je na seznamu tudi zelo veliko podjetij, ki jim hitra rast ni škodila in so še vedno iz leta v leto boljša. Med njimi je vsekakor Ter-motehnika oziroma današnji Kronoterm. To braslovško družinsko podjetje, ki izdeluje toplotne črpalke, se je na lestvicah in tudi med nomini-ranci pojavljalo skoraj vsako leto od leta 2007 naprej. Najboljša gazela v regiji in bronasta v državi je bil leta 2013. Izstopata tudi velenjsko podjetje Skaza, ki je bilo trikrat najboljša regijska in enkrat tudi prva državna gazela, ter KLS Ljubno, ki se ponaša z dvema regijskima in eno zlato nacionalno gazelo. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Toplo stanovanje, nižji računi Teden brezplačnega energetskega svetovanja Posvetujte se z neodvisnimi energetskimi strokovnjaki mreže ENSVET in EKO SKLADA, ki vam bodo pomagali pri izboru, načrtovanju in uresničevanju toplega in varčnega doma. 18.-22. oktober 2017 MERKUR Celje OBI Celje fasade kotli na biomaso toplotne črpalke slab zrak hladno stanovanje visoki stroški ogrevanja I BREZPLAČNO eesver SVETOVANJE Brapltfna tal. ftavllka m www.ensvet.si Eko sldad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund 5 Izletnik dobiva vse več sester GOSPODARSTVO Zorko se poslavlja Po štirinajstih letih vodenja bo Dušan Zorko kmalu delo pivovarne le še nadziral - Razlogov za umik ne razkriva Dušan Zorko bo Pivovarno Laško Union vodil le še nekaj mesecev. Dušan Zorko od prihodnjega leta ne bo več vodil Pivovarne Laško Union. Odstopil naj bi na lastno željo, v družbi pa bo še naprej imel pomembno funkcijo kot član nadzornega sveta. Informacij o tem, kdo ga bo zamenjal, še ni. Lastniki naj bi njegovega naslednika, najverjetneje enega od tujih managerjev iz skupine Heineken, izbrali najkasneje v enem mesecu. Kot najresnejšega kandidata nekateri omenjajo enega od članov poslovodstva v Pivovarni Laško Union. »Upam, da je Heineken našo upravo spoznal kot sposobno, vendar, če bo želel, da se umaknem, bom to tudi storil. Če pa bo videl, da sem pravi za vodenje njegove pivovarne v Sloveniji, bom to z veseljem delal naprej. V preteklih letih sem naredil veliko za obstoj pivovarništva v Sloveniji,« je pred dvema letoma v pogovoru za naš časopis dejal Dušan Zorko. Dodal je še, kako upa, da bo v Laškem dočakal upokojitev. Zakaj se je odločil za umik z vrha pivovarne, nam ni uspelo izvedeti, saj se na naše telefonske klice potem, ko so iz Ljubljane poslali sporočilo o njegovem odstopu, ni odzval. Zorko, ki je bil dolga leta predsednik uprave celjskega Kovintrada, je s slovensko pi-vovarsko industrijo povezan od leta 2004. Najprej je prevzel vodenje Pivovarne Union, leta 2009 pa še Pivovarne Laško. Takrat je dolg pivovarn znašal 450 milijonov evrov. S svojo ekipo je uspešno finančno prestrukturiral podjetje, bankam upnicam vrnil ves dolg ter pivovarsko skupino pripravil na prodajo. Ob hkratnem procesu dokapitalizacije in prodaje je leta 2015 skupino kupil nizozemski Heineken. Lani manj prihodkov in več dobička Uprava, ki jo je Heineken razširil s svojimi predstavniki, se je nato lotila povezovanja z nizozemsko skupino, poslovnega prestrukturiranja in združitve laške in ljubljanske pivovarne v eno podjetje. Posledica tega ni bilo samo temeljito očiščenje podjetja, ampak tudi občutno zmanjšanje števila zaposlenih. Zaradi reorganizacije se je število delavcev z 800 zmanjšalo na nekaj več kot 600. Vodstvo podjetja je pri tem tesno sodelovalo s sindikatom in svetom delavcev, odpuščeni pa so dobili celo višje odpravnine kot so jim pripadale po zakonu. Združena Pivovarna Laško Union je lani imela 149,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 9,5 odstotka manj kot v letu 2015. Vzrok je bila količinsko manjša prodaja na izvoznih trgih in ukinitev trgovskih znamk. Čisti dobiček je bil v primerjavi s predlani višji in je znašal 11,2 milijona evrov. Strateška pivovarna V Heinekenu pravijo, da je Pivovarna Laško Union zanje strateška pivovarna, saj v Laškem poleg nosilne blagovne znamke Laško Zlatorog polnijo tudi pivo Heineken, v Ljubljani pa poleg piva Union še brezalkoholne pijače Sola in Zala ter jabolčnik Cider. Kot še dodajajo, so zdaj pred združeno pivovarno novi izzivi, zlasti na območju Balkana. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Skupina Adventura Holding je kupila 69-odstotni delež podjetja Brioni iz Pule, ki je eden največjih avtobusnih prevoznikov na Hrvaškem. Skupina je na Celjskem znana predvsem po tem, da je njen večinski lastnik Darko Klarič pred tremi leti kupil Izletnik. Po Izletniku je Darko Klarič kupil še novogoriški Avrigo, nato pa v skupino Adventura Holding povezal še manjše avtobusne prevoznike Integral Notranjska, Integral Zagorje, Integral Ko- čevje in Koratur. Vse družbe bodo do konca leta tudi formalno združene v enotno podjetje Avrigo Izletnik. Adventura Holding je zrasel v eno največjih skupin na področju prevoza potnikov v cestnem prometu v Sloveniji, saj ima kar 30-odstotni delež. Podjetja iz skupine so lani prevozila več kot 25 milijonov kilometrov in prepeljala več kot deset milijonov potnikov. Poleg hrvaškega želi skupina vstopiti tudi na italijanski trg avtobusnih prevozov. JI Vsaj nekaj denarja Stečajnemu upravitelju Roku Sodinu na dražbi ni uspelo prodati terjatve, ki jo ima propadla celjska družba Teh-nopolis do nekdanjega direktorja Borisa Klančnika. Gre za dva milijona evrov, ki jo je v odškodninski tožbi zoper Klančnika sodišče prisodilo Tehnopolisu. Stečajni upravitelj in sodišče poskušata denar izterjati že od leta 2014, vendar neuspešno, saj je Klančnik uradno skorajda brez premoženja. Lani je sodišče terjatev zavarovalo z zemljiščem v Konjiški vasi in ga tudi že poskušalo prodati za 108 tisoč evrov, a je bilo pri tem neuspešno. Sodin se je odločil, da bo najprej zanimanje za odkup 2-mi-lijonske terjatve preveril z nezavezujočim zbiranjem ponudb. Oddanih je bilo kar nekaj ponudb, a so vse bile zelo skromne. Najvišja je znašala 75 tisoč evrov in približno takšno vsoto je nato določil kot izklicno ceno za nedavno dražbo, ki pa je bila neuspešna, saj se je ni udeležil noben dražitelj. Stečajni upravitelj še ne ve, ali bo sodišču predlagal novo dražbo. Kot pravi, se bo najverjetneje odločil za ponovno prodajo zemljišča v Konjiški vasi, saj bi glede na to, da terjatve ne more prodati, na takšen način iztržil še največ denarja. JI (y)UNIFOREST VLJUDNO VABLJENI NA HIŠNI SEJEM & SEKAŠKO TEKMOVANJE - Premogovnik zaposluje in štipendira V Premogovniku Velenje so letos za potrebe proizvodnega procesa na novo zaposlili 67 rudarjev, strojnikov in nekvalificiranih delavcev. V maju so jih zaposlili 35, v začetku oktobra pa še 32. Direktor premogovnika Ludvik Golob je povedal, da je število novih zaposlitev odvisno predvsem od števila upokojitev. Prednost pri zaposlovanju imajo njihovi štipendisti. Ker je zanimanja za rudarske poklice vse manj, skupaj s Šolo za rudarstvo in varstvo okolja v Šolskem centru Velenje izvajajo številne promocijske akcije. V tem šolskem letu so dijakom podelili 29 štipendij. Kandidatom v programih geostrojnik rudar in geotehnik, ki so se prvič vpisali v prvi letnik, so podelili celo dvojno štipendijo za vsa leta šolanja. Premogovnik je letos razpisal tudi več štipendij za študij rudarstva in strojništva. JI G 51 647 716 prodajalna@uniforest.si www.uniforest.com Na prvi seji celjskega mestnega sveta po poletnih počitnicah je bila v središču pozornosti obravnava rebalansa proračuna. Več za naložbe V rebalansu tudi 440 tisoč evrov za sanacijo zemljine v vrtcih CELJE - V obravnavi rebalansa proračuna Mestne občine Celje, ki ga je mestni svet sprejel na zadnji seji po hitrem postopku, je bilo tudi nekaj vprašanj in pomislekov glede podražitve nekaterih investicij, zlasti v odborih mestnega sveta. To velja predvsem za obnovo Muzejskega trga in dokončanje telovadnice v I. osnovni šoli, a hkrati je to tudi kazalec investicijske naravnanosti rebalansa, kar ni zanemarljivo. »Za dokončanje obnove Muzejskega trga bo tako z rebalansom proračuna namenjenih še dodatnih 480 tisoč evrov, za dokončanje telovadnice v I. osnovni šoli pa približno pol milijona evrov,« je ob svoji premierni predstavitvi rebalansa proračuna v mestnem svetu povečanje investicijskih odhodkov pojasnila Natalija Črepinšek, vodja sektorja za finance v oddelku za splošne zadeve MOC. Razloge za podražitev je že pred tem na sejah odborov pojasnjeval Dušan Slapnik, vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo na MOC. »Vzrok za povečanje stroškov obnove na Muzejskem trgu je predvidena gradnja večjega objekta za prikaz na mestu odkritih arheoloških najdb, ki si jih bo mogoče ogledati po sistemu Mesta pod mestom. Nova telovadnica v I. osnovni šoli bo dražja zaradi večjega posega v infrastrukturo, ki bo omogočala boljšo izvedbo športnih Nekdaj nepogrešljiv kiosk v bližini celjske bolnišnice danes kazi okolico. Nekoč znan kiosk propada CELJE - Na socialnem omrežju je bilo v preteklih tednih mogoče opaziti kar nekaj razprav o tem, kaj je z objektom nekdanjega kioska pri bolnišnici - ob Kersnikovi ulici. Nekoč dobro obiskan kiosk danes kazi okolico in enostavno propada. Vsem na očem. Gre za zabojnik, ki je nameščen ob objektu pralnice Splošne bolnišnice Celje, nedaleč od urgentnega uvoza na območje bolnišnice s krožišča v Kersnikovi ulici. Objekt je sicer postavljen na zemljišču, s katerim upravlja celjska bolnišnica. Vendar bolnišnica ni lastnica propadajočega zabojnika. »Zabojnik je last pravne osebe, ki je nekoč v njem opravljala trgovsko dejavnost. Ko je dejavnost na tej lokaciji prenehala izvajati, jo je bolnišnica večkrat pozvala, naj zabojnik odstrani, ker na tej lokaciji takšna dejavnost ni več predvidena,« so nam sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Toda lastnik objekta se na pozive bolnišnice ni oglasil in zabojnika ni odstranil. »Bolnišnica bo lastnika še enkrat pozvala, naj odstrani zabojnik. Če tega ne bo storil, bomo zabojnik odstranili sami in na njegovem mestu postavili ograjo,« so še pojasnili v bolnišnici. SŠol, foto: SHERPA aktivnosti, predvsem gre tu za gradnjo kakovostne plezalne stene za izvedbo tekmovanj v športnem plezanju,« je dodatna dela opisal Dušan Slapnik. Poleg tega je celjska občina v rebalansu proračuna zagotovila tudi 440 tisoč evrov za intervencijsko sanacijo zemljine: poleg zamenjave zemljine v primeru medijsko najbolj odmevnega vrtca na Hudinji še v nekaterih drugih vrtcih. Sicer pa se bodo odhodki povišali tudi na račun spremenjene zakonodaje: v okviru t. i. tekočih odhodkov se bodo povišali stroški zaposlenih v občinski upravi zaradi uskladitve plačilnih razredov in prispevkov, in sicer skupno za približno sto tisoč evrov. Celje brez Apimondie 2021 CELJE - Knežje mesto leta 2021 ne bo gostilo Apimondie, Mednarodnega čebelarskega kongresa, saj Slovenija s svojo kandidaturo na nedavnem kongresu v Istanbulu ni uspela. Slovenija je kandidirala skupaj še s tremi državami, vendar so delegati na kongresu izbrali Rusijo. V primeru, da bi Slovenija uspela s kandidaturo, bi ta kongres gostil Celjski sejem. Kmetijski minister Dejan Židan zaradi neuspele kandidature ni bil preveč razočaran, češ da je Slovenija na kongresu prejela več priznanj in tudi najbolj izstopala s paviljonom. Prav tako ni bil razočaran predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je dejal, da je treba Rusiji čestitati, saj da gre za odlično čebelarsko državo. Kot je še dodal, je Slovenija ob tem v Istanbulu dobila pohvale za projekta svetovni dan čebel in medeni zajtrk. RG Občina bo na drugi strani z rebalansom tudi nekaj prihranila: »Z reprogramiranjem posojil bomo na račun nižjih obresti privarčevali približno 160 tisoč evrov, sicer pa tudi novo zadolževanje v rebalansu ni predvideno,« je še povedala Natalija Črepinšek. Kar zadeva strukturo prihodkov, so z rebalansom predvideni višji nedavčni prihodki za približno 400 tisoč evrov, za sto tisoč evrov bo višja finančna izravnava, ki jo država zagotavlja občinam, za toliko tudi skupno davčni in kapitalski prihodki. Po drugi strani so predvideni nižji prihodki iz evropskih sredstev, v prvotnem proračunu namenjeni za energetsko prenovo nekaterih javni stavb in ureditev Šmartinskega jezera. Tudi po rebalansu se proračun celovito gledano ne spreminja: skupni prihodki ostajajo pri 54 milijonih evrov, odhodkov pa bo približno 59 milijonov evrov. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Kako do dogovora o usodi igral? CELJE - Jutri naj bi se v drugem krogu pogovorov sestali predstavniki Mestne občine Celje kot investitorja, projektanta, ljubljanskega arhitekturnega biroja Stvar, in celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, da bi našli ustrezno rešitev za prostor v atriju pred kavarno Osrednje knjižnice Celje po odstranitvi igral in umetne trave. Potem ko naj bi bilo prvo srečanje pred tednom dni bolj »osvetljevanje« že znane problematike, naj bi na novem srečanju že govorili o konkretnih arhitekturnih in prostorskih rešitvah. Vse vpletene strani so z izjavami zelo skope. Zatrjujejo, da si prizadevajo za takšno rešitev, ki bi omogočila uporabo igral in da bi prostor še naprej živel kot pomembna družabna točka ob Savinjskem nabrežju. Obenem sogovorniki še poudarjajo, da želijo z gradbenim posegom zagotoviti, da ne bo več prišlo do zamakanja otroškega oddelka knjižnice. RG Ministrstvo pri koncu s ponovno presojo Tri leta po požara v Rakuševem mlinu še nič znanega o novi vsebini CELJE - V teh dneh je minilo tri leta od požara v Ra-kuševem mlinu, ki je doživel velik odmev v javnosti, in to ne le na Celjskem. Zaenkrat na tem območju še nič ne kaže, da bi v kmalu zaživela kakšna nova dejavnost ali bile zgrajene nove stavbe. Po obstoječem lokacijskem načrtu, je prostor, kjer je nekoč stal Rakušev mlin, opredeljen kot območje kulturne dediščine. A ker je stanje zaradi požara in kasnejše rušitve preostanka poškodovane stavbe na terenu spremenjeno, na Mestni občini Celje pripravljajo nov podroben občinski prostorski načrt za širše območje Rakuševega mlina, v katerega bodo vključena tudi zemljišča drugih lastnikov. Župana Bojana Šrota smo pred časom vprašali, ali bi morda v vmesnem času, preden bi opredelili novo namembnost območja, ta prostor nemara lahko služil kot začasno javno parkirišče, zlasti ob zapiranju parkirnih mest v središču mesta. »Če bo treba, bomo ta prostor uporabili, ampak zaenkrat je na območju za nekdanjo Kovinotehno veliko javno parkirišče, ki ni skoraj nikoli v celoti zasedeno in je še malo bliže mestu,« je odgovoril župan. Sicer pa doslej menda tudi ni bilo zanimanja morebitnih investitorjev za naložbe na na območju Rakuševega mlina. Spomnimo, da je ministrstvo za kulturo ob rušenju Rakuševega mlina kot pomembne stavbe industrijske in arhitekturne kulturne dediščine celjski občini naložilo izravnalni ukrep v višini 1,7 milijona evrov. Celjska občina se je na ta ukrep pritožila in kasneje ga je upravno sodišče tudi razveljavilo. Na kulturnem ministrstvu so glede te zadeve znova sprožili postopek, ki naj bi bil pri koncu, zato, kot so nam skopo sporočili, ne morejo posredovati podrobnejših informacij. RG Nagnjeni drogovi poravnani v mesecu dni CELJE - Po opozorilu nekaterih naših bralcev smo na Elektro Celje naslovili vprašanje, ali so v družbi seznanjeni z nagnjenimi drogovi na podaljšku Obrtne ceste. Zanimalo nas je še, kdaj nameravajo odpraviti stanje, ki pri tamkajšnjih prebivalcih povzroča zaskrbljenost. V Leskovcu, na poti od industrijske cone Trnovlje do Ljubečne, tik pred nadvozom nad avtocesto, se pod temi nagnjenimi drogovi nahaja tudi stanovanjska hiša. »Na osnovi vašega opozorila smo preverili stanje drogov v naselju Leskovec. Drogovi so v solidnem stanju, posamezna stojna mesta pa so dejansko rahlo nagnjena. Drogove bomo poravnali v roku meseca dni,« so nam zagotovili z Elektra Celje. RG Dobre štiri tisočake za bolnega dečka CELJE - Humanitarno društvo Enostavno pomagam in Klub študentov občine Celje sta v okviru dobrodelne dražbe za bolnega 5-letnega dečka Svita zbrala 4.345 evrov. Organizatorja sta z zbranim izkupičkom zelo zadovoljna. Največ denarja je prinesla podpisana košarkarska žoga Gorana Dragiča. Za 1.213 evrov jo je kupilo podjetje Eurotas. Po tisočaka sta odštela podjetje Vivapen za kitaro s podpisi članov skupine Mi2 in Klub študentov občine Celje za imitacijo kristalne situle Steklarne Rogaška Slatina. Tako organizatorji kot Svitovi starši so bili nad izkupičkom navdušeni. Sredstva za 5-letnega Svita bodo organizatorji zbirali tudi 19. oktobra na dobrodelnem koncertu narodnozabavnih ansamblov na Osnovni šoli Ljubečna. EP Kri za poškodovane v nesrečah CELJE - Konec preteklega tedna je bila v Transfuzijskem centru Splošne bolnišnice Celje krvodajalska akcija za poškodovane v prometnih nesrečah. Odziv nanjo je vsako leto dober. Vanjo se vključijo tudi člani Društva paraplegikov JZ Štajerske, policisti, gasilci, zaposleni v bolnišnici in tudi ostali krvodajalci. Pobudnik akcije je Zavod Vozim, ki skupaj z invalidi iz Društva paraplegikov JZ Štajerske vrsto let pripravlja delavnice za slovenske dijake o varnosti v prometu. Namen akcije je z darovanjem krvi opozoriti na številne hudo telesno poškodovane posameznike v prometnih nesrečah, ki nastanejo zaradi neupoštevanja hitrosti. Zato so kri darovali tudi člani društva paraplegi-kov, ki so sami imeli v preteklosti prometno nesrečo, gasilci in policisti, ki so na kraju nesreč vedno med prvimi. Zdravniki, reševalci in ostalo medicinsko osebje pa so ves čas redni krvodajalci, še posebej, kadar v bolnišnici določene krvne skupine primanjkuje. SŠol S" i vi ■■ i ■ ■ v v prvim plačljivim parkiriščem POLZELA - Projekt parkirišča v Poslovni coni Ločica je tudi uradno zaključen. Občina Polzela je parkirišče, ki ga je s pomočjo nepovratnih sredstev zgradila v neposredni bližini avtocestnega priključka Šempeter, uradno odprla prejšnji teden. Parkirišče obsega 68 parkirnih mest za osebne avtomobile, dve parkirni mesti za invalide, tri polnilne postaje za električne avtomobile, pet parkirnih mest za avtodome ter deset parkirišč za motorje in pokrito kolesarnico. Cene parkiranja, ki so jih polzelski svetniki potrdili na zadnji seji, bodo znašle 1,5 evra za dnevno parkiranje avtomobila in osem evrov za avtodom. Parkiranje do dve uri bo brezplačno. Prav tako bo možno kupiti mesečno karto. V polzelski občini je to sicer prvo plačljivo parkirišče, ki pa ga lahko brezplačno uporabljajo poleg zaposlenih tudi obiskovalci poslovne cone. ŠO V konzorcij projekta Demenca med nami so v Šentjurju povabili tudi Splošno bolnišnico Celje, celjski, šentjurski in šmarski zdravstveni dom, šentjurski center za socialno delo in društvo upokojencev, Spominčico Šentjur in Pegazov dom Rogaška Slatina. Demenca je epidemija sodobnega časa Dom starejših Šentjur nosilec projekta za širše izobraževanje o demenci med nami ŠENTJUR - Projekt z naslovom Demenca med nami financira ministrstvo za zdravje. Poleg šentjurskega doma so v konzorcij vključeni še Splošna bolnišnica Celje, celjski, šentjurski in šmar-ski zdravstveni dom, šentjurski center za socialno delo in društvo upokojencev, Spominčica Šentjur in Pegazov dom Rogaška Slatina. Projekt bodo izvajali do novembra prihodnje leto, zanj pa so pridobili 56 tisoč evrov. Cilje in namen projekta so snovalci zasnovali na Strategiji za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2020. Z zastavljenimi aktivnostmi želijo doseči boljšo usposobljenost delavcev in večjo dostopnost programov za oskrbo oseb z demenco. Izobraže- vanja bodo razdeljena na dva modula, in sicer bo prvi namenjen strokovni, drugi pa splošni javnosti. Kot je povedala direktorica Doma starejših Šentjur Vesna Vodišek Razboršek, bo treba za demenci prijazno širše družbeno okolje storiti še marsikaj. »V prvi vrsti gre za prepoznavanje bolezni, njenih prvih znakov in razvoja. V nadaljevanju pa moramo prepoznati potrebe tako obolelih za demenco kot tudi njihovih svojcev, ki se soočajo z različnimi stiskami, in nanje tudi ustrezno odgovoriti. V tem projektu gre za multidisciplinarno obravnavo te problematike, pripravo in izvedbo delavnic, predvsem pa prenos znanj in veščin v prakso.« Čez leto dni bo v lokalnih okoljih, kjer delujejo partnerji v projektu, predvidoma bolj razvita strokovna multidisciplinarna podporna mreža za obolele, svojce in laične oskrbovalce dementnih oseb. Na informacijski točki bodo na voljo osnovne informacije, možnost praktičnega učenja v delavnicah, vključevanje v skupine za samopomoč in podobno. Široko zastavljen konzorcij vključenih partnerjev bo deloval na področju občin Šentjur, Dobje, Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli in Celje. Udeležba na izobraževanjih in delavnicah bo brezplačna. Razpored posameznih dogodkov lahko najdete tudi na spletni strani Doma starejših Šentjur. StO Foto: SHERPA Med vsemi naročniki Novega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ! novi tednik Vrvi v n?cj(j(! Prinašamo svežino Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki, s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih ... _____________________________________________________________________________________________ E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) CENE SO S POPUSTI! (DDV je vključen) v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra ^ za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra mesečno 9,50 evra Datum rojstva: Telefonska številka: Podpis naročnika: Datum: Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017. Letošnja tema poslikave dežnikov so bile gobice oziroma hiške za gozdne živali. Pri tem so sodelovali številni vrtci in šole v regiji. Kljub soncu polno dežnikov Novo vozilo za prevoz donirane hrane - Z njo razveseljujejo že več kot 140 družin CELJE - Kljub temu da je v soboto dopoldne sijalo sonce, je bilo mestno središče polno dežnikov. Lions klub Celje Mozaik je že tretje leto zapored organiziral dobrodelni Festival dežnikov in s tem vnesel vedrino v sicer hladno jesensko dopoldne. Obiskovalci so si lahko na Zvezdi ogledali pisano množico okrašenih dežnikov, ki so jih letos okrasili otroci iz vrtcev in osnovnih šol iz Celja, z Dobrne, iz Vojnika, Žalca, Šentjurja in Štor ter dokazali, da njihova domišljija ne pozna meja. Letošnja rdeča nit so bile gobice oziroma hiške za gozdne živali. Nekaj dežnikov so poslikali tudi celjski slikariji in umetniki. Vseh 26 dežnikov, ki so jih poslikali otroci, so odkupila celjska podjetja, ki so s tem prispevala za nakup hladilne opreme za nov avtomobil za zdravstveno in higiensko varen prevoz donirane hrane od trgovin do uporabnikov pod okriljem Javnega zavoda Socio. Članice Lions kluba Celje Mozaik so v sodelovanju še z ostalimi tovrstnimi celjskimi klubi donirano hrano ob večerih po trgovinah začele zbirati leta 2013. Projekt je dobro zaživel. Že leto kasneje so v Kidričevi ulici uredili prvo razdelilnico hrane, s katero upravlja Javni zavod Socio, in namenu predali avtomobil za prevzemanje živil po trgovinah. Ker je donirane hrane vedno več, so letos z zbranimi sredstvi kupili še eno, večje vozilo, ki so ga Sociu uradno predali prejšnjo sredo. Izkupiček Festivala dežnikov bodo namenili za njegovo dodatno opremo, vredno približno tri tisoč evrov. Projekt zbiranja hrane se je v teh letih iz Celja razširil po vsej državi. Predsednico Lions kluba Celje Mozaik Loreno Hus veseli, da v njem sodeluje že več kot 70 trgovin v 22 mestih. Avgusta so zbrali skupaj 17 tisoč kilogramov hrane, ki so jo razdelili med 140 družin oziroma med več kot 400 ljudi. Največ hrane še vedno zberejo v Celju. Kot prve so pri projektu začele sodelovati trgovske verige Mercator, Tuš in Interspar. Letos sta se jim pridružila še trgovca Hofer in Lidl. ŠO Nasmejani Stanko in gobe velikanke Takole nasmejan nas je v uredništvo prišel pozdravit naš reden bralec in poslušalec Radia Celje Stanko Krajnc iz Tolstega. V gozdu na nadmorski višini okoli 500 metrov je našel gobje lepotice in jih prinesel v našo medijsko hišo. Kot pravi, ima za gobe »dobro oko«, četudi so morda kdaj manjše od teh, ki jih je prinesel s seboj. Želimo mu še veliko gob in še veliko tako dobre volje. Stara vas prinaša nova delovna mesta VELENJE - V ponedeljek so uradno odprli razširjeno Poslovno cono Stara vas. Za odkup dela cone sta se že odločila dva večja investitorja, ki obljubljata nova delovna mesta. Mestna občina Velenje je območje Stare vasi kupila že pred leti, in sicer za 33 evrov za kvadratni meter. Danes kvadratni meter prodaja od 20 evrov naprej. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je občina tukaj izgubila, a župan Bojan Kontič zagotavlja, da ni tako: »Ravno zato, ker si želimo nova delovna mesta in ker smo se odločili, da projekt oplemenitimo z denarjem, ki prihaja iz državnega ali evropskega proračuna, je naša odločitev dobra. Pridobili smo skoraj milijon evrov, kar je slaba polovica tega, kar smo namenili za pripravo infrastrukture na območju.« Za potencialne investitorje bo v Stari vasi zanimiv tudi nizek komunalni prispevek. Po besedah župana je občina ena redkih, ki je v zadnjih sedmih letih trikrat zmanjšala komunalni prispevek, ta pa bo v coni vsaj petkrat nižji, kot bi bil sicer - vse za to, da bi pridobili investitorje. Razpis za prodajo zemljišč je občina objavila maja, del Z zasaditvijo drevesa so Poslovno cono Stara vas uradno odprli podžupan Srečko Korošec, podžupanja Breda Kolar in direktor podjetja Eurograf Dušan Donko. pogojev za odkup pa je bilo tudi zagotovilo o novih delovnih mest. Na razpis so se prijavile tri gospodarske družbe, podjetji Eurograf in TVK pa sta obljubili največ delovnih mest, in sicer 21 in sedem. Obe podjetji mo- rata naslednje leto zgraditi poslovne prostore, leta 2019 pa proizvodnjo prenesti na to območje. Investitorja sta sicer območje kupila za 20 evrov za kvadratni meter. EP Foto: MOV in KP Velenje Službeno stanovanje po novem neprofitno PREBOLD - Preboldski občinski svetniki so na zadnji seji potrdili županov predolg, da občinsko službeno stanovanje, ki je že dlje časa prazno, prekvalificirajo v neprofitno in ga dodelijo naslednjemu prosilcu na listi. V čakalni vrsti je namreč več prosilcev, kot je razpoložljivih stanovanjskih zmogljivosti. Občina Prebold sodi med tiste lokalne skupnosti z največ občinskimi stanovanji na prebivalca. V lasti jih ima 88. Župan Vinko Debelak pojasnjuje, da je to posledica slabega socialnega stanja občanov v preteklosti. »V stanovanjih so živeli ljudje, zaposleni v takratni tekstilni tovarni. Ker so imeli precej nizke dohodke, si niti po takratnem Jazbinškovem zakonu niso mogli privoščiti odkupa stanovanj.« Občina je pred kratkim objavila nov razpis za najem tovrstnih stanovanj, saj je imela na voljo šest praznih. Na listi zanje je 22 prosilcev. Trije so se že preselili v novo stanovanje, dva sta opravila zamenjavo manjše- ga stanovanja za večjega, en prosilec pa je dobil stanovanje, ki ga je odstopil republiški stanovanjski sklad. Tri stanovanja občina še pripravlja za oddajo. Še nekaj prosilcev Na prosto neprofitno stanovanje še vedno čaka malo več kot deset kandidatov. Da bi jim občina lahko čim prej pomagala pri stanovanjem problemu, je občinsko službeno stanovanje spremenila v neprofitnega. »Pred leti smo ga potrebovali za kader v pihalnem orkestru. Ker trenutno ni potrebe po tovrstnem stanovanju, povpraševanje po neprofitnih pa je precejšnje, smo se odločili, da ga bomo prekategorizirali.« Službeno stanovanje, ki je v občinski zgradbi, bo občina namenila naslednjemu prosilcu na listi. Finančni učinki za proračun bodo pozitivni v višini neprofitne najemnine, ki bo znašala približno 240 evrov. ŠO Sejem, na katerega smo dolgo čakali Gospodarski in tudi javni sektor je v zadnjem času zajela prava vročica digitalizacije, za katero mnogi še ne vedo, kaj pomeni, kakšne razvojne usmeritve ter vpliv na poslovanje prinaša. Zato premierni Feel the future, sejem ino-vativnih digitalnih rešitev, prihaja v pravem času in je pravi odgovor na vprašanja, izzive in dileme, ki jih sproža nova »poslovna revolucija«. Program sejma, ki se bo na Celjskem sejmu začel danes teden in bo trajal do sobote, 21. oktobra, so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci osrednje slovenske sejemske družbe. Na njej so sodelovali tudi predstavniki ministrstva za javno upravo, ki je s predstavitvijo na 300 kvadratnih metrih površin eden od večjih razstavljavcev in partnerjev na sejmu. Na sejmu Feel the future bodo številna podjetja pred- stavljala tehnološke rešitve, ki olajšujejo vsakdanje in poslovne procese, obiskovalci pa bodo poleg sodobnih inovacij lahko spoznavali vpliv in nujnost digitalnega razvoja, od katerega je odvisna tudi naša prihodnost. Velik pomen tega sejma je tudi v tem, da v Sloveniji že od prvih let novega tisočletja ni sejma s področja informacijskih tehnologij, kjer je v zadnjih letih prišlo do skokovitega razvoja. Poleg vsebinsko raznolike predstavitve številnih razstavljavcev, bo sejem spremljal tudi zelo bogat program strokovnih dogodkov. Prava poslastica se obeta že prvi dan sejma, ko bo samo povabljenim udeležencem predaval Dirk Arnold, podpredsednik produktnega menedžmenta BMW, ki je v nemškem avtomobilskem gigantu zadolžen za električno mobilnost. RG Po poteh družine Woschnagg ŠOŠTANJ - Na svetovni dan turizma so različni krajani, ki so vpeti v lokalni turizem, predstavili strategije razvoja turizma v Šaleški dolini. Mateja Kumer je predstavila tudi turistično pot družine Woschnagg. Slovenski turizem v zadnjih letih podira rekorde. Po oceni Statističnega urada Slovenije so lani v nastanitvenih objektih v Sloveniji zabeležili 11,2 milijona turističnih prenočitev, kar je v primerjavi z letom 2010 za 26 odstotkov več. Število prihodov turistov se je v tej primerjavi povečalo za 62 odstotkov, in sicer na več kot tri milijone. Da bi število turistov privabili tudi v Šoštanj, so se v Zavodu za turizem Šaleške doline odločili, da bodo pripravili tematsko turistično pot družine Woschangg, ki temelji na zgodovini, turistični in tehnični dediščini mesta. Arhitektka Mateja Kumer, ki se že nekaj let ukvarja s prepoznano šoštanjsko družino, je pripravila tri različne poti in jih vsebinsko opremila za različne obiskovalce. »Vsaka pot vsebuje kulinarično ponudbo lokalnih ponudnikov in vse, kar je na poti mogoče videti in doživeti, se navezuje na člane družine Woschan-gg, ki so bili temelj Šoštanja, kraj so postavili na noge, pripeljali železnico in iz ene majhne usnjarske tovarne naredili eno največjih tovarn Avstro-Ogrske.« Z zgodbo, ki je predstavljena, je mogoče spoznati vzpon in padec družine. Po mnenju Kumrove je spomin na družino živel, dokler je tovarna usnja še delovala. V muzeju usnjarstva se trudijo obujati pomen družine. Mateja Kumer je prepričana, da bi tematska pot lahko zaživela s pomočjo lokalnih skupnosti, prebivalstva in ponudnikov, ki jih omenja v programu. Lokalne zgodbe imajo dodano vrednost Podatki Statističnega urada Slovenije potrjujejo, da Slovenija pusti pri turistih dober vtis, saj je leta 2015 več kot polovica tujih turistov obiskala Slovenijo po priporočilu prijateljev ali sorodnikov ali so se k nam vrnili zaradi dobrih osebnih izkušenj. Na dobre izkušnje z vodniki in lokalnim prebivalstvom stavijo tudi v Šaleški dolini. »Turisti ne potrebujejo letnic, malo je tako zahtevnih, obiskovalci potrebujejo zgodbe, ki jih najraje slišijo od lokalnih pripovedovalcev,« je dodala Kumrova. Kdaj bo tematska pot družine Woschnagg resnično zaživela, Mateja Kumer ne more povedati. BGO Šoštanj nekoč, ko je bila tovarna usnja ena največjih tovarn Avstro-Ogrske (foto: arhiv Muzeja Velenje) Na obisku češka delegacija VOJNIK - Občino je pred nekaj dnevi obiskala delegacija iz češke občine. Gre za občino Česka Skalyce, ki je podelila junija letos vojniškemu občanu Jožetu Žlausu visoko priznanje. Žlaus je namreč med drugim ambasador češke kulture, ki se posebej posveča pisateljici Boženi Nemcovi (1820-1862). V mestu Česka Skalyce, kjer je preživela del življenja, je muzej, ki je posvečen njenemu življenju in delu. Delegacijo češke občine je vodil župan Martin Stanek, poleg njega so prišli podž- upan, direktor muzeja Božene Nemcove ter nekateri spremljevalci. Goste je posebej sprejel župan Vojnika Branko Petre, ogledali pa so si Žlausovo galerijo Piros, razstavo škarjerezov Doroteje Hauser, vojniški vrtec Mavrica, gasilski dom v Novi Cerkvi, Soržev mlin ter cerkvi v Vojniku in Novi Cerkvi. Obe strani, vojniška in češka, opažata možnosti tesnejšega povezovanja ter sodelovanja na različnih področjih. BJ Foto: LEA SREŠ Z obiska češke delegacije v Vojniku. Goste iz dežele piva so povabili tudi v vinsko klet vojniškega vinogradniškega društva, ki je v kletnih prostorih občinske stavbe. Kozjanski park bo nagovoril milijon ljudi KOZJE - »Biodiverziteta šteje!« je ključno sporočilo evropskega projekta Life naturavi-va, v katerem sodeluje tudi Kozjanski park. Slovenija se namreč ponaša z eno najvišjih biotskih pestrosti v Evropi, a ta žal ni dovolj prepoznana in zato ne dovolj cenjena. V petih letih bi s tem sporočilom radi dosegli vsaj vsakega drugega Slovenca. Splošna cilja projekta sta razkriti izjemne naravne dragocenosti Slovenije in njihov pomen ter osvetliti nevarnosti, ki jim pretijo. Nacionalni inštitut za biologijo je poleg Kozjanskega parka združil še Triglavski narodni park, Notranjski park, Ljubljansko barje ter Krajinski park Goričko. Kot partnerja sodelujeta še nevladna organizacija Lutra in Visoka strokovna šola Grm iz Novega mesta. Projekt je informacijski in promocijski, v petih letih naj bi nagovoril kar milijon ljudi. »Izobraževali in ozaveščali bomo različne ciljne skupine od vrtcev do študentov, od kmetov do politikov. Sodelovali bomo na sejmih, razstavah, okoljskih dnevih. Izdali bomo knjigo, posneli film, pripravili veliko razstavo na prostem in dve v zaprtih prostorih, izdelali bomo plakate in oglase. Uredili bomo tudi tri tematske učne poti,« je povedala Tatjana Kotnik s Kozjanskega parka. Projekt je vreden 200 tisoč evrov, od tega bo 60 odstotkov prispevala Evropska unija, deset Ministrstvo za okolje in prostor, ostalo pa bodo morali zagotoviti sodelujoči partnerji sami. Z aktivnostmi bodo nenazadnje podprli tudi razvoj butičnega, zdr-žnega modela turizma v Sloveniji. StO Podsreda nekoč in danes z razglednic v knjigo KOZJE - Na gradu Podsreda so predstavili novo knjigo dr. Božidarja Flajšmanja Podsre-da, zgodbe z razglednic. Vanjo je avtor vključil 75 razglednic Podsrede z okolico, posebna privlačnost knjige pa so z razglednicami povezane zgodbe domačinov. Gradivo, ki zajema obdobje od leta 1900 do danes, je iz avtorjeve osebne zbirke, iz Nuka, Osrednje knjižnice Celje in nekaterih domačinov iz Podsrede in okolice. »V zgodbah lahko izvemo marsikaj o tem, kako so v zvonik leta 1925 vlekli nove zvonove, zakaj so bili ti jekleni, kakšno vlogo je igral znani učitelj Potočnik, kako je leta 1942 tragično končal pod nemškimi streli in še veliko drugega,« je nekaj drobcev vsebine povzel Flajšman. V knjigi je poleg razglednic, ki so otrok druge polovice 19. stoletja, spretno vpletel vire iz župnijske kronike, arhivov, časopisov in razglasov. Knjigo je izdal Kozjanski park. Spremno besedo je napisal zgodovinar dr. Božo Repe. StO Kmalu varčnejša podoba POLZELA - Občina namerava s pomočjo evropskih sredstev energetsko obnoviti stari del vrtca in športno dvorano. Polzelski svetniki so na zadnji seji potrdili investicijski program. Celotna vrednost naložbe znaša malo manj kot milijon evrov, od tega bo iz Evropskega kohezijskega sklada prejela približno 271 tisoč evrov nepovratnega denarja, približno 712 tisoč evrov pa bo zagotovila lastnih sredstev. Energetsko obnovo bo začela predvidoma junija prihodnje leto in jo končala junija 2019. Sprva je nameravala v istem sklopu energetsko obnoviti tudi dom krajanov v Andražu, a se je zaradi bojazni, da bi bila zaradi njega neuspešna pri kandidiranju za nepovratni denar, odločila, da ga bo obnovila ločeno. ŠO Prometna zagata odpravljena ŠTORE - V naselju Lipa je bila pred nekaj dnevi uradna otvoritev novega obračališča pri osnovni šoli. Občina je prav tako uredila del bližnje Ulice Cvetke Jerin, kjer je javno podjetje Vo-Ka obnovilo vodovod. Občina se je odločila za gradnjo obračališča zaradi prometnih težav, ki so se pojavljale v jutranjih prometnih konicah in večje varnosti šolarjev. Te težave je rešila tako, da je uredila še parkirni mesti za dva šolska avtobusa. Za naložbo je izkoristila nepovratna sredstva, ki ji pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin. Vložila je 48 tisoč evrov. Enak znesek, iz občinskega proračuna, je vložila še v urejanje dela Ulice Cvetke Jerin. Njegovo cestišče je razširila ter poskrbela za hodnik za pešce. Za obnovo vodovoda je javno podjetje prispevalo dodatnih 48 tisoč evrov. BJ, foto: arhiv občine 10 KULTURA Veličastna Carmina Burana na žalskem odru Razprodani glasbeno-scenski spektakel dvignil Žalčane na noge Na žalskem odru je te dni grmelo in donelo zaradi glasbeno-scenskega spektakla Carmina Burana, scenske kantate za simfonični orkester, zbor in pevske soliste, eno najbolj znanih del skladatelja Carla Orffa. Žalski spektakel je presežek tudi zato, ker je delo lokalnih glasbenih zanesenjakov. Slovenski tolkalni projekt (Stop) že vrsto let sodeluje z različnimi zbori. Projekt Carmina Burana je premi-erno izvedel v Velenju ob odprtju projekta Evropska prestolnica kulture junija 2012. Nato je Stop iskal nove partnerje, s katerimi bi projekt nadaljeval, in nove zbore, s katerimi bi se lahko povezal. Po nastopih po drugih krajih Slovenije je bil na vrsti tudi Žalec. Veličastno delo potrebuje za dobro izvedbo veliko izvajalcev. »Sodelujočih pri projektu ni bilo težko najti, saj si vsak zbor želi to izjemno delo vsaj enkrat zapeti. A ker je stvar tako mogočna, se je marsikdo, ki se je zanimal za sodelovanje, ustrašil in prav zaradi tega razloga smo imeli nekaj odpovedi. A na koncu smo izbrali tri zelo dobre zbore,« je povedal idejni vodja projekta in umetniški vodja predstave Dejan Tamše. Slovenskemu tolkalnemu projektu in Zboru Slovenske filharmonije so se na žalskem odru pridružili še PopSeSlish, Mešani pevski zbor Galicija in Akademski pevski zbor Celje. Na odru je stalo 150 glasbenikov in poleg njih je za veličino poskrbela bogata video projekcija, delo Staneta Špegla. V Žalcu so se kot solisti predstavili sopranistka Nina Dominko, baritonist Tomaž Kovačič in tenorist Dejan Maksimilijan Vr-bančič. Za klavirsko spremljavo sta poskrbeli Jerneja Grebenšek in Kristina Arnič. Prav posebno energijo je na odru dodala dirigentka Martina Batič, umetniška vodja Zbora Slovenske filharmonije. Čeprav se žalska izvedba težko kosa z mednarodnimi nastopi, kot je bil recimo letošnji na odprtju 65. Festivala Ljubljana, ko je Carmino Burano predstavila slovita barcelonska skupina La Fura dels Baus, so Žalčani projektu Dejana Tamšeta kljub temu namenili stoječe ovacije. Tudi zato, ker se izvajalci niso ustrašili obširnega dela in ker so vanj vključili domače zbore. Pomislili smo, da bodo po dobrem odzivu v Žalcu gostovali še kje drugje v celjski regiji. Dejan Tamše ima seveda smele načrte. »Dejansko se pogovarjamo, da bi v naslednji sezoni spektakel ponovili v Celju. Ob tej standardni zasedbi bi dodali še kakšen celjski zbor. Zelo si želim, da bi delo predstavili na Starem gradu Celje, kajti ravno takšne vrste glasba in okolje gradu sta dobitna kombinacija.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA O Carmini Burani Leta 1803 so med knjigami samostanske knjižnice benediktinske opatije Benediktbeuern odkrili dragocen rokopis, opremljen z osmimi prelepimi miniaturami. Rokopis vsebuje latinske, srednjevisokonem-ške in staro francoske pesmi, nastale v 12. in zgodnjem 13. stoletju. Te, po vsebini večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi, so po Benediktbeuerns imenovanem tudi Bura, dobile ime Carmina Burana. Svetovni sloves dolgujejo skladatelju Carlu Orffu, ki je na nekatere med njimi zložil scensko kantato. Praiz-vedba Orffove Carmine Burane je bila 8. junija 1937 v Frankfurtski operni hiši, verjetno pa je to najpopularnejša skladba, ki je nastala v nacistični Nemčiji. Sprva so jo kritiki označili kot »degenerirano« glasbo, režim Tretjega rajha jo je sprejel z navdušenjem in jo izrabljal kot zaščitni znak arijske rase. Najbolj znan je prvi stavek, ki nosi naslov O, Fortuna. PRIPOROČAMO 25. Novačanova gledališka srečanja Novačanova gledališka srečanja so festival ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga že vse od leta 1993 prirejajo v Gledališču Zarja Celje v spomin celjskemu pisatelju, pesniku, dramatiku in predvojnemu politiku Antonu Novačanu. V tekmovalnem delu festivala se bodo ljubiteljska gledališča pet petkov zapored predstavila s petimi predstavami, med katerimi bo ena dobila naziv najboljše predstave po oceni občinstva. V petek, 13. oktobra, ob 19.30 bodo s spremljevalno predstavo Na kmetih Gledališča Zarja Celje slavnostno odprli festival. BGO Čestitke Tončiju Babiču iz Bistrice ob Sotli, ki se je uvrstil med tri najboljše. f Ko se srečajo aforisti Sodelovalo je več avtorjev z našega območja Lanski prvi literarni natečaj za slovenske aforiste je bil tako zelo uspešen, da se je organizator odločil, da bo vsakoleten. Gre za literarni natečaj ter srečanje aforistov, ki je na Rečici ob Savinji. V petek je bilo tako tam že drugo srečanje slovenskih aforistov. Literarni natečaj in srečanje pripravlja mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, v sodelovanju z zgornjesavinjskim kulturnim društvom Stopinje. Na letošnjem natečaju je sodelovalo 27 avtorjev, med njimi tudi aforista iz Črne Gore in Srbije. Selektor, pesnik in pisatelj Milan Vincetič je med tri najboljše uvrstil Tončija Babiča iz Bistrice ob Sotli, Andreja Brumna s Prevalj in Mirka Jaušovca s Ptuja. Najboljši so bili nagrajeni. Petkovo srečanje aforistov na Rečici ob Savinji je bilo v znamenju literarnega večera. Njegov prvi del je bil posvečen letos umrlemu avtorju Jožefu Mastnaku Marjanu z Blagovne, ki je sodeloval na lanskem, prvem natečaju za aforiste. V drugem delu je organizator predstavil dela avtorjev, ki so KULTURA 11 Pika zadovoljna z mladimi plesalci V Velenju se je zaključil festival otroških plesnih skupin Pika miga V ki k л % * Ћ T 1 * Plesalke plesnega studia N Velenje z miniaturko Časovna zanka Ikoreografinje Nine Mavec Krenker m i 1 Festival otroških plesnih skupin Pika miga je bil le- rtos že 14. po vrsti. Zaradi velikega števila plesnih skupin se je festival raztegnil na tri dni. n,-*.,,, je nastopilo preko 220 mladih plesalcev. Kar nekaj skupin se je predstavilo tudi iz širše celjske regije. Nastopili so plesalci iz Plesnega foruma Celje, Harle-kina, društva za umetnost plesa Celje, plesalci Glasbene šole Laško-Radeče, Plesnega studia N Velenje, mladi plesalci iz Prosvetnega društva Braslovče, kot tudi plesalci iz CVIU Velenje. Četudi je festival Pika miga državno srečanje in končna se-lekcijska postaja, si je plesalce na velenjskem odru ogledalo precej strokovno podkovanih ljudi, saj je v okviru festivala potekala tudi 3. mednarodna konferenca plesne pedagogike naslovljena Hodim, plešem, sem. Že tretjič je konferenca potekala v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavnosti in dveh pedagoških fakultet, Univerze v Ljubljani in na Primorskem. Kot je posebej poudarila vodja velenjske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Nina Mavec Krenker je ples v celjski regiji zelo popularen med mladimi in njihova plesno udejstvovanje je na zelo visoki ravni. BGO Foto: Ksenija Mikor Državni selektor in strokovni spremljevalec območnih revij plesnih skupin Igor Sviderski je iz bogate otroške plesne ustvarjalnosti izbral plesne miniature v izvedbi plesalk in plesalcev, starih od 6 do 12 let. Na prireditvi Pika miga so mladi plesalci predstavili najboljše otroške koreografije pretekle sezone iz vse Slovenije. Letos je imel selektor še posebej težko delo, saj je bilo že na območni ravni prijavljenih veliko skupin, več kot 300 miniatur. Igor Sviderski je v ožji izbor izbral 39 plesnih miniatur in na velenjskem odru Obujanje prezrte umetnice Razstava del Majde Kurnik v Galeriji Velenje V Galeriji Velenje razstavljajo dela akademske slikarke Majde Kurnik, Velenjčanke, ki je večino življenja preživela v Beogradu. Razstava je rezultat večletnih prizadevanj, da bi vsaj nekaj ključnih del iz Beograda prenesli v njen rojstni kraj ter izčrpno osvetlili njeno umetniško in osebno podobo. Dela Majde Kurnik so v zbirkah srbskih ter slovenskih galerij in muzejev. V Šaleški dolini jih predstavljajo že drugič, prvič so v velenjski galeriji pripravili spominsko razstavo leta 1999. Mestna občina Velenje je letos za zbirko galerije odkupila 74 slik in risb in na letošnji razstavi je predstavljenih 190 del Majde Kurnik v zelo različnih tehnikah. Poleg njenih del je predstavljeno tudi dragoceno dokumentarno gradivo iz njene zapuščine. Ponovno ovrednotenje del Slovenci slikarko in intelektualko Majdo Kurnik premalo poznajo. Razstava, ki so jo v Galeriji Velenje pripravili ob 50-letnici njene smrti, je po besedah kustosinje razstave Milene Koren Božiček namenjena tako splošni kot strokovni javnosti in je usmerjena predvsem v cilj, da se prezrto umetnico prebudi iz pozabe ter se jo tudi v Sloveniji ovrednoti v pregledih modernega slikarstva. »Njen opus je slogovno težko primerljiv z drugimi kolegicami in kolegi, ki so živeli v Sloveniji, četudi so iz te generacije večinoma študirali v Zagrebu in Beogradu. Njen slikarski slog je v največji meri oblikovalo drugo kulturno in življenjsko okolje, čeprav je v slikarstvu izražala tudi nekaj zelo slovenskega.« Kurnikova je slikala figuralne kompozicije, tihožitja, portrete in krajine. Med vojno je risala in ustvarjala grafiko vojnega žanra. Označujejo jo kot slikarko ekspresivne poteze, liričnega realizma, dramatičnega intimizma in na koncu vzpona k abstrakciji. V času življenja je imela eno samo samostojno razstavo, leta 1953 v Beogradu, ki je bila zelo odmevna. V Galeriji Velenje si zelo prizadevajo, da bi razstavljena dela dobila svoje mesto v stalni ločeni postavitvi, ki bi si jo avtorica zaslužila. Njena slika je že vključena v zbirko sodobne umetnosti na velenjskem gradu. Razstava Majde Kurnik z naslovov Slikarski urok bo v Galeriji Velenje na ogled do 2. decembra. BGO, foto: arhiv Galerije Velenje Razstava osvetljuje delo umetnice Majde Kurnik, ki je lokalna in slovenska javnost skorajda ni poznala. 1 Z literarnega večera na Rečici ob Savinji, ki je bil v okviru srečanja slovenskih aforistov « 1 s X A sodelovali na letošnjem natečaju. Literarnega večera se je udeležilo enajst avtorjev, med njimi jih je bilo več z našega območja. Z našega območja so se predstavili Rado Palir iz Šentjurja, Alojz Bastl z Rečice ob Savinji in Lojze Vrenčur iz Šmartnega ob Paki. Pred tem je organizator pripravil literarno delavnico, ki naj bi bila pod vodstvom selektorja Milana Ženska lahko moškemu veliko da, še več vzame. (Jožef Mastnak Marjan) Vincetiča, vendar je ta dva dni pred prireditvijo umrl. Namesto njega je delavnico vodil Marjan Pungartnik. Sreča je v naravi štiriperesno deteljico videti.. Utrgati jo zna vsaka krava. (Tonči Babič) Po koncu letošnjega natečaja je mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti izdala zbornik izbranih aforizmov. V knjigi, z naslovom Meta fora, so dela vseh sedemindvajsetih avtorjev. »Aforizmi, ki so pred nami so občutene refleksije na današnjico, ki je prepojena s pezami, ki od nekdaj tarejo človeški rod: z vojnami, lakoto, revščino, s krivicami, katerih žrtve so vedno ljudje z dna družbene lestvice,« je o izbranih delih v zborniku zapisal selektor Vincetič. V posebnem delu zbornika so objavljeni aforizmi letos umrlega avtorja Jožefa Mastnaka Marjana. Knjigo je po likovni plati opremil slikar Arpad Ša-lamon. BRANE JERANKO Foto: arhiv javnega sklada 12 NAŠA TEMA Kriptosvet ni prihodnost, je že tukaj! Kriptovaluta je denar. Računalniški zapis z določeno vrednostjo, ki lahko niha. Lahko ga kupite in prodate. Lahko ga izgubite v naslednjem trenutku ali ga oplemenitite v večkratno vrednost denarja, s Kriptovalute pomenijo revolucijo ... katerim ste kriptovaluto kupili. Vaša virtualna denar- sistemu gre za to, da ni centraliziran. Zato davčni nica je polna ali prazna. In samo vaša. »Dacarji« ne organi vanj še niso posegli. Saj sploh ne morejo. vedo, koliko denarja ste vložili, izgubili ali dobili. Zakonodajo je namreč kriptosvet že Pri tem sodobnem elektronskem denarnem Ena izmed težav v samem začetku povozil. ali priložnosti je decentrali- - zirano poslovanje s kriptovalutami - in ravno zato se ta svet spretno izmika načinom, kako bi takšno poslovanje ... predvsem za finančno industrijo »Spremeniti bo treba obstoječo bančno infrastrukturo in jo prilagoditi novi tehnologiji, vemo namreč, da je bančništvo konzervativna dejavnost.« posamezne države obdavčile. Blockchain omogoča sledljivost, ne pa nadzora nad poslovanjem, kar pomeni, da denar ni obdavčen. Za področje davkov kriptovalute prinašajo zanimivo zgodbo in izziv, kako bodo države to uredile. Kako od tega denarja torej pobrati davke? V življenju je vedno tako, da se, kadar kakšne stvari ne razumemo ali o njej nismo poučeni, pojavi strah. Upravičen strah. Zato je tudi pri spoznavanju kriptosveta ključnega pomena izobraževanje na tem področju in pridobivanje pravih ter zanesljivih informacij, če se nekdo poda v svet krip-tonaložb. In dogaja se prava revolucija, ki bo kmalu oziroma je že najbolj udarila po finančni industriji, pravi priznani osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek, eden redkih v Sloveniji, ki so pridobili naziv upravljavec osebnega premoženja. »Kriptorevolucije se ne da več zaustaviti,« je jasen. Če smo bili nekateri vedno navajeni kakršnega koli nakupa s fizičnim denarjem v rokah, se tak način dojemanja denarja spreminja. »Naša generacija je sicer že navajena denarja v digitalni obliki in spletnega bančništva. Kriptotehnologija pa potrebo po bančni infrastrukturi za pretok denarja delno odstrani,« pojasnjuje Vezovišek. Blockchain tehnologija (tehnologija veriženja blokov) prinaša nov segment poslovanja in novo realnost. Nova realnost za banke Najbolj napeto je ta čas pri viziji finančnega poslovanja. Vezovišek namigne na znano izjavo Billa Gatesa pred leti, da bo v prihodnosti bančništvo nujno, ne pa tudi banke. V Evropo prihajajo spremembe sicer s počasnejšim pospeškom kot v Ameriko, toda Evropa že pozna direktivo Osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek: »Treba se bo izobraziti o tem, pridobiti dovolj informacij in tako izgubiti strah pred neznanim.« PSD2, ki določa, da morajo banke »odpreti svoja tehnološka vrata«. »Na tem temelji denimo tudi mobilno bančništvo, kar tudi sami razvijamo v okviru našega start upa Money Rebel, kjer je v teku evropski projekt zbiranja kapitala in razvoja pametne mobilne banke,« pojasni sogovornik. In k čemu drvi ta razvoj s takšno hitrostjo, da ga tudi sistemi v državi ne dohajajo? »K temu, da se bomo ljudje lahko priključili na podatkovni sistem bank in preko svoje aplikacije sprožili plačilne procese. Večina bank je še vedno okorelih, čeprav vem, da bančni strokovnjaki spremljajo, kaj se dogaja v kripto-svetu in razmišljajo, kaj se bo zgodilo, če našemu projektu uspe,« dodaja Vezovišek. Po njegovih podatkih banke tiho spremljajo dogajanje v kriptosvetu, sedemdeset odstotkov bank pa se tega sveta boji. Toda Vezovišek pravi, da bodo banke morale začeti na tem področju od začetka. »Spremeniti bo treba obstoječo bančno infrastrukturo in jo prilagoditi novi tehnologiji, vemo namreč, da je bančništvo konzervativna dejavnost,« še pojasnjuje. Hkrati dodaja, da je treba ločiti naložbe od samega bančništva. »Vedno je treba v razvoj zagonskih podjetij nekaj vložiti in to je vedno tveganje, vendar če uspe, bo nagrada zelo visoka,« dodaja. Priložnost za Slovenijo? Poudarja pa, da je treba vedeti, da je ravno Slovenija oziroma da so slovenska podjetja, ki so ujela pravi čas za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti na področju blockchain tehnologije, precej napredna: »S tega stališča je Slovenija celo ena izmed bolj razvitih držav na tem področju, saj so ta podjetja državo postavila na zemljevid tistih, ki veliko vlagajo v to. Tudi slovenska vlada se pozitivno odziva na to, saj čuti, da je to priložnost za vso državo in da je to hkrati priložnost, da bi Slovenija postala druga Švica.« Ves ta razvoj poslovanja s kriptovalutami prinaša pretres vseh udeležencev, finančne industrije in posameznikovega razmišljanja. »Treba se bo izobraziti o tem, pridobiti dovolj informacij in tako izgubiti strah pred neznanim. Med strokovno javnostjo še ni konsenza o tem, ali kriptova-lute predstavljajo naložbeni razred ali ne. Sam mislim, da jih.« Kako investirati? Vezovišek predstavlja tri načine naložbe v novo ekonomijo. Prvi je najbolj enostaven. Lahko kupite bitcoine, kar je v zadnjem letu prineslo neverjetne donose ali drugo kriptovaluto. Toda tak način je tvegan. Nihanje vrednosti je visoko, lahko v enem tednu pridobite ali izgubite pomemben del naložbe. Drug način je naložba v kriptožetone zagonskih podjetij v fazi javnega zbiranja podpore. Ko to podjetje uvrsti žetone v kriptomenjalnico, obstajajo različne cene valut. Če imate znanje in orodje, lahko en bitcoin danes kupite v eni menjalnici in ga z dobičkom prodate v drugi. In iz takšne razlage je jasno, da je osnovna stvar vsakega posameznika, ki se loti takšnega posla, pridobivanje znanja, da sploh lahko takšno naložbo začne. Bomo postali brezgotovinska družba? A zavedati se je treba, da vrednost kriptovalut lahko močno zaniha. Enako je tudi s papirnatim denarjem. »Če je Evropa v dobri kondi-ciji, bo vrednost evra višja. Enako je s kriptovalutami. Če kitajska vlada začasno ukine ali prepove delo spletnim menjalnicam na svojem »Mislim, da bomo postali brezgotovinska družba. Čas priložnosti na tem področju je zdaj, ne v prihodnosti.« jih lahko prodate ali zadržite. Pri tem morate biti pozorni, za katero podjetje gre, torej v kakšno ekipo investirate, ker obstaja tudi veliko prevar. Tretji način je, da iščete razlike v ceni kriptovalut. Menjalnic, ki menjajo bit-coine za druge valute, je ogromno, vsaka ima svoje povpraševanje in ponudbe, 500=450 nevarno<, ampak predvsem zato, ker smo bili uporabniki neprevidni in lahkomiselni ter zato lažja tarča nepridipravov. Pri vsaki novi stvari je največja nevarnost neizkušenost posameznikov, ki se požvižgajo na tveganja, češ da se njim to ne more zgoditi. V svetu kriptovalut so že uveljavljena pravila, ki zmanjšajo tveganja do te točke, da je poslovanje primerljivo ali enako varno kot ostala poslovanja na finančnem področju,« pojasnjuje Kapus. Kaj pa varnost naložb? Če se pogovarjava o varnosti in dobičkonosnosti naložb, je dejstvo, da trg kriptovalut izjemno niha in v večini primerov lahko v nekaj urah ali dneh močno zaslužite ali pa vse izgubite. Dejstvo je, da je trg vse bolj špe-kulativen in da se na njem najbolje znajdejo dnevni trgovalci, ki služijo s tem, da nekaj v pravem trenutku kupijo in nato v še boljšem prodajo. Zato mnogi finančni svetovalci trdijo, da ne gre za naložbe, ampak špekulacije. Po svoje imajo prav, po drugi strani pa zaradi slabega poznavanja kriptosveta pozabijo na kriptovalute, ki so drugačne. Tako že sedaj obstajajo kriptovalute, ki so povezane z realnim premoženjem, kot sta zlato in nepremičnine. Njihov namen pa je poenostaviti in poceniti tovrstno vlaganje. Svetovna pionirja na tem področju sta xaurum (zlato) in xau-rum gamma (nepremičnine), oba plod slovenske inteligence Gašperja Kende. Gre za edino kriptovaluto oziroma sploh za valuto na svetu s stakno naraščajočo podlago v fizičnem zlatu in vsak imetnik te valute jo lahko v določenem razmerju zamenja za zlato kjerkoli in kadarkoli. Z vsakim novo izdanim xaurumom se količina zlata za vsemi temi valutami poveča. Kaj to pomeni? To pomeni, da z večjo količino valute v obtoku njena vrednost narašča in ne pada, kot smo navajeni pri vseh ostalih valutah. Kljub temu, da so v slovenskih glavah zrasle številne zamisli o različnih kriptovalutah, je xaurum edina, ki je ohranila svoj sedež in poslovanje v Sloveniji. Ob upoštevanju vseh predpisanih zakonov in ker velja za eno najbolj stabilnih valut, se pri svojem poslovanju srečujemo s podobnimi »nevarnostmi« ali bolj rečeno z izzvi kot ostala podjetja pri nas in v svetu. Poslovanje s kriptovalutami je preseglo slovensko zakonodajo. Se bi moralo na ravni države tudi kaj spremeniti po vašem mnenju? In kaj bi to pomenilo za ponudnike kriptovalut? Zakonodaja na področju kriptovalut se bo zagotovo še spreminjala in dopolnjevala, gre namreč za zelo svežo dejavnost, ki jo bolj intenzivno regulirajo šele od leta 2015, čeprav je prvi bitcoin nastal že leta 2009. Slovenija je med najnaprednejšimi državami na svetu, kar se tiče različnih kriptodejavnosti in dosedanji odzivi vlade in pristojnih ministrstev so pozitivni. Panogo spremljajo in želijo ustvariti dobre ali še boljše pogoje zanjo tudi pri nas. Kaj to pomeni za gospodarstvo? Predvsem je pomembno, da podjetja ne iščejo lukenj in bližnjic mimo zakonodaje in da sama postavljajo visoke standarde poslovanja. Pri nakupu xauruma se denimo najprej opravi »know your client« protokol, ki omogoča sledljivost sredstev in onemogoča pranje denarja, za opravljeno storitev pa dobite račun! Na ta način se posameznikom in podjetjem omogoči legalen vstop v eno najhitreje rastočih panog na svetu. Zanimivo je, da trgovanje s kriptovalutami za fizične osebe v tem trenutku ni obdavčeno. Katere so najpogostejše napake ljudi, ki želijo vložiti oziroma vlagajo v poslovanje s krip-tovalutami? In na kaj največkrat pozabijo? Pomembno se je zavedati, da pravzaprav govorimo o nakupih valut, ne o vlaganju. Pravzaprav valuto, recimo evre, zamenjamo za neko drugo. Izbrati pa velja takšno valuto, ki bo Menedžer blagovne znamke Xaurum Jakob Kapus: »Kriptosvet je že tukaj in ne bo šel nikamor.« En bitcoin je danes vreden v > ■ v vec tisoč evrov. Tudi bitcoin ima svoje »cente«, ki se imenujejo satošiji. 100 milijonov satošijev je en bitcoin. Satoši je bil psevdonim osebe, ki je prva govorila o kriptovalutah. »Kriptosvet je že tukaj in ne bo šel nikamor. Koliko časa bomo potrebovali, da bo postal del našega vsakdana, pa bomo videli.« ohranjala svojo vrednost in naraščala na dlajši rok. Kje je morebitna past? Pri izbiri kriptovalute. Obstaja jih več kot tisoč in vsaka ima svojo zgodbo. Zato je kar težko razbrati, ali gre pri posamezni valuti le za obljube in zanimivo zgodbo ali pa resno ponudbo. Predvsem naj se nikomur ne mudi, ko se odloči za ta korak, treba je zbrati dovolj informacij, se posvetovati s kom usposobljenim, predvsem pa je dobro imeti na začetku pomoč, zato da se naučimo varno delovati v tem okolju. Med spletnim bančništvom in kriptovalutami je velika razlika, a nekateri žal še vedno menijo, da je med tema neka podobnost ... Saj na nek način tudi je. Ljudje si na ta način vse skupaj lažje predstavljajo. Tako kot imate na spletni banki na računu shranjene evre, imate na kripto denarnici spravljene kakšne druge kriptovalute. Poslovanje s kripotvalu-tami je izjemno transparentno, saj je vsaka transakcija zabeležena in javno objavljena. V zadnjem času so tudi banke prepoznale, da postajajo kriptovalute prihodnost. So že dovolj pripravljene na to glede na to, da poznate delovanje ponudnikov spletnih menjalnic? Tehnologija, ki je sploh omogočila, da se danes pogovarjamo o kriptovalutah, je tehnologija verižnih blokov. In s to tehnologijo se največje banke že nekaj časa spogledujejo in razvijajo svoje sisteme, čeprav nekatere javno udrihajo po kriptovalutah. Večji kot bo trg, večje bo zanimanje ostalih ustanov. Recimo na bankotmatih Hranilnice Lon v Sloveniji lahko opravite nakup Bitins kupona, ki ga lahko na spletu zamenjate v valuto bitcoin, ethereum in kmalu tud xaurum. Kje vidite prihodnost kriptovalut? Kriptosvet je že tukaj in ne bo šel nikamor. Koliko časa bomo potrebovali, da bo postal del našega vsakdana, pa bomo videli. Bitcoin je že postal uporaben v smislu plačilnega sredstva, saj ga je v povezavi z debetnimi karticami možno uporabljati na navadnih bankomatih in POS-terminalih. S xaurumom lahko v podjetju Avtobroker kupite ali najamete avtomobil, plačate odvetniške storitve ... SIMONA ŠOLINIČ SIMONA ŠOLINIČ OB ROBU Šef, plačo v bitcoinih, prosim! Tisti, ki smo zdaj v »zrelih letih«, smo še generacija, ki je na splet navajala svoje starše. Ali pa jim razlagala, zakaj so dvigi z bančnimi karticami boljši kot pa čakanje v vrsti v banki za dvig denarja. Smo pa tudi (večina) generacija, ki jo bodo otroci prepričevali, zakaj je bolje plačevanje z bitcoini kot pa s papirnatim denarjem ali s karticami... Pri kriptovalutah je zanimivo naslednje: ali jih ljudje poznajo in jim je to čisto preprosta stvar ali pa jih ne poznajo in imajo odpor do tega. Vmesne možnosti ni. Zakaj? Ker si mnogi danes ne vzamejo časa, da bi se poučili, za kaj pravzaprav gre. Ker znanje samo o tem, kaj kriptovaluta je, ni dovolj. Vzporedno je nujno znanje o varnosti naložb, o finančnem poslovanju, spremljanje spletnih menjalnic, skratka, poučevanje o kriptovalu-tnem poslovanju lahko preprostega človeka oblikuje celo v dobrega poslovneža. Ko je pred leti kdo govoril, kako vlaga v »neke« spletne valute, smo ga imeli za čudnega računalniškega zanesenjaka ali pa za nekoga, ki »gotovo vlaga v denarne verige«. Še huje, nekateri so pomislili, da gre za pranje denarja. No, morda je včasih za to tudi šlo. Nenazadnje, denar, ki ga s kripto-valutnim poslovanjem dobiš, še danes ni obdavčen. Mimogrede, bi pa bilo treba odvesti davek, če bi denimo svojemu šefu rekli, naj vam plačo izkaže kar v bitcoinih ... Danes so taisti »računalniški zanesenjaki« izpred let svoj vložek potrojili. Mi pa se nevoščljivo sprašujemo, od kod jim denar ... Skratka, spletne valute so navidezno postale nujni del naše prihodnosti. Hočemo ali nočemo, nanje se bomo morali navaditi. Vse bolj bo to poslovanje postajalo del naših pogovorov, naložb, mreženja, medijskega poročanja, morda celo postopkov na sodišču. Če bodo slovenski zakonodajalci sploh kdaj »spesnili« zakonodajo o tem. Dejstvo je, da se nam resnično obeta, da bomo v prihodnosti postali brezgotovinska družba. Če malo ironično zapišemo, je velik del družbe zaradi revščine to že danes ... NE PREZRITE Priloga Varčevanje v naslednji številki Novega tednika Po bitcoin kupone na bankomat Hranilnica Lon je prva banka v Sloveniji, ki je naredila korak h kriptovalutam Bančno ledino na področju kriptovalut je v Sloveniji prva zaorala Hranilnica Lon. To je v Sloveniji prva slovenska banka, ki je na svojih bankomatih začela ponujati bitcoin kupone. »Čeprav je Lon druga najmanjša slovenska bančna inštitucija, je tehnološko napredna in usmerjena v prihodnost. Spremljamo svetovne trende na področju financ, bančništva, monetarnih sistemov in upravljanja premoženja, zato kriptovalut in njihovega pohoda ne moremo več spregledati. Od- ločili smo se, da strankam ponudimo možnost nakupa bitcoin kuponov na klasičnem bankomatu,« pravi Petra Ambrožič, vodja službe marketinga in komuniciranja pri hranilnici Lon. Nakup je zelo enostaven, transparenten, ni se treba prijavljati na morda nekoliko manj transpa-rentne spletne strani. »Gre za to, da naredimo zadevo preprosto in dostopno ljudem, ki bi jih naložba v kriptovalute zanimala,« pravi Ambrožičeva. »Ob tem pa poudarjamo, da to nikakor ne po- meni, da Lon naložbe v kriptova-lute priporoča. Trgi kriptovalut so tvegani in podvrženi velikim padcem vrednosti, zato je na mestu tudi opozorilo pred tem vsem, ki se za to odločajo,« še pojasnjuje Ambrožičeva. Na vseh bankomatih Hranilnice Lon bo v kratkem mogoče opraviti nakup kriptovalute z debetno kartico, v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Grosupljem pa je že možen nakup z gotovino. »V načrtu imamo postavitve novih bankomatov, vendar vam točnih lokacij še ne moremo izdati. Provizija za nakup kriptovalut na Lonovih bankomatih je 4-od-stotna, s čimer smo konkurenčni ostalim ponudnikom,« še dodaja sogovornica. Nakup kriptovalute z bančno kartico je podoben dvigu gotovine, nakup z gotovino pa plačilu položnice na bankomatu. Gre za klasične bančne avtomate, ki omogočajo dvig gotovine, plačilo položnic, nakup GSM-kartic in se bistveno razlikujejo od preostalih bitcoinomatov. SIMONA ŠOLINIČ 14 KRONIKA Na strmini reševali padalca V ponedeljek okoli 13. ure se je na območju Velikega Rogatca, to je v občini Luče, zgodila nesreča s padalcem. Ta je moral pri spustu zasilno pristati, pri čemer se je huje telesno poškodoval. Na kraj so prispeli reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije, ki so poškodovanemu na strmem terenu nudili prvo pomoč in ga predali ekipi helikopterske nujne medicinske pomoči. S helikopterjem Slovenske vojske so poškodovanega padalca odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. Foto: GRZS - postaja Celje Bodo kosili? V petek je neznani storilec iz odklenjenega gospodarskega poslopja v Ojstriški vasi na območju Policijske postaje Žalec ukradel nekaj orodja. Odnesel je puhalnik, motorno žago in kardansko gred kosilnice. Dan kasneje se je podobno kaznivo dejanje zgodilo še v Ojstriški vasi. V tem primeru je storilec iz odklenjene garaže ukradel dve kosilnici. Takšna tatvina se je zgodila nato še v Rovah pri Vojniku, kjer je konec tedna neznanec izpod kozolca prav tako odpeljal kosilnico in škropilno črpalko. Povzročitelj tragedije pod vplivom alkohola Zaradi alkohola so ga kaznovali že v preteklosti Minuli konec tedna so ceste celjske regije znova terjale človeško življenje. Na regionalni cesti izven naselja Primož pri Ljubnem je v silovitem trčenju dveh osebnih vozil umrla 32-le-tna M. J. iz Juvanja. Tragično nesrečo je povzročil 25-le-tni voznik avtomobila, ki je vozil iz smeri Ljubnega ob Savinji proti Lu-čam. V desnem nepreglednem ovinku izven Primoža pri Ljubnem je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v 32-le-tnico, ki je pravilno pripeljala nasproti. 32-letnica je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče, 25-letni povzročitelj pa se je hudo telesno poškodoval, hude poškodbe je dobila tudi 21-letna sopotnica v povzročiteljevem vozilu. Kot smo izvedeli, so policisti 25-le-tnika v preteklosti že kaznovali zaradi hujšega cestnoprometnega prekrška, saj je vozil pod vplivom alkohola. Tudi v času smrtne nesreče je vozil pijan. Iz poročila o toksikološki analizi je razvidno, da je v času povzročitve nesreče vozil imel kar 2,11 grama alkohola na kilogram krvi. Moškega bodo ovadili zaradi nevarne vožnje v cestnem prometu, za kar mu grozi večletna zaporna kazen. Na kraju so bili poleg reševalcev nujne medicinske pomoči iz Velenja in Mozirja tudi prostovoljni gasilci iz PGD Nazarje, ki so udeležence nesreče Trčenje je bilo silovito. iz zvite pločevine rešili s tehničnim posegom, vendar so bile poškodbe 32-letnice prehude. Povzročitelj in njegova sopotnica se še vedno zdravita v Splošni bolnišnici Celje. SŠol Foto: PGD Nazarje Letos je v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje umrlo 15 ljudi. Lani v enakem obdobju 16. Jesen je lahko smrtno nevarna za pešce Slaba vidnost pešcev vodi tudi v nesrečo V torek zjutraj se je v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega vozila trčil v pešca, ki je pri tem dobil hude telesne poškodbe. Prav zdaj je po vsej Sloveniji preventivna akcija Bodi viden - bodi previden. Pešci, še posebej otroci in starejši, so najranljivejši udeleženci v prometu. Jeseni in pozimi so daljše noči, slabše vremenske in vozne razmere, zato so pešci pogosto tudi žrtve nesreč zaradi nepazljivosti voznikov. Ti jih zaradi slabe vidljivosti v prometu ali slabe označenosti pešcev spregledajo. Velikokrat se tudi zgodi, da so pešci pod vplivom alkohola in to je tudi eden izmed vzrokov za nesreče, kjer so pešci povzročitelji. Sicer so med vzroki največkrat še neupoštevanje in odvzem prednosti ter prevelika hitrost voznikov. Medtem ko so mladi glede uporabe odsevnih teles pri hoji bolj osveščeni, pa je tega manj pri starejših, ki so pogosto oblečeni v temnejša oblačila, zato tudi tudi slabše vidni v prometu. SŠol Lani so na Celjskem v prometu umrli trije pešci, letos sta bili dve žrtvi. Do 15. oktobra bo v Sloveniji in tudi v drugih evropskih državah velika akcija policijskega nadzora nad tovornimi vozili in njihovimi vozniki. V nadzoru bodo pod drobnogledom tako vozniki tovornjakov in kombijev kot vozniki avtobusov. Namen tovrstne akcije je zmanjšati število kršitev cestnopro-metnih predpisov, ki jih storijo ti vozniki pri prevozu tovora ter potnikov. Preverjali bodo tudi, ali je tovor nameščen oziroma pritrjen pravilno in ali so vozila morda preobremenjena. Na sodišču trije župani Zaradi sofinanciranja zapiranja odlagališča odpadkov na sodišče Zgornjesavinjske občine, ki med seboj načeloma dobro sodelujejo, je razdelilo zapiranje nekdanjega skupnega odlagališča komunalnih odpadkov v Podhomu. Na eni strani so občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje in Solčava ter na drugi Mozirje in Rečica ob Savinji. Slednji se s sofinanciranjem zapiranja odlagališča že dolgo ne strinjata, zato je prišlo do tožbe. Na gospodarskem oddelku celjskega okrožnega sodišča je bila tako za prejšnji teden razpisana obravnava. Občini Mozirje ter Rečico ob Savinji toži Občina Gornji Grad, saj je odlagališče Podhom na njenem območju. Gre za regresni zahtevek za povrnitev plačila dela stroškov dosedanjega zapiranja, v znesku 26 tisoč evrov, saj mozirska in rečiška občina teh stroškov ne plačujeta. Na sodišču je prišlo do poskusa poravnave, med katerim je bila javnost izključena. Med poravnalnim narokom so se občine dogovorile, da se bodo o teh stroških še pogajale. Zato bo med njimi prišlo do skupnega sestanka. Občine imajo čas za dogovor do januarja, sicer bo sodišče nadaljevalo z glavno obravnavo. Poravnalnega naroka so se, skupaj s svojima odvetnikoma udeležili vsi trije župani; gornjegrajski Stanko Ogradi, mozirski Ivo Suhoveršnik in rečiški Vinko Jeraj. Še trideset let Nekdanje odlagališče v Podhomu pri Bočni je danes uradno v procesu zapira- Bosta občini Mozirje ter Rečica ob Savinji morali plačati sofinanciranje zapiranja odlagališča v Podhomu ali ne? Na fotografiji mozirski župan Ivo Suhoveršnik med prihodom na sodišče. nja. Nekdanja skupna zgornjesavinjska občina Mozirje, ki je nekoč združevala sedem današnjih občin, ga je odprla leta 1976. Tja so nato kopičili dolga leta vse mogoče smeti iz celotne doline. Pred desetletjem in pol so začeli voziti odpadke iz Mozirja ter z Rečice ob Savinji v celjski Bukovžlak. Preostalih pet zgornjesavinj-skih občin jih je odlagalo še nekaj let, do leta 2010. Zaradi te časovne razlike se danes v Mozirju ter na Rečici ne čutijo dolžne, da bi sofinancirali zapiranje nekoč skupnega odlagališča. Na pozive za sofinanciranje se občini ne odzivata. Občine bodo celjenje te hude okolj-ske rane plačevale kar 30 let. Gre za tako imenovani monitoring, za obratovalne stroške v času zapiranja. Med drugim je treba nadzorovati odvajanje vod, uhajanje plinov ter še marsikaj. Po zemeljskih zapiralnih delih je zahtevalo ministrstvo za okolje in prostor izjavo občin o finančnem jamstvu za ukrepe, ki so povezani z zapiranjem odlagališča. Finančno jamstvo vsake od sedmih zgornjesavinjskih občin je izračunano po količini odloženih odpadkov iz vsake od občin. V tem izračunu je upoštevano tako število prebivalcev vsake občine kot tudi koliko časa je posamezna občina odlagala odpadke v Podhomu. Po tem ključu znaša delež občin Gornji Grad, Nazarje in Ljubno nekaj nad 19 odstotkov, Mozirja 17 odstotkov, Luč 11 odstotkov, Rečice ob Savinji 10 odstotkov ter delež najmanjše Solčave 3 odstotke. Pet občin je lani izjavo o finančnem jamstvu sprejelo ter jo poslalo ministrstvu. Mozirje in Rečica pri tem nista sodelovala. BRANE JERANKO Foto: SHERPA KRONIKA 15 Franček umrl le nekaj metrov od doma Bil je mentor in vzornik Alpiniste in planince je minuli konec tedna presenetila novica o tragediji, ki se je zgodila na območju Harja pri Laškem. V pleza-lišču Lahomniški vintgar se je namreč smrtno ponesrečil Franc Knez oziroma Franček, kot so ga klicali alpinistični kolegi, 62-letni izvrsten alpinist, ki mu mnogi pravijo tudi guru slovenskega alpinizma. Nesreča se je zgodila v petek ob 20.14, novica, da gre za izjemno uspešnega alpinista, pa je v javnosti zakrožila v soboto Franca Kneza - Frančka so na zadnjo pot pospremili v torek na pokopališču v Rimskih Toplicah. zjutraj. Knez je umrl pri padcu s plezalne stene, ki jo je imel »v malem prstu«. To skalnato območje je preplezal neštetokrat, saj je bila stena v neposredni bližini njegovega doma in se je tja pogosto rad zatekel sam. Poškodbe zaradi padca so bile prehude, umrl je na kraju nesreče, njegovo truplo je našla njegova žena. Kot so sporočili iz celjske policije, naj bi Knez omahnil v dolino med prostim plezanjem po steni. Pri plezanju ni uporabljal ple- zalne opreme, kar je glede na njegovo visoko usposobljenost presenetilo vse. Prijatelja niso mogli več rešiti Na kraj dogodka sta prišli ekipi nujne medicinske po- »Kdor je kdaj stopil na tanek oster skalni raz, ki loči tu od onkraj, je uzrl velikost življenja ... »je Franček Knez zapisal o svojem alpinizmu. (Foto: Planinska zveza Slovenije, Manca Čujež) moči iz Laškega in Celja, prostovoljni gasilci iz Laškega in tudi reševalci celjske postaje gorske reševalne službe. Toda Knezove poškodbe so bile prehude, da bi mu lahko pomagali. Kriminalisti na kraju dogodka niso našli nobenih sledi, ki bi kazale na morebitno kaznivo dejanje, zato bo Okrožno državno tožilstvo v Celju o nesreči seznanjeno le s poročilom. Na območju Laho-mniške stene se do zdaj tako huda nesreča še ni zgodila. Reševanje kolega in tudi nekdanjega člana je bilo izredno hudo tudi za člane celjske postaje Gorske reševalne zveza Slovenije, saj so ga zaradi skupne ljubezni do gora in plezalnih sten poznali vsi člani reševalne postaje. Knez je svojo alpinistično pot začel kot član alpinističnega odseka Planinskega društva Celje in jo nato nadaljeval v alpinističnem odseku Planinskega društva Slovenska Bistrica ter Alpinističnem klubu Slovenska Bistrica. V spomin na Kneza so pri planinski zvezi zapisali, da je bil številnim mentor in nosilec »moderne miselnosti in pristopa k alpinizmu«, zlasti glede pomena treniranja in športnega odnosa do gora in ljudi v njih. Pri zvezi še dodajajo, da svojih alpinističnih dosežkov nikoli ni obešal na veliki zvon, zato je širši javnosti morda nekoliko manj znan, v strokovni javnosti pa je tako doma kot na tujem užival izjemno velik ugled in spoštovanje. Med mlajšimi alpinisti je veljalo Knez je aprila leta 1999 pri treningu in ne po svoji krivdi padel z višine osmih metrov in si pri tem huje poškodoval hrbteni co. Knezovo knjigo Ožarjeni kamen so poznali skoraj vsi alpinisti in ljubitelji gora. tudi nenapisano pravilo, da je treba k vzponom, ki jih je ocenil Knez, dodati vsaj eno težavnostno stopnjo. SŠol »Leta 2008 je Franc Knez izdal knjigo Ožarjeni kamen, ki je bila med gorniki zelo brana. V njej se Knez kaže v drugačni luči, kot ga alpinisti sicer poznajo. Na sebi lasten način je v knjižnem prvencu razgrnil svojstveno lirično in nadčasno meditacijo o gorah, smislu tega početja, hkrati pa je ta knjiga tudi poklon plezalcem in Frančkovemu času.« »Franček Knez je skupaj s Silvom Karom 22. decembra 2010 iz rok predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka prejel visoko državno odlikovanje red za zasluge. Predsednik je oba alpinista odlikoval za dosežke v slovenskem alpinizmu in za prispevke k ugledu slovenskega alpinizma v svetu in večji prepoznavnosti Slovenije.« »Od leta 1973 do letos je Knez opravil več kot 7.350 vzponov, od teh je kar 998 prvenstvenih, kar je edinstven dosežek, svojevrsten rekord. V domačih gorah je preplezal prvenstvene smeri v vseh pomembnih ostenjih, samo v severni steni Triglava jih ima kar 44. Opravil je prvenstvene vzpone v stenah vseh >treh zadnjih problemov Alp< (Matterhorn, Grandes Jorasses, Eiger) in tudi v vseh pomembnih stenah Dolomitov. V klasični smeri v steni Eigerja je dolgo časa imel hitrostni rekord. Za Bonattijevo smer v Druju je porabil le pičli dve uri, Krušičevo smer v severni steni Špika je preplezal v nočnem dostopu do Škrlatice...« vir: Planinska zveza Slovenije Cuprablau Z 35 WP Škropljenje sadovnjakov po obiranju Jablanov škrlup ^'^^^^täma кЉ^^^^^^^^ги šev ožig ^ ^ V s •"< r.' Bakterijski ožig aktinidije NASVETI Jablanov rak Bakterterijska pegavost orehov 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) • PO < . ; Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka). Cuprablau Z 35 WP zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturis inaequalis), ki prezimi v obliki askosporv odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto. Cuprablau Z 35 WP uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti (Taphrina deformansj. Breskve poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Na aktinidiji uporabljamo pripravek Cuprablau Z 35 WP za zatiranje bakterijskega ožiga aktinidije (Pseudomonas syringae pv. actinidiae), gnilobe koreninskega vratu (Phytopthora cactorum, hytopthora spp.j, alternarijske listne pegavosti (Alternaria alternata) in bakterijske pegavosti (Pseudomonas viridi ava) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi v jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja. Na lupinarjih (oreh, leska) uporabimo Cuprablau Z 35 WPza zatiranje orehove (lešnikove) črne listne pegavosti (Xanthomonas campestris) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja. V jagodah za zatiranje bele jagodne listne pegavosti (Mycosphaerella fragariae) in jagodne rdeče listne pegavosti (Diplocarpon earliana) v odmerku 1,5 kg/ha. Na oljkah za zatiranje oljkove kozavosti ali pavjega očesa (Cycloconium oleaginum) v odmerku 2 kg/ha. Priporoča se tretiranje po obiranju oljk od BBCH 90 naprej. www.cinkarna.si 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Gradnja in obnova hiš ter stanovanj zahtevata visoko energetsko varčnost, hkrati pa je sodobno oblikovanje tisto, ki zagotavlja skladnost in enovitost celotnega objekta. V podjetju Mik Celje z nenehnim razvojem in s stremljenjem h kvalitetnim in visokoteh-nološkim rešitvam ponujajo najboljše možne rešitve za sodobne arhitekturne projekte in tudi za tiste, ki so usmerjeni k obnavljanju starejših objektov. S skrbnostjo, znanjem in nenehnim razvojem svojih rešitev stavbnega pohištva nudi Mik širok razpon primernih in kvalitetnih oken iz različnih materialov: PVC, aluminija, lesa in aluminija ter lesa, medtem ko je sodobna linija Kubus line v PVC in lesno-alu-minijasti izvedbi. S proizvodnjo in z ekipo 200 zaposlenih Mik Celje stremi k čim krajšim izvedbenim in dobavnim rokom in poskrbi za kvalitetno in strokovno opravljeno montažo stavbnega pohištva. Mik Celje je tudi inovativen razvijalec visokotehnoloških rešitev lokalnega prezračevalnega sistema z imenom Mikrovent, ki je ob dobro tesnjenih oknih in ostalem stavbnem pohištvu neizogiben del naložbe v prostor, v katerem bivamo ali delamo. Kako izbrati najboljša okna za vaš način bivanja? Napredni materiali in sodobni tehnološki postopki omogočajo izdelavo kakovostnih oken, ne glede na vrsto osnovnega materiala. Kakovostna PVC-, lesena, okna v kombinaciji lesa in aluminija ali aluminijasta okna tako dosegajo že zelo podobne vrednosti zvočne in toplotne izolativnosti. Ko se odločamo, katera okna izbrati, je prav zato dobro vedeti, da so kakovost in dovršenost proizvodnje ter osnovnih uporabljenih materialov tisti dejavniki, ki določajo lastnosti dobrih oken. Vsak material pa ponuja svoje značilnosti, s katerimi zadostimo vašim željam in zahtevam prostora. PVC-okna vam pri Miku lahko izdelajo v najrazličnejših tipih, oblikah in dimenzijah po vaši izbiri. Enostavna za vzdrževanje, predvsem pa varčna in trajna PVC-okna so na voljo v najrazličnejših barvah, od osnovne bele, do pestre palete sijočih in izjemno odpornih akrilkolornih barv ter različnih lesnih dekorjev. Na voljo je več sistemov PVC-oken, vsak ima svoje posebnosti in prednosti. Lesena okna so primerna za vse tiste, ki prisegate na gradnjo iz naravnih materialov. Lesena okna bodo vašemu domu nudila toplino in domačnost ter ga zbližala z naravo in kljub temu zagotavljajo visoko stopnjo energijske varčnosti. Zaščitena z debloslojnimi lazu-rami na vodni osnovi ustvarjajo še bolj prijetno bivalno klimo. Če si želite lesena okna, pa vas skrbi vzdrževanje - vsakoletno barvanje, vam priporočamo vgradnjo kombinacije lesenih oken z zunanjo aluminijasto oblogo, ki oknom iz zunanje strani izjemno poveča obstojnost, trpežnost in vzdržljivost, notranja lesena stran pa ohranja toplino vašega doma. Aluminijasta ali alu okna so primerna za zasteklitve tistih večjih odprtin, kjer ima okno tudi funkcijo konstrukcijskega elementa. Alu okna so trpežna, trdna in trajna in na voljo v pestri barvni izbiri, zato so primerna tudi za moderne gradnje z večjimi steklenimi površinami. Trpežnost in odpornost alu oken sta ključna gradnika večje vzdržlji- ČMLjflCl ГЕЕЛ/К FLIkCA 10 Prodaja rabljenih osebnih in dostavnih vozil z garancijo Td.: (M m oil: vosti, zaradi katere vam ta okna priporočamo za neobičajne in težje vremenske razmere, npr. stavbe ob morju, izpostavljene vplivom soli in vlage. Ko se torej odločate, katera okna izbrati, preverite med drugim tudi proizvajalca oken, njegovo proizvodno linijo, dobavitelje, razpoložljivost servisne službe in garancijo na kakovost izdelkov. Le s premišljeno izbiro, kakovostno izvedeno montažo in rednim vzdrževanjem si boste zagotovili, da bodo vaša okna služila svojemu namenu in varovala vaš dom dolgo let. Ste ob menjavi oken pomislili tudi na pravilno zračenje? Dandanes ni zaželeno naravno zračenje, zračenje skozi okna pa je energetsko izjemno neučinkovito. Nezračeni prostori so neprijetni za bivanje in celo zdravju škodljivi. Zaradi teh razlogov je nujno potrebna uporaba lokalnega prezračevalnega sistema Mikrovent, ki ohrani do 93 odstotkov energije, ki bi se drugače izgubila. Mikrovent tako izboljša počutje uporabnikov prostora, saj lahko enakomerno zrači prostor glede na njegovo uporabo. Z visoko kakovostnimi filtri zagotavlja, da v prostor ne vnaša alergenov, delcev PM10, bakterij in nekaterih virusov, z vgrajeno senzoriko se lahko samodejno regulira glede na količino vlage ali CO2, tako da je popolnoma avtonomna naprava. Zahtevnejši uporabniki lahko s tedenskim programatorjem samostojno prilagodijo delovanje Mikroventa. Sama zasnova omogoča vertikalno in horizontalno vgradnjo, z nastavljivimi šobami pa dosežemo optimalno prezra-čenost stanovanja. Mikrovent je izjemno energetsko učinkovit, saj pri 120 m3/h pretoka zraka porabi le 70 Wh energije in pri tem zagotavlja kar do 90 odstotkov vračanja toplote - rekuperacije. Pri razvoju novih naprav je Mik Celje uporabil vse izkušnje, pridobljene z Mikroventom 100, ki je v prodaji že nekaj let. Tako je na željo strank povečal pretok zraka skozi napravo, tako da sedaj zagotavlja 60 ali 120 m3/h pretoka. Kljub povečanju pretoka je uspel narediti napravi še bolj učinkoviti in sedaj zagotavljata do 93 odstotkov rekuperacije pri 60 m3/h pretoka zraka in do 90 odstotkov pri 120 m3/h pretoka, vse to ob minimalni porabi električne energije 70 Wh. Tako Mikrovent 60 in 120 zagotavljata energetsko učinkovitost prostorov, v katerih bivamo, poleg tega pa izboljšujeta kakovost naših življenj in vse to na človeku in naravi prijazen način. BRdSP BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME KAPLJA VAS 46, PREBOLD 03/705-31 -86 INOX DIMNIKI PO NAROČILU IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE www.merzelj.si RAZREZ, KRIVLJENJE, VARJENJE, KROŽENJE И01ЛТ z™f£. lO.PRANIEZASTON W ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Štirje napačni odgovori Previdno pri vprašanju: »Kaj je vaša šibka točka?« Omenjeno vprašanje nam včasih na razgovoru predstavlja najtežji del intervjuja. Večina se pripravlja, da bi se pohvalila z močnimi točkami, a malokdo se zares osredotoči na obratno vprašanje. Delodajalci ga postavljajo, ker bi radi dobili vpogled v širšo »sliko« kandidata in načine soočanja z vsakodnevnim pritiskom, a marsikdo nanj odgovori popolnoma napačno. »Sem perfekcionist« Vprašanje lahko z drugimi besedami postavimo tudi na način: »Ali kritično razmišljate in kako se boste soočili s krizami v moji organizaciji?« Z odgovorom, da ste »per-fekcionist«, si delodajalec ne more ravno najbolje pomagati, saj mu to ne poda širše slike o tem, kako se boste ujeli z drugimi in kako ste se spoprijemali s kariernimi padci. V kolikor ne omenite nobene slabe lastnosti, se postavljate v obrambni položaj, s čimer se delodajalec ne bo sprijaznil. Bodite iskreni in natančni, omenite šibkosti, ki se povezujejo z razpisanim delovnim mestom. Pripravite se, da jih boste omenili brez oklevanja. »Težko najdem šibko točko« Nič čudnega ne bo, če ne boste izbrani za zapolnitev delovnega mesta, če boste na vprašanje odgovorili na takšen način. S tem izražate nezmožnost prepoznavanja neuspehov, konfliktov in težav, hkrati pa delodajalcu pokažete, da ne razumete medsebojne dinamike in niste dobri v prepoznavanju ljudi, njihovih čustev in pri motivi-ranju sodelavcev. »Podcenjevanje« Včasih ste morda preveč iskreni in neposredni, zato drugi o vas govorijo, da podcenjujete ljudi okoli sebe. V kolikor sogovorniku priznate, da je to vaša šibkost, nikakor ne pozabite dodati še načina, s katerim rešujete to težavo in kaj počnete, da se takšnim komentarjem izognete. »Sem deloholik« Nekateri karierni svetovalci so mnenja, da so zgornje besede pravi odgovor na takšno vprašanje, saj s tem svoje šibkosti spremenite v močne lastnosti, ki bi sovpadale s cilji podjetja. Drugi se s tem mišljenjem ne strinjajo, saj menijo, da se kandidati tako izognejo pravemu odgovoru. Omenjen odgovor delodajalcu nič ne pove o tem, kako se prosilec za delo sooča s izzivi, temveč mu pokaže, da kandidat ni iskren. Ne pove mu, kaj oseba meni, saj se prikaže v nerealni luči. Ne verjamete kariernim svetovalcem? Morda boste verjeli psihologiji ... Odgovori, kot so »preveč sem prijazen« ali »do ljudi imam previsoka pričakovanja« niso tako zanimiva, kot »dramatično reagiram na vse situacije«. Kandidati, ki so odgovorili s slednjim odgovorom, so bili 30 odstotkov zanimivejši za delodajalce, kot prvi. NE PREZRITE Naslednjič: 5 kariernih napak, ki se jim raje izognite Na razgovoru morate sogovorniku predstaviti realno zgodbo o vaši karieri, s katero mu boste dokazali, da se zavedate šibkosti in veste, kako jih odpraviti. Na takšen način boste delodajalcu ostali v spominu. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com @ MojeDelo.com Zavarovalni zastopniki (m/ž) in Pomožni zavarovalni zastopniki (m/ž) (celotna Slovenija) Ne bodite del nezadovoljne množice. Naredite spremembo in postanite naš sodelavec. Generali d. d., vabi k sodelovanju Zavarovalne zastopnike (m/ž) in Pomožne zavarovalne zastopnike (m/ž). Prijavite se! Generali zavarovalnica d. d. Ljubljana, Kržičeva 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Strokovni sodelavec v oddelku Inženiringa Proizvodnih procesov (m/ž) (Zreče) Naša pričakovanja: zaključena visoka strokovna izobrazba, strojne smeri, znanje angleškega in nemškega jezika, računalniška pismenost (MS Office, ACAD, INVENTOR), timska naravnanost, zaželena so tudi znanja in delovne izkušnje s področja izvajanja Lean managmenta, vodenja projektov in delo z programom Maximo ... Swa-tycomet d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 17. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja nabavne logistike (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za: organiziranje, delitev dela ter nadzor na izvajanjem delovnih operacij v nabavi vseh serijskih izdelkov, pravočasen potek nabavnega procesa, v rokih, ki zagotavljajo nemoteno oskrbo proizvodnje in kupcev, koordiniranje izdelave plana nabava ter koordiniranje dela referentov v skladu z zahtevami kupca standardi. odelo Slovenija d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 23. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pomivalec posode (m/ž) (Celje) Pričakujemo: znanje s področja preproste priprave jedi, skrbnost pri pripravi delovnih nalog, smisel za delo v skupini, delovno vztrajnost ... Eurotas hoteli d. o. o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni konstruktor v oddelku Inženiringa Proizvodnih procesov (m/ž) (Zreče) Naša pričakovanja: zaključena univerzitetna ali visokošolska (druga bolonjska stopnja) izobrazba, smer elektrotehnik-elektronik, 3-le-tne delovne izkušnje na področju elektro konstruiranja za stroje in opremo, znanje angleškega jezika, računalniška pismenost (MS Office, E-PLAN, ELCAD). Swa-tycomet d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 17. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Poslovni analitik (m/ž) (Celje) Pričakujemo: VII. ali VI. stopnjo izobrazbe (računalništvo, informatika, ekonomija, organizacija); najmanj 2-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu; delo s produkti Microsoft, napredno znanje MS Excela, poznavanje MS Sharepoint, delo s podatkovnimi bazami ter zaželeno znanje programiranja v SQL ... Cetis grafične in dokumentacijske storitve d. d., Čopova 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo. com. ERP Specialist (m/ž) (Celje) Pričakujemo: VII. ali VI. stopnjo izobrazbe (računalništvo, informatika, ekonomija, organizacija); najmanj 2-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu; napredno poznavanje ERP sistemov, še posebej SAP ERP; želeno poznavanje ostalih informacijskih sistemov (MIS, DMS, DWH ...). Cetis grafične in dokumentacijske storitve d. d., Čopova 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Elektrikar (m/ž) (Slovenske Konjice) Vaše delovne naloge bodo: vezava elektro omar, izvajanje samokontrole izdelkov, skrbno ravnanje s sredstvi in orodji. Baumüller Dravinja d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 3. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovodja (m/ž) (Celje) Vaše naloge: vodenje trgovine in skrb za doseganje poslovnega rezultata trgovine; vodenje manjšega števila sodelavcev (priprava urnikov, koordinacija dela, skrb za motivacijo in izobraževanje zaposlenih); analiziranje prodajnih rezultatov in uspešnosti trgovine; skrb za aktivno prodajo. Sportina Bled, d. o. o., Alpska cesta 43, 4248 Lesce. Prijave zbiramo do 18. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Slovenske Konjice) Zahtevana je strokovna izobrazba IV. ali V. stopnje ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, odgovornost za delo, natančnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 1. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Ljubljana in Celje) Pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe, poznavanje elektroteh- ničnega materiala, osnovno znanje angleškega jezika, osnovno znanje dela z računalnikom, vozniško dovoljenje B kategorije, željo in sposobnost za doseganje zastavljenih ciljev, ... Elektronabava d. 0. o., Cesta 24. junija 3, 1231 Lju-bljana-Črnuče. Prijave zbiramo do 1. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Golte) Opis: opravljanje vseh natakar-skih in raznih pripravljalnih del; opravljanje del za točilnim pultom; koordinacija del pri čiščenju in vzdrževanju restavracijskih prostorov; prevzem materiala in pijače ... Golte d. o. o., Radegunda 19c, 3330 Mozirje. Prijave zbiramo do 29. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Slaščičar m/ž (m/ž) (Celje) Odgovorni boste za: prevzem surovin in pripravo in zagotavljanje slaščic, čiščenje in pripravo surove surovine, oblikovanje slaščic, pripravo tort in drugega peciva, usklajevanje tehnoloških postopkov pri pripravi slaščic tako, da so pripravljene v optimalnem času glede na zaporedje naročil . Eurotas hoteli d. o. o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. И MojeDelo.com 18 ŠPORT Na tekmi starša, sestre in njihove prijateljice Odlični vratar NK Celje Metod Jurhar še vedno najstnik - O prekinitvi študija, Ronaldinhu, Janu Oblaku, Muri ... Metod Jurhar »Predavanja sem obiskoval nekaj mesecev, nato je zaradi številnih treningov zmanjkalo časa. Moja mama je prepričana, da bi se dalo vse skupaj uskladiti...« Za končnih 2:2 v Ljubljani proti Škotski ob slovesu naše reprezentance od kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu se je z dvema goloma izkazal Roman Bezjak, ki se je uveljavil v Nogometnem klubu Celje. Od šestega leta starosti je član celjskega društva Metod Jurhar, sedaj odlični vratar članskega moštva. Štirje najvidnejši klubi na Celjskem v igrah z žogo imajo vratarje, ki so v vrhunski formi: Urban Lesjak (RK Celje), Klemen Ferlin (RK Gorenje). Marko Pridigar (NK Rudar) in že omenjeni Jurhar. Prvič je dobil priložnost, ko sta bila poškodovana izkuše-nejša vratarja, drugič pa, ko je starejši kolega padel v krizo. Metod je priložnost zgrabil z obema rokama; s svojimi obrambami je navdušil, obenem pa za najstnika (20 let bo dopolnil 7. decembra) izkazal ogromno mero zrelosti. V petek ste z moštvom zaključili krajše priprave in ste v nedeljo lahko v miru spremljali dvoboj naše izbrane vrste s Škotsko. Kaj menite o četrtem mestu Slovenije v skupini in precejšnji oddaljenosti od dodatnih kvalifikacij? Naši fantje so se trudili po svojih najboljših močeh. Žal se jim ni izšlo. Verjamem, da se je naša selekcija iz tega veliko naučila. Zato pozitivno gledam na njeno prihodnost. Se spominjate, kdaj ste prvič stopili pred celjska članska vrata? Se, moj krstni nastop je bil v tedanji Areni Petrol. Ne glede na visok poraz proti Gorici so bili moji občutki vseeno lepi. Dosegel sem namreč določen cilj. Sicer pa je tedaj poškodbo glave staknil Matic Kotnik, Amel Mujčinović pa ni bil stoodstotno pripravljen. Zato sem dobil priložnost. To je bilo 23. maja 2015, ko ste iz spomina priklicali dan začetka igranja nogometa. Bil sem star šest ali sedem let. Vzljubil sem nogomet že v času, ko smo brcali žogo v vrtcu in ko sva si jo podajala z očetom. Potem pa se je v klub vpisal moj sosed v Medlogu in kasnejši sošolec Vid Kramer. Seveda sem želel tudi sam na treninge. Vid je zdaj uspešen atlet Kladivar-ja, sam pa sem še vedno član matičnega kluba, v katerem se dobro počutim. Trenerji? Prvi je bil Igor Fenko, s katerim sva zelo dobro sodelovala tudi nekaj let kasneje. Valentin Štancar me je naučil osnov branjenja. Z Mlade-nom Dabanovićem sem sodeloval eno sezono, zelo dolgo vadim s trenerjem vratarjev Amelom Mujčinovićem. Po dobrih dveh letih ste se vrnili v prvo postavo na pokalni tekmi v Lendavi (Nafta 1:2). Kakšno so bili občutki? Dolgo časa nisem branil resne tekme in lagal bi, če bi dejal, da nisem imel treme. Bil sem napet, živčen, Prevladali pa so pozitivni občutki. Prepričal sem se, da sem nagrajen za dobro delo in trud na treningih. Vse se je nato dobro izteklo. Po velenjskem porazu z 2:1 je bilo jasno, da mora trener Tomaž Petrovič nekaj ukreniti glede prvega vratarja, kajti Matjaž Rozman je padel v krizo in nizal napake. Pred vrata je postavil vas. Po zmagi nad Ankaranom so sledili štirje remiji, s Krškim, z Mariborom, Olimpijo in Domžalami. Za niz neporaženosti ste bili s svojimi izjemnimi posredovanji zaslužni tudi ali predvsem vi. Odkod ste črpali samozavest? Priložnosti sem bil zelo vesel. Bila je nagrada za minulo delo, obenem mi je predstavljala ogromno vzpodbudo. Glede samozavesti pa ... Ne vem. Stopil sem pred gol in se sprijaznil: kar bo, pač bo. Še vedno je Celje na zgolj sedmem mestu. Točk ni veliko, le dvanajst. Takšno je pač stanje, toda verjamem, da smo se sposobni povzpeti za mesto ali dve. Vse bomo storili za to. Trener Dušan Kosič meni, da ste imeli pod njegovim vodstvom najlažji razpored. Zdaj bo drugače, sledijo vam primerljivi tekmeci, Gorica, Aluminij, Triglav, v pokalu Mura. Kaj menite? Proti ekipam z vrha lestvice se lažje motiviraš. Saj pristop tudi proti naslednjim nasprotnikom ne bo vprašljiv. Bomo pa zdaj pod določenim pritiskom, kajti treba bo osvajati točke. V naslednji sezoni želite videti Celje v evropskem tekmovanju. Kje je lažja pot, v 1. SNL ali v pokalu NZS? Zanimivo vprašanje. V liga-škem tekmovanju smo tega sposobni, saj imamo dovolj kakovosten kader. Pokalno tekmovanje je specifično, kjer ni popravnega izpita. Tudi v njem se lahko izkažemo. V četrtfinalu pokala bo povratna tekma v Murski Soboti. Je to oteževalna okoliščina? Mislim, da ne. Prvo nalogo moramo izpolniti v torek in si priigrati prednost. Gostovanje pri Muri bo zahtevno, na polnem štadionu pred bučnim občinstvom. Pojutrišnjem boste odpotovali v Novo Gorico. Upam, da bo rezultat boljši, kot je bil ob mojem debiju. Vsekakor gremo po zmago. Ni vam tuje, kako »ukrasti« nekaj igralnega časa. Odkod vam preudarnost, predrznost, hladnokrvnost? Ja, drži, nekajkrat sem moral zadrževati žogo pri sebi in ščititi ugoden izid. To pridobiš na treningih in prijateljskih tekmah. Jana Oblaka ste postavili pred Casillasa, Buffona in de Geo. Bliža pa se »težava«. V soboto zvečer bo Oblak pred vrati Atletica, ki bo gostil »vašo« Barcelono ... Kot otrok sem občudoval predstave Ronaldinha, zato sem navijal za Barcelono. Jana Oblaka sem spremljal, odkar se je uveljavil v članski konkurenci, torej že pri Olimpiji. Morda bi moral biti nevtralen. Potiho izdam, da si želim zmago Barcelone. Mnogi ne znajo odgovoriti, zakaj navijajo za Real, Chelsea, Barcelono, Bayern, PSG . So vas očarale zgolj čarovnije Ronaldinha ali morebiti tudi pojmovanje športa in nogometa v Barceloni oziroma Kataloniji? Sprva so me kot otroka presenetile in fascinirale Ronal-dinhove »vragolije«. Kasneje se mi je klub prikupil s posebnim slogom igre in tudi zato, ker ima svojevrsten značaj. Zaključili ste šolanje za tehnika mehatronike. Vas je pritegnil še študij? Vpisal se na višjo strokovno šolo. Predavanja sem obiskoval nekaj mesecev, nato je zaradi številnih treningov zmanjkalo časa. Moja mama je prepričana, da bi se dalo vse skupaj uskladiti ... Izvedeli smo, kdo vas najbolj priganja k učenju. Kdo pa vas spremlja s tribune? Na tekmah je celotna družina, mama Romana, oče Vinko, sestre Alenka, Andreja in Tadeja ter njihove prijateljice. Pred televizijskim ekranom pa tekme spremljajo babica Vida, sosed Vili in teta Jožica. Vam je katera od sestrinih prijateljic »padla v oko«? Še vedno so le prijateljice sester . Po vašem smehu sodeč ste eno le pogrešali med zadnjimi, sicer krajšimi pripravami v Laškem. Kako ste se imeli? Takšna druženja so zelo koristna. Ekipa se v prijetnem okolju še bolj poveže. Ste lahko spali? »Cimer« je namreč Matjaž Rozman. Čeprav glasno smrči kot »traktor«, tokrat ni bilo tako hudo kot prej. Pravzaprav je bil moteč le prvo noč. Za »kazen« mu ne boste prepustili mesta med vra-tnicama. Imam prav? Vsekakor bom skušal zadržati mesto v prvi enajsterici. Z Matjažem se ne glede na to, NA KRATKO Preveč oslabljene Blansko: Močno pomlajena zasedba Kegljaškega kluba Celje je na svetovnem pokalu na Češkem ostala brez polfinala. Varovanke trenerja Lada Gobca so v kvalifikacijah pristale na šestem mestu. Nastopile so Patricija Bizjak, Klavdija Farasin, Nina Pod-lesnik, Nada in Rada Savič, Tia Schatz, Jožica Šeško in Neva Taškar. Največ kegljev, 581, je podrla Bizjakova. V DP se je Celjankam pripetil spodrsljaj v 3. krogu, ko so izgubile z Litijo. Deset »komadov« PSG Pariz: Najboljši strelec elitnega, zgornjega dela lige prvakov, Celjan Žiga Mlakar, je bil izbran v najboljšo sedmerico 4. kroga, čeprav je njegovo moštvo v francoski prestolnici izgubilo proti PSG (32:27). Celjski desni zunanji napadalec je zvezdniški zasedbi zabil kar deset golov. 27-letni Mlakar še nikoli ni igral tako dobro kot v zadnjem obdobju. Izkazati se bo moral znova že v soboto, kdo brani, resnično dobro razumeva. Veliko se pogovarjava, precej se šaliva. Čeprav je vaša forma na zavidljivi ravni in kot vsak mlad športnik priznavate, da bi radi odšli v tuj klub, predvidevam, da je pred vami še nekaj sezon pri NK Celje. Se motim? Zaenkrat sem v klubu zadovoljen, Imam vse pogoje za pravilen razvoj. Dobro bi se bilo ustaliti v moštvu z odmevnimi predstavami. Tako kot vsak mlad slovenski nogometaš se tudi sam želim nekega dne preizkusiti v tujini. Vsakemu vratarju se pripeti napaka, tudi najboljšemu na svetu. Kako je bilo pri vas v mladinski konkurenci? Tedaj je treba ostati mentalno in čustveno stabilen. Za mlade vratarje so to lahko hudi trenutki. Trener lahko odigra pomembno vlogo . Če ti položi roko na ramo in doda vzpodbudne besede, je to ogromnega pomena. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA v 5. krogu lige prvakov proti beloruski ekipi Meškov Brest. Tekmo bosta sodila Islandca. Potočnik namesto Grebenca Velenje: Po poškodbi slovenskega reprezentanta in člana Gorenja Jana Gre-benca, ki bo zaradi zvina gležnja počival več tednov, je bil selektor Veselin Vujo-vić prisiljen poiskati novega rokometaša. Slednjega je našel v istem klubu, saj je iz Gorenja na prvi pripravljalni ciklus pred januarskim evropskim prvenstvom naknadno vpoklical Celjana Gregorja Potočnika. Velenjski klub tako ostaja pri treh vabljenih rokometaših, saj sta se na seznamu že poprej znašla vratar Klemen Ferlin in Niko Medved. Dve zmagi Matjaža Sluge Radoboj: Na odprtem prvenstvu Hrvaške v natančnem pristajanju z jadralnimi padali je ponovno prvo mesto v slovenskem prvenstvu osvojil Matjaž Sluga, kar je njegov deseti posamični naslov. V ekipni konkurenci so zmagali člani Društva za ŠPORT 19 V Taškentu tretja 35-letna Nareksova! Zmaga Velenškove po dveh operacijah kolena - Fabjan prekinil z Gombocem Velika nagrada v judu je bila v uzbekistanski prestolnici. V oddaljenem Taškentu so svojo moč vnovič pokazala dekleta iz JK Z dežele Sankaku Celje in se na tekmi svetovnega pokala trikrat povzpela na stopničke. Zadnji dan je bil najbolj uspešen. Zlato medaljo si je v kategoriji nad 78 kilogramov priborila Ana Velenšek. V finalu je premagala Kazah-stanko Issanovo, potem ko je ta dobila tri kazni sodnikov. V uvodnem krogu je bila Ana prosta, v četrtfinalu je z vazarijem premagala Rusinjo Gasparian, v polfinalu pa z iponom Britanko Adligton. Velenškovi so po Riu operirali koleno, nato se je za kratek čas vrnila na tata-mije, a je morala še na eno operacijo. Zato je njen za- dnji dosežek še toliko bolj vreden. V Uzbekistanu je zasluženo poslušala Zdra-vljico. Nad njo je bdel trener Igor Trbovc. Očitno je borka iz Šmartnega v Rožni dolini tako močna in čvrsta, da lahko premaga tudi najtežje judoistke sveta, »Železna« iz Železnega Anka Pogačnik je v zadnjem dvoboju, borbi za tretje mesto kategorije do 70 kilogramov, po podaljšku z vazarijem premagala Rusinjo Kirejevo. Pred tem je v četrtfinalu ugnala njeno rojakinjo Dibrino, v polfina-lu pa izgubila proti Danki Sook. Že v petek se je na veliko judo sceno vrnila veteranka Petra Nareks. V kategoriji do 52 kilogramov je prvi dvoboj dobila, drugega izgubila, v repasažu potem zmagala, prav tako je bila uspešna v borbi za bron, ko je ugnala Poljakinjo Karoli-no Pienkowsko. Nareksova iz Železnega je pred kratkim dopolnila 35 let. Njenega podviga na veliki nagradi so bili zelo veseli vsi privrženci juda. Sicer je na evropskih prvenstvih osvojila kar šest medalj, toda zadnjo pred devetimi leti. Konec naveze Fabjan - Gomboc Trener, selektor in strokovni direktor slovenske reprezentance Marjan Fabjan je vsa dogajanja spremljal iz Celja: »Za >folk< je to morda senzacija, za nas pa ne, kajti vemo, kako trdo je Petra poleti trenirala. Udeležila se je tudi več nekajdnevnih priprav. Pred evropskim in sve- tovnim prvenstvom so me na cedilu pustile nekatere reprezentantke, ki so nastop odpovedale tik pred zdajci. Petra mi bo še kako prav prišla.« Zanimalo nas je, ali tudi na EP in SP prihodnje leto. »Ima še gorečo željo, vsaj za naslednjo sezono. Redno in pravilno trenira. Vmes je še trenerka.« Tina Trstenjak že vadi po operaciji, z zadnjo novico pa je Fabjan malce presenetil: »Ne računam več na Adriana Gomboca, evropskega podprvaka. Na stari slavi se ne da živeti. Midva sva zaključila.« Morda želi Fabjan spodbuditi Gomboca, da bi se z dušo in telesom posvetil judu, kajti nedvomno je odličen borec, kar je dokazal tudi s petim mestom na OI. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT Neomajna je Petra Nareks. Letos je kot trenerka do zlate kolajne popeljala Klaro Apotekar na mladinskem evropskem prvenstvu, potem pa je sebi in drugim dokazala, da je še vedno vrhunska judoistka. Le še leto dni do prvoligaške košarke v Celju? Praznik ženskega hokeja jadralno padalstvo Zlatorog Laško Matjaž Sluga, Anton Svoljšak in David Sluga. Zmaga in remi Koper, Žalec: V 3. krogu 1. slovenske lige za rokome-tašice so Celjanke še tretjič zmagale, Žalčanke so osvojile prvo točko. Za zmago ŽRK Z'dežele v Kopru s 27:20 je sedem golov dala Katarina Regner, po pet pa Tajana Ša-uperl Ilič, Jasmina Pišek in Katja Čerenjak. Zelene doline so v zadnjih sekundah zadele vratnico in se z Mlinotestom razšle s 25:25. Maruša Kom-pan je dala osem golov, po štiri so dodale Maja Klakočer, Anika Strnad in Nina Leskovec. Mordejev drugi polčas Vrhnika: V 5. krogu 1. slovenske futsal lige je Do-bovec premagal ekipo Sili-ka s 6:2. Junak tekme je bil reprezentant Rok Mordej, saj je dosegel kar štiri gole. Po prvem polčasu so vodili gostitelji. Dobovec, ki je na lestvici četrti, nove tri točke načrtuje jutri na gostovanju v Benediktu, teden dni kasneje pa bo v Rogaški Slatini gostil vodilno Litijo. (DŠ) Z enotedensko zamudo se bodo začela tekmovanja v slovenskih košarkarskih ligah. Zamudi je botroval spor KZS - klubi - sodniki, ki je zdaj »zamrznjen«. V prvi ligi bodo štirje klubi s Celjskega, in sicer Hopsi, Rogaška, Šentjur in Zlatorog, v drugi pa trije, Celje, Konjice in Podčetrtek. Najodmevnejšo okrepitev ima laški Zlatorog, saj se je vrnil reprezentant Miha Lapornik. Kot zadnji je moral zapustiti priprave pred potjo Slovenije na EP na Finsko. 24-letni in 194 cm visoki košarkar je z ekipo trenerja Aleša Pipana treniral skoraj od začetka klubskih priprav. Z Zlatorogom je sklenil tako imenovano odprto pogodbo, kar pomeni, da lahko v primeru dobre ponudbe iz tujine kadarkoli zapusti svoj matični klub. Zlatorog, ki želi v polfinale DP, bo jutri pričakal močno okrepljene Koprčane. V Šentjurju bo v soboto gostoval Helios, na Polzeli Šenčur. Rogaška bo v nedeljo v Hali Tivoli igrala z Ilirijo. Zahtevna končnica Štart druge lige bo postregel z lokalnim derbijem v Slovenskih Konjicah. Tam bo gost KK Celje, ki ima visoke cilje, zaenkrat vsaj uvrstitev med najboljšo četverico. »Prva naša želja je zmaga v uvodnem krogu. Nato se bomo naslednji teden predstavili svojemu občinstvu, v obračunu z bivšim prvoligašem Podčetrtkom. To bo pravi test pripravljenosti naše ekipe. Nismo obremenjeni z uvrstitvijo v prvo ligo, toda če se nam bo ponudila priložnost, jo bomo z veseljem zgrabili. Nismo usmerjeni zgolj k članskemu moštvu, temveč se trudimo na več frontah. Predvsem utrjujemo celotno strukturo kluba,« je osnovne smernice predstavil športni direktor Goran Jurak. Predsednik kluba je Aleksander Kolka, predsednik izvršnega odbora je postal Matej Polutnik. Ljubitelji košarke se že sprašujejo, če resnično le še leto dni manjka do prvoligaške moške košarke v Celju. Toda pot do nje bo trnova. Najboljša štiri moštva se bodo uvrstila v ligo šestih klubov, ki se ji bosta pridružila dva prvoligaška. Slednja bosta lahko imela štiri tuje košarkarje, drugoligaši pa le po enega. S tem pravilom so otežene možnosti za spremembe oziroma za preboj v višji rang tekmovanja. Že resno zastavljeno delo bo na daljši rok Celju vsekakor prineslo želeni rezultat, zlasti ob pomoči lokalnega okolja. DEAN ŠUSTER Ekipa KK Celje, ki še nima trenerja: organizatorji igre Tadej Koštomaj, Tim Teršek, Tim Tomažič, Gašper Nerat, Luka Božak, krilni branilec Žiga Kramberger, krila Matic Perger, Kristjan Muzelj, Matic Grušovnik, Amar Ejup, krilni center Davor Pečovnik, centri Tine Kotnik, Matej Krušič in Igor Spešič. Hokejisti Celja so v Kranju s 3:0 izgubili derbi lige IHL (Triglav je vse tretjine dobil z 1:0). Sinoči so gostili ekipo Bleda, v soboto bodo odpotovali v Maribor. Tedaj bo drsališče v celjskem Mestnem parku namenjeno hokejistkam. S tekmo med Celjem in Olimpijo se bo začelo državno prvenstvo za ženske. »Ko smo lani sprejeli štiriletni načrt dela, smo se odločili, da obudimo ženski hokej v Celju. Vse skupaj se je pospešilo z odpovedjo nastopa mariborskega kluba v državnem prvenstvu. Po pobudi Hokejske zveze Slovenije smo začeli zbirati igralke in sestavili ekipo. Državno prvenstvo je pridobilo veljavo, saj so zdaj v njem trije klubi,« je v uvodu pojasnil predsednik HK ECE Celje Milan Rajtmajer. Veliko igralk je prišlo iz Maribora, nato še nekaj iz Ljubljane in z Gorenjske. Igrali bosta tudi dvojčici Čavka s Hrvaške (še za celjsko fantovsko moštvo U16). »Pridružila se nam je Vesna Ažman, skavtinja Montreal Cana-diens, ki bo promovirala hokej po osnovnih šolah. Okrepitvi sta tudi Sara Confidenti, odlična igralka, ki se je preizkusila v Kanadi, in njena sestra, vratarka Ines. 24 igralk vadi enkrat do dvakrat tedensko,« je dodal Rajt-majer. Trener je Matjaž Zupanc, pomaga mu Matej Duh. Ne moreta še računati na pomoč celjskih reprezentantk Mojce Duh in Sergeje Zimšek, ki pričakujeta naraščaj. Cilj je vsaj drugo mesto v DP. Vabljeni najmlajši V soboto ob 17. uri se bo začela vadba za najmlajše v okviru Girls ice hockey weekend. »Svetovna hokejska organizacija en teden v letu posveti promociji ženskega hokeja. Povabili smo otroke, ki jim bomo posodili ščitnike in palice. Inštruktorice iz našega in ljubljanskega kluba se bodo dobro uro ukvarjale z njimi. Nato jih bomo povabili, naj bi ogledajo tekmo z Olimpijo, ki se bo začela ob 19. uri,« je še povedal Rajtmajer. DEAN ŠUSTER Foto: HK CELJE Hokejistke Celja: Vesna Ažman, Tamara Babič, Sara Izza Bastl, Julija Blazinšek, Živa Bučer, Ines Confidenti, Sara Confidenti, Eva Čavka, Tenal Čavka, Mojca Duh, Tineja Friš Lorber, Anemaria Golob, Katarina Melik, Pia Merc, Arwen Nylander, Nuša Porekar, Tjaša Povšnar, Manca Rako-vec, Marta Praprotnik, Ana Pršina, Urška Sternad, Ana Stražar, Eva Šolinc, Sabina Šolinc, Nuša Urnaut in Sergeja Zimšek. Prvi z leve stoji trener Matjaž Zupanc, z desne pa stojita Sergeja Zimšek in Matej Duh. MALI OGLASI / INFORMACIJE PROSTA DELOVNA MESTA ZARADI ŠIRITVE PROIZVODNJE VOZNIK/SKLADIŠČNIK Pogoj: vozniški izpit C in CE kategorije KONSTRUKTER Pogoj: poznavanje programa SolidWorks VARILEC Pogoj: varjenje po postopkih MIG, MAG, TIG OBLIKOVALEC KOVIN PRIDRUŽITE SE NAM! Vloge sprejemamo na sedežu podjetja Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec ali po elektronski pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si ©zagožen c/iplas ROTOMOULDING I PIPING I TOO TOOLING STROJI telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 252 PRODAM BAGER Takkuihi tip TB 175, letnik 2007, 5.100 delovni h ur, z veliko opreme, prodam. Telefon 041 346-189.1877 KUPIM ODDAM PRODAM 5 ES Telefon 0 41 661-844. p STANOVANJE PRODAM KUPIM VSE IZ IN0XA NUDI Ramainoks d.o.o., KopaliSka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: Q2/780 99 26 www.ramainox.si GARAŽA TRAKTO R Tomo Vinkovič ali večji traktor: Imt, Deutz, Ursus, Zttor, ktore, Univer-zal ali podobno, kupim. Telefon 041 872-02 9. p TRI1AZNI elektromotor, od 2do 3 Kw, od I.400 do 2,000 obratov na minuto, kupim. Telefon 031 839-410. 1918 PRODAM GARAŽO v zidani garažni hifi v Vojkovi ulici v Cejii prodamo. Za vse ostale informacije pokličite telefonsko številko 041 621-484. n ŠIVALNI stroj oddam. Telefon 031 486247. 1905 [rili8; aokroOogVtnjai jasnovidnost bioterapijeL ШШ illUJ PARCELOi 16k1 m2, Giobelno, lepT| zončoo lega, prodam. Telefon 068 6226-816. 1766 Gotovinska posojila do 1000 eua na osnovi osebnega dohodkain pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 032425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. V CENTRU Laškega prodam opremljeno pisarno, 80 m2, tudi kot stanovanje. Cena 46.00k EUR. Telvffn 041 710077. 1 8(33 DVE hiši na parceli 830 m2, 12 km iz Celja, prodam za 62.000 EUR. ielefoa (03) 517-3109,031 265-855. 1913 SAMOSTOJNO hišo, K + P + M, dve stanovanji, Dramlje, 2 km od AC, 284 m2, sončna, ograjena parcela, 850 m2, vsi komunalni priključki, ugodno prodam. PRODAM OMARO za dnevno sobo, dolžina 3,20 m, v mahagoni barvi, lepo ohranjeno, prodam za 100 EUR. Kupcu podarim sedežno garnituro iz umetnega usnja v enaki barvi. Telefon 070 263-987. 1922 ZAMRZOVALNO skrinjo, 380 l, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 031 798-375. 1934 PRODAM STANOVANJE v Šentjurju, veliko 40 m2, prodam. Telefon 031 260-996, 041 226-699. 1909 V ŠENTJURJU takoj kupim stanovanje do 50 m2. Gotovina. Vzamem tudi v najem. Telefon 051 234-520. Š 018 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, breje svinje mladice, nerezanega prašiča in dva bikca simentalca, težka od 150 do 170 kg, odstavljena od mleka, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p SVINJE, težke nad 40 kg, večje količine, prodam. Telefon 041 916-939. 1902 BIKCA simentalca, starega osem mesecev, prodam. Telefon 041 298-397. 1906 KRAVO simentalko, štiri mesece po telitvi, prodam. Telefon 031 422-606. 1912 TELICO, pasme ls, staro 17 mesecev, težko 650 kg, brtijo 3 mese co, veteriiirsko ptegledano, prodam ali menjam za ktavoza zakol. Telefon 031 822-291. 1914 BREJE telice, breje krave, krave s teleti ali brez prodamo. V raču. vzamemo jalove krave (zaradi iolezii-i Telefon 041 544-270. p BIKCA simentalca, težka 220 kg, prodamo. Telefon 031 621-055. 1920 BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 535-046. 1928 KOZO, staro 18 mesecev in dve koziki, stari pol leta, prodam. Telefon 041 209-372. 1925 ЛПШИ i aslroložinja 0906430 cena pogovora za minoto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja TELIČKO pasme limuzin, težko približno 170 kg, prodam. Telefon 031 587-055. 1932 DVA bikca in eno teličko, teža 250 kg, prodam. Telefon 041 922-486. 1933 BIKU sim ent.lca, težlaega k0 3e, pio-dkm.3elefon 5778-410. r1 DVA biki simentalca, stara 8 ii 12 mesecev, prodam. .elefon 070 718426. p KUPIM DEBELE, s.he krave in te5re nujno kupimo. Plačili takzj + davek. Telefs-i 041 653-286. š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po Lirši Štajerski. Plačilo takij + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PRAŠIČA, težkega 130 kg, domača reja, mesni tip, kupim. Telefon 031 400386. 1904 PRODAM MED, letošnji, cvetlični ii gozdni, nalaran o čistem okolju, prodam. Telefon 040 E88-876. 1819 DOMAČI krompir, bel, prodam. Telefon 5777-431. 1915 BRINJE0EC, domači, pridelan samo iz bri-njn, prodam. Telefon 041 222-43 8. 1916 KRMNI krompir in lušiino koruzo prodam. Telefoa 041 163-137. 17,6 SILAŽNE baie, 120 cm, druga košnj., piodam. Telefon 041 837-131. š 010 JEDILNI krampii, bel, prodam. Cena po dogovoiu.Telvfoz (13) 5723-054,070 724-1621 1927 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-8 0 0, 051 379-031, (03) 5471-244. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p BIKCA, simentalca, težkega 180 kg in sivo rjavega, težkega 220 kg, prodam. Telefon 041 518-195. 1874 BIKCE in telice, težke od 170 do 230 kg, odstavljeni od mleka, pasma simental-ci in limuzin, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-559. 1889 TELIČKO simentalko, težko od 150 do 160 kg, prodam. Telefon 051 255-481. 1897 J narodnozabavna TV oddaja t Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t,: 03 898 60 OO, vti/.studio@sioi.net www.vtvstudIo.com, www.facebook.com/najv i za MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Oči zapremo, v spominu vedno znova te uzremo. Nikjer te ni in to zelo boli. Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. V SPOMIN 14. oktobra bo minilo 25 let, kar te ni več med nami, dragi mož, oče, brat, tast in dedi MARTIN ZALOKAR iz Rifengozda pri Laškem Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko ali se ga spominjate z lepo mislijo. Vsi tvoji OSTALO PRODAM HLODOVINO in drva, okolica Celja, prodam. Telefon 041 472-380. 1847 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^» 041420111*041954216 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko LEPO ohranjena različna moška oblačila, številka 54, zelo ugodno prodam. Telefon 031 734-139. KUPIM 1876 Žalostni smo, ker smo jo izgubili, a srečni, ker smo jo imeli. Bil je topel in sončen jesenski dan. Takšen, v katerem bi SLAVKA GAJSEK (1946 - 2017) gotovo uživala. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnjem sprehodu. Sin Damjan z družino ZAHVALA Končalo se je dolgo in polno življenje naše babice MARJANE CMOK (30. 1. 1926 - 3. 10. 2017) Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v trenutkih slovesa stali ob strani. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Žalujoči: hčerki Marjeta in Tatjana z družinama, snaha Tatjana ter vnuki Tina, Toni, Ana, Miha in Luka z družinami ŽENSKO kolo Scirocco Sevilla, 6 prestav, novo, snemljiva košara, prodam za 180 EUR. Telefon 031 692-840.1919 DRVA, suha, gabrova, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 040 566-088. 1930 novi tednik ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedija, brata, strica in svaka STANETA ŠRAMLA iz Spodnje Rečice 52, Laško (20. 10. 1928 - 26. 9. 2017) se iskreno zahvaljujemo sosedom za vso nudeno pomoč ter sorodnikom, znancem in ZB KS Rečica za darovane sveče, svete maše, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu dekanu Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, praporščakom, gospodu Matjažu Piklu za besede slovesa in Marku za zaigrano ža-lostinko. Hvala pevski skupini Eros za lepo odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi HLODOVINO hrasta odkupujemo. Nudimo dobro ceno in takojšnje plačilo. Pokličite 031 850-888; montpreis.si. 1931 UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje, po možnosti upokojenko. Vse ostale informacije po telefonu 5824611 ali 030 252-407. 1923 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC VLIČ, oba iz Hrastnika, Tatjana VRANJEŠEVIĆ in Sašo ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n REDNO zaposlimo monterja serviserja klimatskih naprav. Gastro, d. o. o., Popovičeva ulica 2, Celje, telefon 041 651-270. n Poroke Laško Poročili so se: Jasmina HALILOVIĆ in Tomaž PA- Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836378 www.zau.si GARANTINI, oba iz Trbovelj, Ismeta SMAJLOVIĆ in Elvir ADŽIKIĆ, oba iz Hrastnika. Žalec Poročili so se: Urška VASLE iz Založ in Matej MAN-DELC z Gomilskega. Velenje Poročila sta se: Nina KE-KEC iz Letuša in Luka ŠTER-BENK iz Šmartnega ob Paki. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno 2 Илеиој/ Sobota, 14. 10. 2017, 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje v otroškem muzeju PO konkurenčni ceni polagamo, brusimo in lakiramo parket, topli pod, vinilne plošče, keramiko in ostale vrste podov. Šalamon, d. o. o., Gomilsko 80a, telefon 041 377-620. 1917 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976.1926 IŠČEM prijateljico Inge Šerbel Drofelnik, učiteljico, doma iz Celja. Leta 1963/64 sva bili sostanovalki v Prisojni ulici 55 v Mariboru. Inge prosim, da se mi oglasi (lahko tudi njen sin, morda kakšen sorodnik ali prijatelj. Telefon 041 971-232, Beba. p Gi«ce - - 50VH >• Velika glasba za male otroke Oskar Longyka Luka Marcen Mihael Strniša Janez Krevel glasba: Leon Firšt Bremenski godci д Smrti Celje Umrli so: Jožefa STER-NAD iz Babnega, 85 let, Din-ko ARH iz Zagrada, 64 let, Sonja VRANIČ iz Šempetra v Savinjski dolini, 66 let, Viljem KOTNIK st. iz Pongra-ca, 74 let, Rozalija DROBNE iz Pongraca, 85 let, Valter GORINŠEK iz Celja, 98 let, Milena VRŠNIK ŠTIFTER iz Celja, 94 let, Frančiška GROFELNIK iz Nove Loke, Mozirje, 91 let Laško Umrl je: Franc ŽELEZNIK iz Olešč, 66 let. Žalec Umrli so: Vincenc GO-ROPEVŠEK iz Loke, 80 let, Janez STENOVEC iz Sv. Lovrenca, 62 let, Angela KRAJNC iz Žalca, 92 let. Velenje Umrla sta: Stanislav BRA-ČIČ iz Velenja, 77 let, Rozalija KOMPAN iz Topolšice, 93 let. p p ШП7Г 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 12. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 13. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ED SHEERAN - BIBIA BE YE YE (3) 2. THIRTY SECONDS TO MARS - WALK ON WATER (6) 3. ROD STEWART FEAT. DNCE - DA YA THINK I'M SEXY (5) 4. U2 - YOU'RE THE BEST THING ABOUT ME (4) 5. SAM SMITH - TOO GOOD AT GOODBYES (2) 6. MAROON 5 FEAT. SZA - WHAT LOVERS DO (4) 7. ZAYN FEAT. SYA - DUSK TILL DAWN (1) 8. GEORGE MICHAEL FEAT. NILE RODGERS - FANTASY (3) 9. BECK - UP ALL NIGHT (2) 10. TONI BRAXTON - DEADWOOD (1) DOMAČA LESTVICA 1. MI2 - PROKLETE VIJOLICE (4) 2. 2B - DAJ SRCE (6) 3. MANOUCHE - KAVALIR (3) 4. ROBERT JUKIČ & NINA STRNAD -PADA DEŽ (MONOM RMX) (4) 5. RAIVEN - ZAŽARIM (STANNY ABRAM & BILBONI REMIX) (5) 6. OKUSTIČNI - PRI NAS (2) 7. NERA - PROSTI PAD (3) 8. DAVID FEAT. ANJA BAŠ - ZA ZMERAJ (2) 9. BILBI - SHANTI SHANTI (1) 10. NINA - ZADNJI KROG (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: EMELI SANDE - STARLIGHT AVICII FEAT. RITA ORA - LONELY TOGETHER PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: 6PACK ČUKUR - INSTABEJB SANDRA ERPE - LOVILEC SANJ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 14. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 15. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 16. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedelj- kovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 17. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 18. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Po slovensko s Katrco 1. Fantje izpod Lisce: Bodi moja 2. Modrijani: Da mi je 3. Fantje s Praprotna: Oj, spomini 4. Spev: Krka sanjava 5. Boršt: Kdor je v srcu mlad Kino CINEPLE Spored od 12. do 18. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ameriški morilec - akcijski, triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.00 sobota: 17.40 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.00 petek, sobota: 18.10, 20.00, 21.40 Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, tor-tek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Kingsman: Zlati krog - akcijski, komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.30 sobota: 20.30 Košarkar naj bo - mladinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.20, 16.10 Lego Ninjago film - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja:13.20, 15.30 Lego Ninjago - animirani, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.10, 16.20 Mame na večerji - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.20 petek, sobota: 18.30, 20.20, 22.10 Milice 2 - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 19.50 sobota, nedelja: 14.50, 17.50, 19.50 Moj mali poni - animirani, družinski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 Snežak - kriminalni, triler od četrtka do srede: 18.20, 20.40 Spet doma - komedija, romantični četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50 Tisto - grozljivka, triler od četrtka do srede: 21.15 Trd oreh 2 - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Usnjeni obraz - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 19.00, 20.50 petek, sobota: 16.50, 19.00, 20.50, 22.40 Čarobna piščal (MET OPERA 2017) - opera sobota: 18.55 ČETRTEK 19.00 Kvadrat - komična drama PETEK 18.00 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija - romantična drama 20.00 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski SOBOTA 18.00 Pariz lahko počaka - romantična drama 20.00 Kvadrat - komična drama NEDELJA Evropski art kino dan 17.00 Lisička in druge zgodbe - animirani 18.00 Trst, Jugoslavija - dokumentarni 19.30 Plesalka - biografska drama SREDA 19.00 Aquarius - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Rudar - drama 18.15 Zverinice iz gozda Hoki- poki - družinski animirani, sinh. DOGODKI MED 16.in 19. 10. 2017 PONEDELJEK, ODPRTJE RAZSTAVE 16. oktober, ročnih del članic U30 v 1. nadstropju ob 16. uri Razstava na ogled do 10. novembra 2017 SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 18. oktober, Glasbeno lutkovna predstava ob 17. uri Knjige velikanke Izvaja čarodej Sam Sebastian ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 19. oktober, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 19. oktober, Bralno pogovorna urica ob 17. uri Vodi bibliotekar Silvo Pur 19.45 Ledena babica - romantična komedija 20.00 Mati! - srhljivka 22.15 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski SOBOTA 18.00 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski 18.15 Zverinice iz gozda Hoki-poki - družinski animirani, sinh. 20.00 Ledena babica - romantična komedija 21.00 Mati! - srhljivka PONEDELJEK 17.30 Mati! - srhljivka 20.00 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija - romantična drama Evropski art kino dan: NEDELJA 16.00 Zverinice iz gozda Hoki-poki - drižinski animirani, sinh. 18.00 Dunkirk - akcijska vojna drama 19.00 Zgodovina ljubezni - romantična drama 20.00 Rudar - drama PONEDELJEK 20.00 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija - romantična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 10. 16.00 SLG Celje_ Odkritje spomenika dr. Antona Novačana 16.30 Zlati kotiček v Mercator centru Velenje Umetniška dela Janeza Dolinarja odprtje razstave 17.00 Galerija Velenje_ Javno vodstvo po razstavi Majde Kurnik 19.00 Savinov likovni salon Žalec Grafična dela Samuela Grajfonerja odprtje razstave častnega predsednika 18. bienala otroške grafike 19.30 Glasbena šola Velenje Glasba zbližuje skupni koncert Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in Glasbene šole Živorada Grbića Valjevo PETEK, 13. 10. 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Majhno, večje, največje 18. bienale otroške grafike 19.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Sklenjeni krog predstavitev knjige Olge Kabalin 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Razstava projektov, ki so nastali na partnerskih delavnicah s Centrom sodobnih umetnosti odprtje razstave Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri 19.30 Gledališče Zarja Celje Vinko Möderndorfer: Na kmetih komedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje; Novačanova gledališka srečanja; slavnostno odprtje festivala 19.30 SLG Celje_ Matjaž Zupančič: Pesmi živih mrtvecev abonma Petek večerni in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Spomin na rojevanje velenjske kraljice koncert ob 20-letnici orgel v Orgelski dvorani Glasbene šole Velenje 20.00 AQ galerija Celje_ Golden days before they end odprtje razstave Klausa Pichlerja 20.00 Kulturni dom Dobrna Lepotica in psihoanalitična zver pikantna, zabavna in provokativna duokomedija SOBOTA, 14. 10. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Glasbena sobotnica: Bremenski godci glasbena pravljica 10.30 Dom kulture Velenje Pika praznuje rojstni dan premiera plesne predstave Maksi (1) ter Mega Pikin abonma in izven 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Mojca Pokrajculja predstava v izvedbi Damjane Golavšek; otroški abonma Jurček 18.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Klapa More iz Šibenika in tamburaši iz Ljutomera dalmatinski večer 19.00 Narodni dom Celje_ Jubilejni 25. koncert prijateljstva koncert Mešanega komornega pevskega zbora Celje z gosti; vstop prost NAPOVEDNIK 23 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Musica academica III otvoritveni koncert Ipavčevih kulturnih dnevov; koncert študentov glasbe iz občine Šentjur; vstop prost 19.30 SLG Celje_ Matjaž Zupančič: Pesmi živih mrtvecev abonma Sobota popoldan in izven 19.30 Gledališče Zarja Celje Neil Simon: Govorice komedija v izvedbi teatra Kulturnega društva Janeza Jalna, Notranje Gorice; Novačanova gledališka srečanja, prva tekmovalna predstava 20.00 Špital za prjatle Celje Ta, ki je prisedla večer za pesem in dve kitari 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Swingatan koncert; Abonma Klub (1), A la Carte in izven 21.00 Plesni forum Celje Simone Zanchini & Ratko Zjaca ZZ Quartet koncert odlične glasbene mednarodne zasedbe NEDELJA, 15. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 19.30 SLG Celje PETEK, 13. 10. 15.00 Ipavčev kulturni center Šentjur TV-nadaljevanka Ipavci filmski maraton; vstop prost 17.00 Narodni dom Celje 1. mednarodno tekmovanje za violiniste Oskar Rieding nastop finalistov tekmovanja in svečana podelitev nagrad; vstop prost 17.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju Luka Debevc Mayer akademija recitalov in slavospevov; vstop prost 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Miklavž Pintar, trobenta in Barbara Mirkac, orgle koncert iz sklopa Vesperae musicae; vstop prost PONEDELJEK, 16. 10. 17.30 Barbarina dvorana Pokrajinskega muzeja Celje_ 130 let rojstva Antona Novačana spominski recital v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje Elaine Murphy: Ljubi moj abonma po posebnem razporedu in izven TOREK, 17. 10. 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesenski javni nastop srednje stopnje oddelki godal, pihal, trobil in tolkal, petja in komornih skupin 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Vesna muzikal 19.19 Mestna knjižnica Velenje Jernej Dirnbek: Pevci pozabljenih pesmi literarno-glasbeni večer 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester abonma CGO in izven SREDA, 18. 10. 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesenski javni nastop srednje stopnje oddelki klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Hvaležni medved glasbeno-lutkovna predstava v izvedbi Melite Osojnik Ostale prireditve ČETRTEK, 12. 10. 13.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjalno druženje ustvarjalna delavnica za odrasle z Admiro Robin 14.00 do 16.00 Celjski mladinski center Četrtkove družabne igre obujamo stare, nekoč ultra zanimive družabne igre; vstop prost 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.30 Grad Komenda Polzela Otok Samoa, dežela sredi Pacifika potopisno predavanje z Damjanom Jevšnikom; vstop prost 19.00 Celjski dom Pomoči in izcelitve po duhovni poti informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost, dobrodošli prostovoljni prispevki 20.00 Terme Olimia Podčetrtek Oktoberfest; tudi v soboto ob istem času 20.30 Špitalska kapela Celje MRI MS_techno ekstaza z elektronsko glasbo; vstop prost 20.30 Ljudska univerza Celje Jesenski foodiesenudi kulinarični performans SOBOTA, 14. 10. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 9.00 Mestni trg Šentjur Bučnice 2017 buče, bučne jedi, na stojnicah se bodo s svojimi izdelki predstavljale lokalne kmetije, šole, različna društva in posamezniki 10.00 do 18.00 Celjski sejem Razstava mačk jubilejna 30. mednarodna razstava mačk; tudi v nedeljo ob istem času ob slabem vremenu odpade 21.00 eMCe plac Velenje_ Oktoberfestič The Johnny Cash Show is coming to town, koncert PONEDELJEK, 16. 10. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok delavnice, igre, pomoč pri učenju 16.00 Osrednja knjižnica Celje Odprtje razstave ročnih del članic U3O v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Sam prek oceana potopisno predavanje Jasmina Čauševića TOREK. 17.10. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Eins, zwei, drei - po nemško zdaj! Ura pravljic v nemškem jeziku, namenjena otrokom od petega leta dalje; pripovedoval bo Frenk Špiler 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle STEKLO NA CELJSKEM OD 18. STOLETJA DO DANES FROM THE 18™ CENTURY UNTIL TODAY '"vv,/ / : 23. novembra 2017 bomo v Stari grofiji na ogled postavili prvo pregledno razstavo o tradiciji steklarstva na območju Celjske regije. REPUBLIKA SLOVENIfA [«KRAŠKA SREDA, 18. 10. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom od tretjega leta dalje; izvajata: Nina Časl in Metka Pivk Srdič 11.00 Pokopališče Vojnik Spominska slovesnost ob 130-letnici rojstva dr. Antona Novačana 15.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Dekanijsko srečanje cerkvenih pevskih zborov 15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev 20.00 Užitkarna Beli vol Celje Milonga večer argentinskega tanga; vstop prost Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 12. 10. 19.45 Župnijska cerkev sv. Martina Velenje Ob svetovnem dnevu Hospica dobrodelni koncert; prispevke bodo namenili za delovanje velenjskega območnega odbora Hospica NEDELJA, 15. 10. 16.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Človek človeku dobrodelni koncert Medobčinskega društva invalidov Žalec Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31. 12. Osrednja knjižnica Celje: razstava 87. celjski pehotni polk: ob 100-letnici bojev za Škabrijel; do 11. 11. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Čim enotnejši, tem močnejši! 90 let od prihoda Mohorjeve družbe v Celje; do 24. 11. Celjska kulturnica: razstava fotografij Jake Terška Kuba; do 30. 10. Likovni salon Celje: samostojna razstava Emila Morena; do 1. 11. Zgodovinski arhiv Celje: gostujoča razstava V zaledju Soške fronte; do 30. 10. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke; do 31. 10. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31. 12. Celjski mladinski center: Projekt Mladinske kreativne produkcije - razstava projektov; do 31. 10. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Podobice; do 30. 11. Drevesna hiša Celje: fotografska razstava Katarine Poiškruh Mesto z več odtenki zelene; do 15.10. Železarski muzej Štore: razstava v spomin Marcu Chagallu; do 20. 10. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Marjana Brezovščka Akvareli; do 15. 10. Galerija Velenje: razstava Majde Kurnik Slikarski urok, ob 50-letnici smrti; do 2. 12. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI S kolesom po hribih in gorah Najdaljša krožna turnokolesarska pot v Evropi je speljana po Sloveniji Slovenije Zemljevid Slovenske turnokolesarske poti (Avtor: Matic Klajnšček) Slovensko turnokolesarsko pot, ki je s 1.800 kilometri dolžine in 50 tisoč metri višinske razlike v vzponu najdaljša tovrstna pot v Evropi, je v prvem letu v celoti prevozilo že sedem kolesarjev. Že konec leta 2012 je pobudo za turnokolesarsko pot po Sloveniji dal predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Ro-tovnik. Osnovno linijo poti je zarisal Jože Rovan, idejni oče Slovenske turnokolesarske poti (STKP) in načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS. »Moja želja je bila, da bi pot krožno povezala vse pomembnejše gorske skupine v Sloveniji. Ideja je povzeta po slovenski planinski poti, ki ima že dolgo tradicijo. Tri leta in pol smo s kolegi in lokalnimi kolesarji pregledovali traso poti, pripravili smo spletni vodnik in leta 2016 smo na Dnevu slovenskih planinskih doživetij 18. junija na Golteh pot uradno odprli,« je razložil zgodovino Jože Rovan. 1.800 kilometrov razdeljenih na 41 enodnevnih etap Slovenska turnokolesarska pot tehnično ni posebej zahtevna, saj nagovarja širok krog kolesarjev, je pa ponekod naporna, včasih je treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah, v priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. »A četudi pot tehnično ni zahtevna, vendarle pomeni, da morajo imeti kolesarji, ki se odločijo zanjo, izkušnje. Za začetnike najprej priporočam etape, ki so tehnično lažje, kot je recimo pot po Slovenskih gori- cah in šele potem izberejo zahtevne etape, ki so na Koroškem.« Pot je dolga približno 1.800 kilometrov in premaga 50 tisoč metrov višinske razlike v vzponu, razdeljena je na 41 enodnevnih etap, vodi mimo 52 planinskih koč in številnih pomembnih točk planinske, narodopisne in tehnične slovenske zgodovine. Ima 111 kontrolnih točk, na katerih kolesarji z odtisom žigov v dnevnik STKP dokažejo svoj obisk. »Najnižja točka poti je v Piranu, najvišja točka na Poštarski koči na Vršiču. A bolj kot najvišja in najnižja točka so zanimive točke na poti. Kajti kolesarji se spustijo po rudniku v Mežici in se s >cicko< prepeljejo čez Savo.« Varno in strpno Že deset let v PZS poleg planinskih vodnikov vzgajajo tudi kolesarske vodnike. Tečaje je do zdaj končalo preko 200 vodnikov. »Postavili smo vzgojne osnove za turno kolesarstvo. Kajti vsaka dejavnost znotraj PZS, ki je množična, zahteva določeno posredovanje znanja. Varno in strpno turno kolesarstvo ima deset priporočil Združenja planinskih organizacij alpskega loka.« V dobrem letu od odprtja STKP so mar-kacisti označili približno petino poti in z usmerjevalnimi tablami opremili 15 odstotkov poti. Pot je v celoti prevozilo sedem kolesarjev, kar je za eno leto zelo veliko, na PZS so prodali že skoraj 1.500 dnevnikov. »Vsi kolesarji so bili nad izbiro trase, naravo in kulturnimi znamenitostmi, ki so jih spoznali ob poti, navdušeni. Na forumu spletnega vodnika je tudi nekaj kritičnih pripomb, predvsem o ukradenih žigih in zaprtih kočah med delavnikom. Trasa je usklajena z Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave, soglasja lastnikov zemljišč težko pridobivamo, občine so slabo odzivne, dokaj uspešni pa smo pri pridobivanju sponzorstev za financiranje označevanja poti,« je za konec dodal še Jože Rovan. Prva sta pot prekolesarila Pia Peršič in Andrej Martinčič. Eden izmed sedmih, ki so pot v celoti prekolesarili, je tudi Samo Zanoškar, član PD Grmada Celje. BARBARA GRADIČ OSET FOTO TEDNA Pogled je boljši iz te perspektive. Foto: GrupA II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 41 / Leto 72 / Celje, 12. oktober 2017 S pisanimi lučkami na Skratovem pohodu,9 Foto: GrupA V moji srednji šoli je kul str. 28 Praznik kozjanskega str. 30 Aktivno v jesen življenja str. 31 26 INTERVJU »Ne uživam v coni udobja miselnost tudi v knjižnici ni pr Mag. Polona Rifelj, nova stara direktorica Osrednje knjižnice Celje Podelitev novega petletnega mandata za vodenje Osrednje knjižnice Celje, ki ga je celjski mestni svet mag. Poloni Rifelj potrdil na nedavni seji, je pospremilo turbulentno aktualno dogajanje. Javnost se je burno odzvala na odločitev knjižnice, da odstrani igrala in umetno travo v atriju pred kavarno Miško Knjižko. Ste pričakovali takšen ogorčen odziv javnosti? Seveda sem ga pričakovala. Gre za to, da je to eno od od tistih redkih mest v Celju, ki se je v smislu družabnega prostora zelo dobro prijelo, predvsem med mamicami z manjšimi otroki, tja rade zahajajo družine in drugi. Tudi umetna trava kot podlaga je bila zelo dobrodošla: vsi, ki imamo otroke, vemo, kako je, ko pridejo domov polni peska, mivke, blata. Mame tudi vemo, kako prijetno je sesti in v miru popiti kavo, ne da bi otroci kar naprej plezali po tebi. Kako bi pojasnili bistvo zapleta glede igral ter umetne trave in zakaj ga z zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in projektanti knjižnice niste uspeli razrešiti v zadovoljstvo vseh vpletenih strani? Ta zadeva ima kar dolgo brado. Sega v čas projektiranja knjižnice, takrat mene v njej še ni bilo. Kot so povedali projektanti, igrala sprva niso bila načrtovana. Prva igrala je namestil moj predhodnik Branko Goropevšek in ta so se dobro prijela. A kot je javnosti znano, imamo gočati igranje. Če bo nameščenih več manjših igral ali če bo doslej obstoječe manjše, je treba vzpostaviti tudi smiselni vsebinski koncept uporabe igral, v obliki kakšnega poligona ali kaj podobnega. Glede na usmeritve ZVKDS, da mora biti to tih, srednjeveški zeleni pas, vidim nekaj težav. Še vedno ostaja težava tudi podlaga. V kolikor bo nazaj naravna trava, bo spet nastal problem vzdrževanja, če bo pričakovano veliko otrok uporabljalo igrala. Dejstvo je, da na podlagi, kot so predvideli projektanti in kot je zamišljena izvedba, ni mogoče vzdrževati travne ruše. V projektu ni trave, temveč mahovi in lišaji, kar pa na pohodni strehi na sončni strani enostavno ne more uspevati. Znano je tudi, da so v Celju velike težave z ustreznostjo zemljine. V kolikor pa igral ob končnem dogovoru vendarle več ne bo, bomo gotovo našli druge ustrezne rešitve, ki bodo prav tako vključevale dejavnost, tako da bomo poskrbeli za nove, prijetne vsebine. Treba pa je tudi povedati, da ob tej vroči razpravi na družbenih omrežjih tudi ni bilo malo takih, ki so pozdravili umik igral, saj jih je motil vrvež ter direndaj otrok in staršev pred knjižnico. V njej si mnogi želijo tudi miru za branje in študij ter bolj akademsko, mirnejše vzdušje v knjižnični kavarni. Ti obiskovalci so prepričani, da knjižnica pač ni zabaviščni park. Kako ste sprejemali te odzive in komentarje? Z osebnega vidika te odzive izjemno dobro razumem, saj tudi sama nimam preveč dobrih živcev za kričanje in nenadzorovano igro otrok. Lahko predvsem kritično in objektivno rečem, kar ugotavljajo tudi naši natakarji in ostali starejši obiskovalci, da vse prevečkrat starši otrokom res prepuščajo preveč svobode, da ni nobene discipline in bi starši lahko kdaj poskr- »Knjižnica mora biti odprta vsem: ne moremo ene ski ljudi izločiti zaradi druge, ker potem bi lahko rekli, da invalidi ne morejo, da tujci ne morejo itn. Poskušamo poskrbeti za vse. Je pa res, da bi ljudje z večjo mero obzirnosti, to je pač tudi stvar kulture, morali bolj upoštevati tudi druge obiskovalce, ki so prišli na vrt kavarne, ne pa zgolj gledati nase. Ampak to je pač bolezen sodobne družbe.« v knjižnici izredne težave zaradi zamakanja strehe na celem območju knjižnice, ne zgolj nad otroškim oddelkom. Zato smo bili v času garancijskega obdobja prisiljeni v razne obnove. Glede na to, da niso ponujale celovitih rešitev, so se izkazale za delno učinkovite. Ko smo namestili umetno travo, smo se v knjižnici tudi odločili za malo večja igrala, ker se je že prej izkazalo, da je bila zmogljivost prejšnjih premajhna glede na obisk otrok. ZVKDS je pač vztrajal do zadnjega pri svojem. Izdali so samo soglasje oziroma predlagali namestitev ene prekucne gugalnica, vrtiljaka in igrala na vzmeteh, kar za nas ni prišlo v poštev. Na takšni strehi, kot je pri nas, takšnih igral ni mogoče varno sidrati. Potem smo od ZVKDS dobili odločbo, da umetna trava lahko ostane dve leti. Ta čas je potekel in če nihče ni pripravljen na kompromis, pač ostanemo vsak na svojem bregu. Od viharja v javnosti in medijih ter odziva ZVKDS, ki je med drugim sporočil, da ne nasprotuje več manjšim igralom, pač pa velikemu, ki moti veduto knjižnice, ter umetni travi, je minilo že kar kar nekaj časa. Pogovori in pogajanja med vsemi stranmi so, vendar zdaj brez javnosti in medijev, informacije so zelo skope. Bo vendarle mogoče doseči kompromis? Če bo zavod dovolili postavitev več manjših igral ali manjšega igrala, je to povsem legitimna rešitev. Še enkrat pa bi opozorila: nisem za to, da bi bi bila med igrali zgolj previsna gugalnica in vrtiljak, ker to ne zadostuje glede na število in zanimanje otrok. Saj se ve, kakšni so otroci: se bodo tudi stepli in bo treba fizično onemo- beli za bolj vzgojne ukrepe. Hkrati se moramo zavedati, da nikoli ne moremo zadovoljiti vseh. Razumem, da si na primer upokojenci želijo več miru, a ti isti upokojenci prihajajo tudi s svojimi vnuki. Razumem tudi študente, vendar ti se učijo v knjižnici, kjer ni takšen hrup in direndaj ni tako moteč. Nenazadnje imamo še tiho študijsko čitalnico v tretjem nadstropju, kjer se je mogoče učiti. Ne prihaja do pripomb samo glede igral in hrupa, pripombe so tudi glede tega, da bi študijska čitalnica lahko dlje obratovala, da bi se lahko v času izpitov učili dlje. Tudi o tem razmišljamo, s tem pa je povezan tudi dodaten kader in denar. Za koliko je upadel promet, odkar je namesto igral pred knjižnico gradbišče? Po grobi oceni v nekaj dneh za okrog 70 odstotkov. Je morda še kakšna odprta fronta, področje, kjer bi si kot direktorica, recimo z vidika funkcionalnosti stavbe, želeli uvesti kakšno spremembo, pa so zadržki, ovire in nasprotovanja na strani varstvenikov kulturne dediščine in projektantov? Nenazadnje to ni bil prvi zaplet, takšen je bil tudi ob odprtju knjižnice pred osmimi leti zaradi stopnic na Savinjskem nabrežju. Tisti zaplet s stopnicami je bil verjetno povsem nepotreben, toliko vroče krvi, na koncu pa teh stopnic nikjer ni. Mislim, da bi bilo treba bolj življenjsko gledati na vsa ta soglasja, ki jih moramo pridobiti. Glede na to, da želimo, da mesto živi, Celje ne more biti talec, če rečem nekoliko grdo, ZVKDS. Vemo, da imajo vsi, ki se trudijo v Celju karkoli narediti, velike težave: podjetniki, večji investitorji itn. Mogoče je A težava v tem, da odločitve teh strokov- ^A nih služb niso dosledne, niso do vseh d enake. Vidimo velike, mogoče vnebo * vpijoče neumnosti, ki se v mestu dogajajo. Po drugi strani so takšni zapleti, ki so mogoče povsem nepotrebni. Knjižnica je takšna, kakršna je. Vsak, ki bi prišel na direktorsko лЛ mesto, bi verjetno želel , " uvesti kakšne spremembe. Poleg težav s streho in zamakanjem so še druge težave. Za zaposlene je težava, ker ni mogoče odpirati oken, ki so fiksno zaprta, težko ali nemogoče je uravnati lamele, ko pade sneg, imamo skorajda temo. Velik problem je tudi s čiščenjem steklenih površin, kije izjemno drago. Do strešnih oken je nemogoče dostopati in jih očistiti. Slišati je, da so težave tudi z vidika energetske učinkovitosti, da stavba knjižnice, sicer izredno lepa, a precej INTERVJU 27 in za to ostora« Polona Rifelj je prepričana, da se z obnovo Muzejskega trga tudi za knjižnico odpirajo številne nove možnosti pri pripravi različnih prireditev in dogodkov. potratna, zahteva ob vseh teh steklenih površinah precejšnjo porabo energentov. Da gre to izven vseh meja, težko rečem. Z nekaterimi ukrepi, ki sem jih sama izvedla, brez soglasij s projektanti smo določene dele knjižnice še dodatno zasteklili, da ni prepiha in dodatnega ohlajevanja. S tem smo precej privarčevali, tako elektrike kot plina. Kaj več pa se ne da narediti. Zdi se kar krivično, da se v zvezi s knjižnico bolj pogovarjamo o arhitekturi stavbe, njenih pomanjkljivostih, manj pa o vsebini in programih knjižnice, o bogastvu znanja in informacij, ki se skriva za zidovi te stavbe. Nenazadnje ste tudi sami zapisali v sporočilu, ob burnem odzivu javnosti, da v knjižnici prvi vrsti sledite svojemu temeljnemu poslanstvu, promociji bralne kulture. Seveda, to je tista prva in najpomembnejša naloga knjižnice in to bomo počeli tudi v prihodnje. A vemo, da zgolj izposoja knjig, na katero smo tudi najbolj ponosni in kar je ena naših temeljnih nalog, ni dovolj, ampak se je treba ljudem približati tudi na druge načine. Naša knjižnica prireja veliko prireditev, izobraževanj, imamo univerzo za 3. življenjsko obdobje, pripravljamo pravljične urice in druge dogodke na otroškem oddelku, sodelujemo s srednjimi šolami, pri nas so na obiskih vedno dobrodošli tudi vrtci in osnovne šole. Celjanom in okoličanom želimo ponuditi čim širši dostop do vseh mogočih informacij. Ne samo iz Slovenije in lokalnega okolja, od ustanov in drugih virov, ampak iz celega sveta, z raznih baz podatkov, do katerih je mogoče dostopati tako iz naše knjižnice kot tudi iz domov uporabnikov knjižnice. Za kaj ste si v prvem mandatu prizadevali na vsebinskem področju delovanja knjižnice in kakšne rezultate vidite kot tiste najbolj otipljive? V tem času sta se nam najbolj povečala število članstva in obisk knjižnice. Predvsem zaradi izredno dobrih in predanih sodelavcev, ki jim pustim proste roke pri uresničevanju njihovih idej. Lahko tudi rečem, da nam je Mestna občina Celje izredno naklonjena in da nikoli ni bilo težav glede financiranja nabave gradiva. Še posebej se moram občini zahvaliti zaradi tega, ker je država za to namenjen denar znižala za skoraj za 40 odstotkov. V času mojega mandata smo bili tudi edini javni zavod v Celju, ki je za 20 odstotkov znižal število zaposlenih. Kar se že pozna pri našem delovanju, glede ne to, da želimo širiti naše dejavnosti, da bi želeli občanom svetovati tudi na drugih področjih, ne samo pri vsebinah in informacijskih storitvah. Zagotovo bomo morali prenoviti vsebino in delovanje našega oddelka za glasbo in film, saj tam izposoja pada. Vsebina zgoščenk, DVD in filmi so na spletu splošno dostopni, zato bo verjetno treba vpeljati več interaktivnih vsebin in storitev. Ena knjižnica v Sloveniji je celo začela ponujati 3D-tiskalnike, da lahko npr. otroci kaj sami ustvarijo, raziščejo, natisnejo. Tako se bomo v prihodnje še bolj posluževali teh sodob- nih tehnologij. Mogoče bomo že v prihodnjem letu pripravili znanstveno razstavo Da Vinci, v kateri bodo lahko tudi otroci aktivno sodelovali. Ob vseh teh številnih prireditvah in dogodkih, ki jih pripravljate, kako poskušate najti simbiozo z bolj zahtevnimi projekti, kot so razna predavanja, pogovori in predstavitve? Tak je na primer imenitni cikel predavanj mag. Tatjane Rozman Kako si lahko danes pomagamo s filozofijo. Po drugi strani pripravljate še veliko drugih dogodkov, ki jih je že toliko, da vsem ni mogoče slediti ali jih v množici sploh opaziti, prepoznati. Da moramo to početi, nam določa celo zakonodaja in to počnemo za vse strukture naših članov. Vemo, da nismo samo študijska knjižnica, ampak smo splošna knjižnica. Zaradi te množičnosti dogodkov in prireditev vendarle neke hude težave ni, ker ima vsaka prireditev svojo ciljno publiko in se te vsebine smiselno razdelijo po dnevih. Ve se, kdo hodi na otroške dogodke, ki so drugi dan kot na primer predavanja iz filozofije. Dogodki univerze za 3. življenjsko obdobje so dopoldan ali ob ponedeljkih popoldan. Lani je bila 70-letnica knjižnice, zato je bilo teh prireditev še več. V prihodnje se nameravamo lotevati bolj kakovostnih, izbranih dogodkov in prireditev, ki ji bo zato najbrž manj. Kaj sicer kaže statistika zadnjih let, ko gre za število število članov, obisk knjižnice, izposojo gradiva? V zadnjih letih sta izposoja in članstvo rasla, predvsem zaradi naših dogovorov z lokalnimi ustanovami. Zelo pa smo veseli, da se je članstvo povečalo med aktivnim prebivalstvom, med zaposlenimi, ki imajo manj časa za obisk knjižnice. V zadnjem letu opažamo padec na področju izposoje strokovnega gradiva, kar je zame zaskrbljujoč podatek. Po eni strani lahko iščemo opravičila in izgovore v delih na Muzejskem trgu in da je zaradi tega onemogočen dostop do knjižnice. Vendar, če obisk na leposlovju raste, potem to ni izgovor. Zdaj je čas, da pogledamo vase in najdemo problem pri nas. Eno je, ali smo dovolj dobro usposobljeni, ali znamo svetovati, ali imamo nabavo strokovnega gradiva usklajeno s potrebami itn. Po drugi strani, kot ugotavljajo naši knjižničarji, je velik problem med študenti, ker se pri poplavi univerz, fakultet in ostalih šol profesorji zelo trudijo, da jim olajšajo delo. Kar pomeni, da jim pripravljajo skripte in izpiske, tako da jim gradiva v knjižnici sploh ni treba več iskati ali se bolj potruditi. Še bolj zaskrbljujoče pa je, kar tudi opažamo, da jim za seminarske naloge, ki jih je vedno manj, in za diplomske naloge gradivo iščejo starši. Zato bomo na tem področju morali sami kaj narediti, torej poiskati druge rešitve. Niste prišli iz knjižnične stroke, prej ste delali kot vodja oddelka za splošne zadeve na Mestni občini Celje. Je bilo zaradi tega uvajanje v delo na področju knjižničarstva naporno? Ni bilo naporno, saj imam rada nove izzive. Na knjižnico gledam kot na vsak zavod ali pod- J i V »nevralgičnem« delu knjižnice, kjer si bila še nedavno igrala na umetni travi. Kako bo ta prostor izgledal po obnovi, bo pokazal čas, vsekakor pa ga v knjižnici na ustrezen način nameravajo znova nameniti tudi otrokom. »Po izteku garancijskega obdobja bo morala knjižnica na svoje stroške prenoviti prostor pred knjižnično kavarno oziroma streho otroškega oddelka, na kateri so bila nameščena igrala in na njej položena umetna trava. Očitali so mi nespoštovanje avtorskih pravic projektantov, sama pa sem po pogovoru z mnogimi gradbeniki in gradbenim izvedencem ugotovila, da gradnja ni bila izvedena tako, kot bi morala biti in da so potrebni popravki ter spremembe. Zato se v tem primeru ne morem več ozirati na avtorske pravice, saj postaja škoda vedno večja. Treba se je bilo odločiti za temeljito obnovo in vnovično projektiranje pohodne strehe< nad otroškim oddelkom.« »Vseh teh elektronskih baz, ki jih imamo v knjižnici, ljudje niti ne znajo uporabljati, zato bi več pozornosti morali posveti promociji teh vsebin. Saj ljudje res veliko informacij najdejo na >stricu< Googlu in zaradi tega ne pridejo v knjižnico, vendar je to kanal, ki tudi nekritično podaja informacije. Zato si želimo v knjižnici usposobiti zaposlene, da bi znali svetovati vsem generacijam in uporabnikom, kako dostopati do tistih pravih, verodostojnih informacij.« jetje. Vemo, kaj je cilj, kaj je tisto, kar šteje, kar moramo doseči. Treba je samo najti pravo pot. Kar se tiče stroke, imam izjemno podporo sodelavcev, na katere se lahko zanesem. V knjižnici imamo izjemne posameznike in sleherni prispeva svoj delež po svojih najboljših sposobnostih, v to sem prepričana. Če sem se torej našla v knjižnici? Ja, tako kot sem našla v vsaki svoji službi doslej, čeprav so bilo področja mojega dela različna. Nikoli pa ne bi rekla, da je to zdaj služba za celo življenje, v kateri bom dočakala upokojitev. Zagotovo bi si želela še kakšnih novih izzivov. Kajti ko enkrat prideš do določene točke in ko se ti že zdi, da si v »coni udobja«, je čas, da nekaj spremeniš pri sebi ali pa v okolju. Mislim da smo knjižnico dobro zasidrali v to okolje, je pa res, da izzivov nikoli ne zmanjka. Kot ste omenili na začetku intervjuja, vedno so tudi turbulence, nove vojne. A vedno delamo za Celjane in okoličane, naše člane in obiskovalce. Kot vas razumem, se bo treba privaditi, da knjižnica pač ne bo več samo takšna, kot smo jo poznali skozi zgodovino, da se njeno delovanje spreminja tudi v informacijsko in družabno središče. Kako sodelujete z muzejema, arhivi in ostalimi, ki tudi opravljajo nekaj tega poslanstva? Včasih se zdi, da se kar malo podvajate v svojih dejavnostih. Mene to jezi. V knjižnici pripravljamo to, kar nam nalaga zakon: prireditve, dogodke, predavanja, univerzo za 3. življenjsko obdobje itn. Ko se pogovarjam z direktorji drugih knjižnic, ugotavljam, da vsi razmišljajo o tem, kaj bi še počeli, da bi upravičili svoj obstoj. In to je narobe. Svoj obstoj upravičiš, če ljudi pritegne dejavnost, s katero se ukvarjaš. Zavod pač mora početi tisto, zaradi česar je ustanovljen. Kar se tiče povezovanja z zavodi, izjemno dobro na primer sodelujemo z Regijskim študijskim središčem. Naš zelo dober skupni projekt so Dnevi raziskovalcev, njihovi študenti višje zdravstvene šole so tudi naši člani, nabavljamo gradivo, ki jo potrebno za njih. Dobro sodelujemo tudi za Zavodom Celeia Celje in ostalimi. Je pa res, da gre to podvajanje prireditev kar malo predaleč. Tudi nam bi morda sicer lahko kdo očital, da pripravljamo koncerte. Vendar pri nas gre vendarle za izjemo, posebnost: pripravimo le en koncert na leto, z orkestrom Žabe, ker je to pač postala že tradicija. Tudi zaradi tega, ker je lapidarij izjemen prostor za prirejanje koncertov, ki si ga želijo tudi soorganizatorji dogodka. Kot javni zavod imamo tudi poslanstvo, da ne držimo teh lepih knjižničnih prostorov »pod ključem«. Če se ob koncu najinega pogovora še vrneva k arhitekturi knjižnice. S prenovo Muzejskega trga v Celju, bo tudi pred knjižnico nastalo drugačno, bolj prijazno okolje, brez vozil in zapletov ali celo zmede s parkiranjem. Prostor bo namenjen predvsem pešcem, dostop do knjižnice bo lepši, prijetnejši. Kako boste to izkoristili? To bo res pridobitev. Ljudje so se sicer pritoževali, ker je bil omejen dostop z avtomobilom za vračilo knjig, tako da ta problem bo ostal. V zadnjem obdobju smo se morali prav prebijati do vhoda v knjižnico, zdaj bo trg lepo urejen in dostopen. Občina se je obrnila na nas tudi v času projektiranja nove zasnove trga in tako so na primer na sredini trga urejeni tudi priklopi na elektriko, tako da bo mogoče pripravljati različne dogodke in prireditve. Seveda nič kaj motečega, ker si ne želimo težav s stanovalci. Izjemno me tudi veseli, ker bodo odstranjene smeti z Muzejskega trga, saj so doslej bili zabojniki drug pri drugem. Po novem bodo urejeni pod zemljo in to bo postala nova, lepa kulturna točka mesta in upam, da se bo zaradi tega še povečal obisk tega dela Celja in naše knjižnice. ROBERT GORJANC, foto: SHERPA 28 MLADI ZA MLADE V moji srednji šoli je kul Drugačen začetek pouka v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje Spomladi sem oddal prijavo za srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije, in sicer za štiriletni program medijski tehnik. V to šolo sem se prijavil, ker me veselita delo na radiu in poklic športnega novinarja. Celo poletje sem nestrpno pričakoval začetek pouka. A ko se je ta le začel, je bilo vse drugače, kot sem si zamislil. Popolnoma novi obrazi med sošolci, strožji učitelji, zahtevnejši kriteriji ... Prvih nekaj dni sem bil precej zadržan in počutil sem se nekoliko nelagodno, ampak le do dvodnevnega projekta Na srednji šoli je kul. Ko sem prvič slišal zanj, sem mislil, da bo to le dolgočasen projekt, glede katerega nisem imel resnejših pričakovanj. No, kasneje sem ugotovil, da sem se krepko zmotil. Prvi dan smo se odpeljali v Kamp Menina, kjer smo se preizkusili v različnih športnih panogah, kot so veslanje, plezanje, igranje odbojke, nogometa ... S sošolci smo se zelo dobro ujeli in čutiti smo začeli tisto pravo kemijo. Na voljo smo imeli tudi nekaj minut s starejšimi dijaki, s katerimi smo si ogledali dva kratka filma, nato smo jim zastavljali vprašanja o učiteljih, njihovem načinu dela in podobnem. Za konec smo prejeli tudi certifikat »Fazanček« za uspešno opravljen prvi dan. Program se je nadaljeval naslednji dan v kinu Metropol. Pred ogledom filma smo imeli intervju z Indijko Sanskriti Kumar, ki je pred leti prišla v Slovenijo. Njena življenjska zgodba me je prevzela. Kako je uspela prebroditi vse ovire, ki so ji stale na poti - res neverjetno. Zaradi nje sem našel navdih, da grem po svoji poti in da se ne ustavljam. Projekt je bil všeč tudi dijakom drugih programov naše šole. Ko sem jih povprašal o mnenju, so povedali: »Najbolj mi je bilo zabavno kopanje v neverjetno mrzlem jezeru, ki so se ga udeležili tudi drugi dijaki. Drugim so bili bolj všeč pohod, ziplining in igre z žogo.« (Anže Pahole, S-1.a) »Na tem dnevu mi je bilo marsikaj všeč, na primer igranje košarke, čolnarjenje in adrenalinska steza. Malo manj sta mi bila všeč čakanje na adrenalinski park in prekratka vožnja s čolnom.« (Jakob Kokovnik, S-1.b) »Prvi letniki smo z avtobusom odpotovali v Kamp Menina, da bi se bolje spoznali in sklenili prijateljstva. Razdelili smo se v štiri skupine, s katerimi smo do konca dneva izvajali različne dejavnosti. Tako smo se že v hladnem jutru pozabavali ob igranju nogometa, košarke, odbojke na mivki in bad-mintona. Po gozdnih poteh smo se sprehodili do mlina in prisluhnili kratki predstavitvi o obdelovanju moke, kasneje pa smo poklepetali s starejšimi dijaki, ki so nam rade volje podali nekaj iskrenih in uporabnih nasvetov. Imeli smo se tudi priložnost preizkusiti v čolnarjenju po jezeru, to pa se je kmalu spremenilo v kopanje in skakanje v vodo, ter v adrenalinskem parku, ki nas je še posebej navdušil. Ob koncu tega zabavnega dne je vsak oddelek prejel »Fazančka«. Polni novih izkušenj in doživetij smo se vrnili v Celje.« (EvaMarovt, M-1.e) Ko sem se pogovarjal z dijaki iz drugih šol, sem ugotovil, da česa podobnega v njihovih šolah ni. Zato sem se odločil, da bom o ideji, izvedbi in načrtih povprašal idejno vodjo projekta, gospo Pero Kunst, ki je sicer v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje ena od svetovalnih delavk. »Naš cilj je vzgojiti in usposobiti dijake za vseživljenjsko učenje. Le ustvarjalni, odgovorni, kritični, motivirani posamezniki, ki bodo imeli posluh tudi za vrednote, bodo znali spremembe obvladovati in sooblikovati ter se spopadati z nenehnimi težavami in novimi izzivi. Zato je pomembno, da si za dijake ob vstopu v srednjo šolo vzamemo čas za spoznavanje novega okolja, pravil ... Tako smo leta 2009 implementirali v prakso ukrep izboljšav, med njimi šolski projekt Na srednji šoli je kul, ki je bil do današnjih dni sicer deležen nekaterih sprememb, vendar je ves čas ohranjal temeljni cilj, tj. omogočiti dijakom prvih letnikov lažji prehod iz osnovne v srednjo šolo, spoznavanje novega okolja in miroljubno sožitje.« Ko smo že mislili, da je septembrskih »kul« doživetij konec, je bila še prireditev Ni izgovora, tudi ti zmo-reš, in sicer na celjskem Starem gradu, kjer smo počastili najuspešnejše dijake preteklega šolskega leta in jih vpisali v zlato knjigo. »Fazančki« pa smo podpisali kodeks sožitja. In še to . pobliže smo lahko spoznali tudi nekaj profesorjev, ki so bili nekoč dijaki naše šole. Vesel sem bil, ko sem videl, da sem izbral pravo šolo in bom tudi med profesorji našel odlične sogovornike in mentorje. Da, tudi jaz bom vse to zmogel. ŽAK PŠAKER, dijak MID-razreda Stran Mladi za mlade je pripravil dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje. Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Ni izgovora, tudi ti zmoreš, prireditev na Starem gradu OTROŠKI VRTILJAK 29 S pisanimi lučkami na Škratovem pohodu Otroci Vrtca Polzela z vzgojiteljicami in s starši rekreativno pozdravili tetko jesen Dolga pisana kača razigranih in nasmejanih cicibanov se je prejšnji četrtek vila po Polzeli. Otroci tamkajšnjega vrtca so se s starši, z bratci, s sestricami, z babicami in dedki ter seveda z vzgojiteljicami podali na Škratov pohod, ki ga vrtec vsako leto pripravi ob Tednu otroka in v počastitev tetke jeseni. Uvod v zdaj že tradicionalni pohod, ki vedno znova privabi številne družine, so bile tudi letos ustvarjalne jesenske delavnice. Sprva načrtovane na dvorišču vrtca, a zaradi močnega vetra prestavljene v vrtčevsko zgradbo, so k ustvarjanju privabile številne otroke in njihove starše ter s tem napovedale večerno dogajanje, ko so bile poleg kresničk obvezna oprema tudi pisane lučke. Z najrazličnejšimi oblikami, barvami in predvsem s poslikavami so dale tisto piko na i večernemu druženju v Šeneku, kjer so najmlajše občane pričakali prav posebni obiskovalci - škratje. Z njihovo pomočjo so otroci prižgali vsak svojo lučko, ki so jo izdelali s pomočjo vzgojiteljic in staršev, ter pot nadaljevali najprej do Volčje jame, mimo doma upokojencev in nazaj po poljski cesti do vrtca, kjer jih je čakala malica, nato so sledile še dodatne minute za druženje. »Naši škratje so še premajhni, da bi se peš odpravili kam zelo daleč. Ker imamo v bližini prijetna mesta, ki so dovolj blizu, pot do njih pa je primerna za vso vrtčevsko populacijo, smo se odločili, da bomo organizirali takšen enostaven pohod, ki je nekakšen uvod v naš glavni pohod konec leta na Goro Oljko,« je povedala ravnateljica mag. Bernardka Sopčič, ki je zbrane otoke in starše v četrtek pred pohodom pozdravila in jim zaželela pri- jetno druženje. Pohoda se je udeležilo približno dve tretjini vseh vpisanih otrok v polzelski vrtec. Tega sicer obiskuje 263 otrok v 16 oddelkih, organizacijsko pa spada pod Javni zavod Osnovna šola Polzela, ki ga vodi Sopčičeva, ki jo še posebej veseli, da se druženja vedno znova udeleži tako veliko pohodnikov. »Straši so nad pohodom navdušeni in to nas žene, da ga organiziramo vedno znova.« ŠO, foto: GrupA Pohod, ki vedno znova privabi številne družine, je obenem tudi priložnost za druženje vrstnikov. Nič manj dobre volje kot deklici na fotografiji niso bili drugi otroci. V V parku Senek so lučke prižigali škratje, v katere so bile preoblečene vzgojiteljice. 30 REPORTAŽA Jabolka zaradi pozebe redka in še bolj dragocena Praznik kozjanskega jabolka 18. počastil stare jablane, naravno pestrost in zdravo domačo hrano Začetki so bili skromni, le nekaj stojnic, na katerih so svojo ponudbo nekaj let predstavljali le najbolj predani. Danes je Praznik kozjanskega jabolka ena najbolj obiskanih in za ponudnike najbolj zaželenih prireditev v regiji. Na več kot 140 stojnicah se je zvrstilo več kot 170 razstavljavcev. V osmih dneh je Podsredo in okolico zaradi vonja po jabolkih obiskalo kar 16 tisoč ljudi. Prejšnjo nedeljo se je med starimi jablanami kozjanskih sadovnjakov sprehodilo okrog 150 pohodnikov. 5. Aškerčev večer je bil posvečen Svetla- ni Makarovič in je nagovoril številne ljubitelje njene pisane besede. Lepo obiskani sta bili tudi razstavi starih sort jabolk in metuljev Kozjanskega. Vrhunec je prireditev dosegla v zadnjem koncu tedna, ko je bil trg premajhen za vse, ki bi želeli kaj kupiti ali prodati. Sejemsko dogajanje je v soboto odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. »Jabolko je kraljevski sadež. Leta 1851 smo imeli v Sloveniji okrog 240 vrst jabolk. Kasneje je šlo število navzdol. Da se število spet vzpenja, ste zaslužni tudi v Kozjanskem parku,« je pohvalil gostitelje. Polnoletnost praznika je počastil tudi domačin, gospodarski minister Zdravko Poči-vavšek. »Ob polnoletnosti ne bomo ravno razrezali torte, bomo pa gotovo poskusili izvrsten >štrudl<.« In so ga. Najboljšega sta letos spekli dijakinji Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Tatjana Terbovc in Tjaša Rakef. Carjevič, najbolj predan lastnik visokode-belnega sadovnjaka, je postal Franc Stegenšek iz Dobležič. Pravico do uporabe skupinske blagovne znamke Sožitje-Koz-janski park lahko odslej uporabljajo tudi Osnovna šola Bistrica ob Sotli, Marinka Lesjak z darilno embalažo Kunej ter kmetija Ivanc. Na tekmovanju v najdaljšem olupku iz jabolka pa je tudi letos brez presenečenj blestel Martin Magdalene. Letošnji olup je meril 393 centimetrov. Njegov rekord iz leta 2013 pa znaša neverjetnih 540 centimetrov. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Tudi letos so z vsemi častmi ustoličili carjeviča. Ta naslov si je prislužil Franc Stegenšek. Ji Priloga marketinga NT&RC --i. Ш& . ' - f V --Л -i* ff < t; д - -J,,-. 4 - «ssv-sx -v* aff ^-vj 4 . ■ ■ iSVS. --J. ' • C.' ' * 1-- • _ > v- - > ? -* v*:- V'-: - i/: Aktivno v jesen življenja Odhod v pokoj je za marsikoga šok. Saj ste gotovo že slišali podatek, da naj bi mnogi umrli že v prvih mesecih po upokojitvi, namesto da bi uživali v novem življenjskem obdobju. Očitno se je treba na to prelomnico pripraviti že prej. Četudi se mnogim zdi, da bi lahko že jutri brez težav postali upokojenci, pa je realnost verjetno malo drugačna. Dolgoletni delovni ritem in rutino je težko presekati kar čez noč, še zlasti je težko za tiste, ki že v aktivnih letih nimajo posebnih dejavnosti, konjičkov, kroga prijateljev ali družine in jim je služba edina obveznost dneva. Ob upokojitvi so izgubljeni, ure se jim gotovo vlečejo. Vključitev v razna društva ali kakšne druge organizacije, kjer najdejo vrstnike in odkrijejo nova zanimiva po- dročja, danes ni težka, izbire je dovolj, le malo se je treba razgledati, zbrati pogum in se pridružiti. Za takšno delovanje tudi ni treba imeti posebej velike pokojnine, kar je ena od glavnih težav slovenskih upokojencev. Zato je misel, ki jo pogosto slišimo med zaposlenimi, da bodo uživali, ko bodo upokojeni, za lase privlečena. Takrat bodo lahko veseli, če jim bo brez hudega zategovanja pasu uspelo preživeti mesec. Življenje je treba uživati vsak dan posebej, ne pa čakati na neko oddaljeno obdobje, ko naj bi bilo končno vse mogoče. Nekateri se tega obdobja bojijo. Nič čudnega, povezano je z različnimi boleznimi, onemoglostjo, odvisnostjo od drugih, osamljenostjo, odhodom v dom, o katerem nekateri nimajo lepega mnenja. Dom je za večino le eden, vse ostalo so nadomestki, s katerimi se mora človek sprijazniti. A tisti, ki so še čili in zdravi, lahko kljub odhodu v novo okolje polno uživajo v jeseni življenja. Zgodbe, ki jih pripovedujejo, kažejo, da v novem okolju najdejo dejavnosti, ki jim lepšajo dneve, prijatelje, s katerimi lahko delijo lepe in slabe trenutke. Resda je to obdobje življenja, ko človek ni več posebej zahteven, a nekaj želja in potreb še vedno ostane. Le kaj naj vitalni upokojenec počne drugega, kot da uživa vsak dan, pa čeprav le v sprehodu, kolesarjenju, kavici s prijatelji ali partiji kart! Ali pa se druži z vnuki, ki ga pomlajujejo. In takšnih ljudi bo v prihodnje vse več. V zadnjih tridesetih letih rodnost počasi pada v vseh razvitih deželah, življenjska doba ljudi pa se podaljšuje. Število starejših od 65 let se je v Sloveniji z enajstih odstotkov povzpelo na 18 odstotkov prebivalstva in se bo v nekaj desetletjih podvojilo. Kaj bo to pomenilo za delovanje družbe, za življenje starejših in mlajših? Spremembe bodo gotovo velike, o mnogih se nam še sanja ne. Gotovo bomo morali delati dlje, se drugače pripraviti na starost, kot to počnejo danes. Bojazni, da domovi, kot jih poznamo, ne bodo več zadoščali ne po zmogljivostih ne po kakovosti oskrbe, so realne. Ponekod že iščejo nove pristope, nove oblike bivanja in oskrbe starejših, da bo kakovost življenja takšna, kot si jo zaslužijo in sami želijo. Le tako bo mogoče trditi, da starost ni konec življenja, da je le drugačno obdobje, ki je lahko prav tako lepo in smiselno. 32 AKTIVNA STAROST Prijatelj v starejših letih - Dom ob Savinji Celje Za vse izvajalce socialnovarstvenih storitev, ki sodelujemo s starejšimi ljudmi, je ključno vprašanje, kako lahko v starosti ljudje kakovostno in varno preživijo. Izkušnje sodelovanja s starejšimi pričajo, da so izbire o načinu varnega življenja različne. V Domu ob Savinji Celje si prizadevamo, da s starejšimi sodelujemo z raznolikimi oblikami podpore, upoštevajoč življenje, ki upošteva dostojanstvo, enkratnost in avtonomijo posameznika. Dom ob Savinji Celje nudi celotno paleto storitev in možnosti izbire med različnimi ponudbami. Sprejmemo lahko 249 stanovalcev, ki lahko izbirajo med različnimi oblikami bivanja glede na stopnjo samostojnosti. Dom ob Savinji Celje je v celoti prenovljen in omogoča zasebno življenje stanovalcev, saj smo s skrbnim načrtovanjem prenove dosegli cilj, da je soba stanovalca njegov domači prostor. Prizadevamo si, da vsak stanovalec najde želeno obliko bivanja v domu in soustvari svojo vizijo življenja. Da uporabnika spoznamo, ga povabimo na obisk v naš dom in mu tako približamo naše okolje. Bodoče stanovalce obiščemo na njihovem domu in tako spoznamo njihovo domače okolje. Pogosto so že uporabniki naših storitev v domačem okolju, zato poznamo njihove želje in potrebe. Storitve v bivalnem okolju uporabnikov Pomoč družini na domu Center za pomoč na domu zagotavlja storitve, namenjene izboljšanju kakovosti življenja starejših v njihovem bivalnem domačem okolju. Pomoč izvajajo socialni oskrbovalci, in sicer vse dni v letu med 7. in 22. uro. V okviru pomoči na domu zagotavljamo upravičencem tudi storitev, pri kateri starejšim vsak dan prinesemo pripravljen obrok hrane. 24-urna pomoč na daljavo s pomočjo tako imenovanega SOS--doma Pomoč na daljavo je namenjena podpori in varnemu življenju v domačem okolju s pomočjo osebnega telefona (navadnega ali mobilnega) in organiziranju ustrezne pomoči ob vsakem sproženem klicu. Uporabnikom omogoča življenje v domačem okolju kljub starostnim omejitvam. Dom ob Savinji Celje ima vlogo kontaktne službe in neposredne pomoči v primeru intervencije za uporabnike oskrbovanih stanovanj in vlogo prvega obiska z namenom osebnega načrtovanja in vključitve v storitev za občine Celje, Vojnik, Dobrno in Štore. Storitve v dnevnem centru Dnevni center je namenjen starejšim, ki želijo živeti doma in potrebujejo občasno pomoč, pozornost in druženje, a tega ne morejo dobiti v času, ko so svojci odsotni. Starejši se dnevno vračajo domov, nekateri prihajajo le občasno, nekateri po nekaj dni v tednu. Dnevni center je odprt od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro. V njem zagotavljamo oskrbo do 30 obiskovalcem dnevno. Vsakodnevno obiskovalcem dnevnega centra zagotavljamo prevoz. Socialna oskrba v oskrbovanih stanovanjih Stanovalcem 27 oskrbovanih stanovanj v stavbi v Kajuhovi ulici 15 v Celju po dogovoru zagotavljamo storitev pomoč na daljavo in organiziramo pomoč na domu. Posredovanje informacij o storitvah v bivalnem okolju Informacijsko-koordinacijski center od leta 1997 zagotavlja delovanje vse dni v letu med 7. in 17. uro na telefonski številki 03 427 95 26. S svežimi podatki o mreži pomoči v lokalnem okolju in s sodelovanjem z lokalnimi službami center prevzema vlogo lokalnega informacijskega centra za podporo starejšim. Pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem Center za krepitev spomina, ki ima prostore v Domu ob Savinji Celje in Zavodu za raziskave, izobraževanje in trajnosti razvoj Celje, osebam z demenco ter njihovim svojcem ponuja svetovanje o ponudbi storitev. Nudi izobraževanja, različne delavnice za ljudi z demenco in sodelovanje v skupinah za samopomoč za svojce. Pri opravljanju nalog ekipo strokovno vodi prof. dr. Zvezdana Pirtošek, dr. med. z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Skupino za samopomoč vodita direktorica Doma ob Savinji Celje Bojana Mazil Šolinc in psihologinja Maruša Naglič iz Zdravstvenega doma Celje, ki je partner v projektu Živeti z demenco - podpora v domačem okolju. Skupina za samopomoč je namenjena svojcem ljudi z demenco, ki si želijo medsebojno pomagati in izmenjevati izkušnje. Člani skupine na ta način dobijo podporo in pomoč za lažje soočanje z vsakodnevnimi življenjskimi situacijami, ki jih v življenje družin prinaša obolenje demen-ce. Vsako sredo pripravimo družabno srečanje za ljudi z demenco, ki ga vodijo socialna delavka doma in prostovoljke. V izvajanje nalog Centra za krepitev spomina se vključujeta tudi Center za socialno delo Celje in Spominčica - Alzheimer Slovenija. V Domu ob Savinji Celje nenehno povečujemo zadovoljstvo stanovalcev, obiskovalcev Dnevnega centra, uporabnikov Centra za pomoč na domu in Centra za krepitev spomina. Za kakovost življenja starejših je pomembno, da lahko vzpostavijo odnos, ki temelji na zaupanju, občutku sprejetosti, spoštljivosti, odzivnosti, medsebojne povezanosti in solidarnosti. To je vodilo tudi našega Doma ob Savinji Celje, ki ga vsi zaposleni skupaj s partnerji doživljamo kot skupno poslanstvo, za kar si bomo prizadevali še naprej. Promocijsko besedilo Dodatne informacije: Dom ob Savinji Celje: 03/4279-500, tajnistvo@domobsavinji.si, www.domobsavinji.si Center za pomoč na domu: 03/4279-526, cpd@domobsavinji.si Dnevni center: 03/4279-740, dnevnicenter@domobsavinji.si Center za krepitev spomina: 03/4279-506, krepitevspomina@domobsavinji.si Družabno srečanje za ljudi z demenco Otvoritev Centra za krepitev spomina Partnerji projekta Živeti z demenco ob podpisu Glasgowske deklaracije AKTIVNA STAROST 33 Dom starejših Laško se predstavi ... V Domu starejših Laško jesen življenja preživlja 165 stanovalcev doma in 12 uporabnikov oskrbovanih stanovanj. Strokovno usposobljen kader k stanovalcem pristopa z veliko mero empatije in z občutkom za individualne potrebe posameznika. Dom stoji v prijetni okolici - veliko je zelenja, urejenih sprehajalnih poti, v bližini sta zdravilišče in mesto. Naša prednost je tudi, da imamo koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, zato imamo zaposleno zdravnico splošne medicine. Imamo tudi visoko usposobljen paliativni tim, ki težko bolnim stanovalcem zagotavlja primerne storitve. Pri delu sledimo sodobnim strokovnim smernicam. Uvajamo manjše gospodinjske enote, v katerih delo opravljajo enotne kadrovske ekipe, ki s stanovalci lažje vzpostavijo pristne odnose in prepoznavajo njihove individualne potrebe ter želje. Stanovalcem poleg vsakodnevne telovadbe omogočamo tudi tedensko vadbo joge, ki je prilagojena starejšim. V atriju doma imamo senior vadbeni park, kjer lahko poskrbijo za fizično kondicijo, se sprostijo v naravi in preživijo čas v družbi svojcev. V sodelovanju z Zavodom Pet stanovalcem omogočamo stik s terapevtskimi kužki. V domu delujejo tudi skupine za samopomoč, pevski zbor, skupina za ohranjanje spomina, pekovska skupina. Starejši lahko sodelujejo pri skrbi za zeliščni vrt in okolico doma. Velik poudarek dajemo tudi medgeneracijskemu povezovanju s celotnim lokalnim okoljem. Za obiske in nastope smo hvaležni raznim društvom in osnovni šoli ter vrtcu. Na Brdo po priznanje za projekt Zaplešimo skupaj V preteklem letu so člani KD Antona Tanca stanovalce našega doma učili plesnih korakov. Družili smo se več mesecev in skupaj ustvarili uspešen projekt, ki smo ga poimenovali Zaplešimo skupaj. Prejeli smo priznanje Mladinskega sveta Slovenije. Za izvedbo projekta nam je čestital tudi predsednik RS Borut Pahor. Promocijsko besedilo Franc Klopčič, stanovalec »V dom sem kot nepokreten prišel novembra, ko me v ostalih domovih zaradi težke zdravstvene situacije niso želeli sprejeti. S pomočjo osebja sem si zelo opomogel. Terapevtke so me znale motivirati, če jih ne bi bilo, se danes ne bi premikal. Tukaj se odlično počutim.« Marica Lesjak, stanovalka »V domu se imamo fino. Vedno poskrbijo, da je kaj novega in zanimivega. Všeč so mi športne in dihalne vaje. Vesela sem, da imajo posluh za moje >krancelpinterstvo< in da mi marsikdaj pomagajo, kadar kaj potrebujem. Hvala Bogu, da obstajajo takšne hiše!« K. V • I V • • • • • • a iša s srcem, izkušnjami, znanjem in energijo! Dom za varstvo odraslih Velenje je dom, ki se že več kot štirideset let mogočno razprostira v samem osrčju mladega mesta Velenje. V svoje prostore lahko sprejme 190 stanovalcev, za katere skrbi strokovno usposobljen kader. Zaposleni se zavedamo, da je treba vedno znova iskati poti, ki vodijo k najboljšemu, kar nam predstavlja zadovoljstvo naših stanovalcev. Za vodilo smo si izbrali misel: »Dom smo ljudje!« Ta v sebi skriva ogromno. Za nas zaposlene to pomeni, da so kvalitetni, pristni in iskreni odnosi tisto, kar daje našemu domu dodano vrednost in da smo poleg stanovalcev prav zaposleni tisti, ki ustvarjamo toplino doma. Vrsta aktivnosti in povezanost z okoljem Vzporedno z izvajanjem kvalitetnih, tako zdravstvenih kot socialnih storitev, pripravljamo in izvajamo za naše stanovalce različne projekte. Naš dom je prepoznaven predvsem po raznolikosti aktivnosti, v katere se naši stanovalci lahko vključujejo, kot tudi po raznolikosti kulturnih prireditev in športnih udejstvovanj. Naš dom je popolnoma vpet v prostor, v katerem domuje. Velenje je mesto, ki je znano po veliki skrbi za vse skupine prebivalcev. Vsa ta skrb pa se odraža v sodelovanju. Sodelovanje je velikega pomena za naše delo. Tako sodelujemo z domala vsemi ustanovami, društvi in interesnimi skupinami v občini. Naše delo je medgeneracijsko prav na vseh področjih. Začetek našega sodelovanja sega v vrtce. Otroci iz velenjskih vrtcev razveseljujejo naše stanovalce s svojim programom. Z osnovnimi šolami smo že četrto leto zapored povezani v bralni znački, v Mavrici prijateljstva, v igranju šaha ... Sodelujemo s Centrom srednjih šol Velenje, od koder dijaki s svojimi profesorji prihajajo kot prostovoljci. Prav posebej smo ponosni tudi na sodelovanje s skupino Udarnik Mladinskega centra Velenje, katere prostovoljci redno prihajajo v naš dom kot družabniki stanovalcev, kot Telefon: 03 89 88 402 E-pošta: info@domvelenje.si E-stran: www.domvelenje.si sotekmovalci v tomboli in drugih družabnih igrah, celo dva oddelka so nam odeli v sveže barve. Naše sodelovanje je prepričalo tudi predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki nas je v začetku letošnjega poletja na svojo željo obiskal in skupaj z našimi stanovalci in udarniki MC odigral balinčkanje. K nam prihajajo prostovoljci vseh starostnih skupin, ki so nam v oporo in v pomoč pri pripravi in izpeljavi raznih tematskih dni in večerov. Smo tudi soorganizator Mednarodnega medge-neracijskega festivala, ki ga pripravljamo vsako leto v Velenju. ta Iz vsega skupaj lahko torej razberemo, da je sodelovanje ključ do uspeha. Poleg vsega naštetega moram poudariti, da nam je v veliko podporo in pomoč tudi Mestna občina Velenje. Hiša s srcem Veliko naših prizadevanj vlagamo v predpisane storitve, ob tem pa tudi v izvajanje naštetih aktivnosti. Zaradi vsega tega in zaradi topline naših odnosov so nam naši stanovalci nadeli ime Hiša s srcem! To nam pomeni več kot vsakršen certifikat kakovosti in nam poleg laskavosti naziva predstavlja tudi trdo delo in izziv, da ime obdržimo. To pa je vse prej kot enostavno. Že tretje leto zapored so nam v občini podelili priznanje za najbolj urejeno okolje v kategoriji ostalih zgradb. Res imamo lepo, to pa za to, ker za našo okolico in za našo hišo skrbimo z ljubeznijo, kot je pač treba s srcem skrbeti za vsak dom, za vsako hišo. Ker pa je naša hiša že v letih, jo je treba temeljito obnoviti. S tem se v zadnjem času tudi dokaj uspešno ukvarjamo. Seveda je naša največja želja ta, da bi naš dom v prihodnjem letu postal veliko gradbišče. To nas bo pripeljalo do sodobnih, novih in prijazno opremljenih prostorov, ki bodo našim stanovalcem zagotavljali še večjo mero domačnosti in prijaznosti ter udobja, ki si ga prav gotovo zaslužijo. Zavedamo se, da ne gre vedno vse tako, kot bi si želeli, a verjamemo in vemo, da kjer je volja, je tudi pot. Ob tako veliki podpori in zaupanju, ki ga prejemamo tako od stanovalcev kot od našega neposrednega okolja, verjamemo, da nam bo uspelo. VIOLETA POTOČNIK KRAJNC, direktorica Dom za varstvo odraslih Velenje 34 AKTIVNA STAROST Starost - normalni del človekovega življenja Jožefov hrib nad Celjem poleg lepe baročne cerkve zadnjih dvajset let zaznamuje še Dom sv. Jožefa. Sorazmerno mogočna stavba s svojo lepo okolico skriva v sebi veliko različnih dejavnosti, ki jih delimo na tri področja, in sicer duhovno-prosvetno, orglar-sko šolo in varstvo starejših. Vse dejavnosti se med seboj enakovredno prepletajo, zato v naši ustanovi neradi slišimo, da smo dom starejših občanov ali dom upokojencev in podobno, ker to niti ne želimo biti. Naš cilj je, da smo ustanova, ki je z različnimi dogajanji odzivno vpeta v vsakdanje življenje povsod tam, kjer je to potrebno. Koliko nam to uspeva, ne vemo, voljo in veselje pa imamo in tudi trudimo se za to. Tako doživljamo tudi starost in ne nazadnje človekovo onemoglost kot enakovredni del življenja kateremu koli dru- gemu obdobju našega bivanja. Ne moremo in ne smemo se prepustiti razmišljanju, da je eno obdobje pomembnejše od drugega. Mladost je lepa, a tudi starost je lahko še kako bogata in smiselna. Ko pa gledamo še nekoliko globlje, vidimo, da ima tudi človekova onemoglost svoj smisel in pomen. Ne glede ne to, kako nas doživlja svet in modni trendi v njem, je vsakdo izmed nas, ne glede na svoja leta in fizične zmogljivosti, v očeh Nekoga vedno nekdo in temu želimo slediti. Sončen dan tudi za priklenjene na posteljo Pogosto beremo in slišimo, kaj vse se v tem ali onem varstvu starejših dogaja in kako so stanovalci vključeni v različna dogajanja. Sploh je to intenzivno ob takšnih priložnostih, kot je recimo mednarodni dan starejših in podobno. Vse to je zagotovo lepo in pohvalno, žal pa temu vendarle manjka še nekaj. Malokje bomo prebirali, kako je poskrbljeno za nego, oskrbo in za vse tiste, ki so že leta priklenjeni na posteljo. Teh pa je po naših domovih po navadi največ. Medgeneracijska druženja, ki jih zadnje čase zelo opevamo, so gotovo pomembna, a ima ravno takšno vrednost tudi to, da recimo na posteljo priklenjene stanovalce s posteljo odpeljemo na dvorišče in jim omogočimo pogled v neskončnost s soncem obsijane- ga neba. To sicer ni za v medije, to niso slike, ki bi polnile strani ali celo naslovnice kakšnih revij, je pa nekaj presunljivega za človeka, ki je tega lahko deležen. Tudi sam dan starejših se mi zdi skoraj malo vprašljiv. Po navadi imamo posebne dneve za kakšne og rožene stvari, vrednote, naravo in tudi posebne skupine ljudi, zlasti manjše in ogrožene. Starost pa je najbolj normalni del človekovega življenja in starejši ljudje so povsem enakovredna skupina preostalim v drugih obdobjih življenja. Starejši so del dogajanja V Domu sv. Jožefa želimo slediti, kolikor se le da, pov- POLNI CERTIFIKAT E a Družini prijazno podjetje sem normalnemu odnosu do življenja, ne vidimo potrebe, da bi bilo starejše ljudi treba kako posebej zabavati, temveč se skušamo skupaj z njimi čim bolj bližati tistemu, kar je »žlahtno povprečno« in normalno ter ustrezno človekovemu dostojanstvu. V preostalih dejavnostih naše hiše je veli- ko dogodkov, preko šeststo na leto, in večina izmed teh je del življenja hiše. Doživljamo jih lahko vsi, ki tukaj stanujemo, tako tudi vsi starejši stanovalci. Kdor lahko in si tega želi, je v vse vključen, tako kot sodelavec, opazovalec, udeleženec ali le stanovalec, ki živi v hiši, kjer se stalno nekaj dogaja. Kdor ne želi, sledi svojemu načinu življenja. Vsem, ki se morajo zaradi bolezni in onemoglosti prepustiti drugim v oskrbo in nego, pa skušamo po svojih najboljših močeh nuditi vse, da bi jim to ne bilo ponižujoče ali nekaj, kar bi jih krnilo v njihovem človeškem dostojanstvu. Dom sv. Jožefa Stanovalci Trubarjevega doma med najbolj zadovoljnimi Trubarjev dom upokojencev je svoj prostor našel v graščini v Loki pri Zidanem Mostu. Umeščen je v čisto in lepo naravno okolje. Danes v njem jesen življenja preživlja 221 starostnikov, za katere skrbi približno 100 zaposlenih. V Loki so za krajane in stanovalce doma na razpolago enota pošte z banko, trgovina, železniška postaja, kulturni dom, knjižnica, bife, frizer in v neposredni bližini doma tudi cerkev. »V dolgih letih stalnih vlaganj v posodabljanje doma nam je uspelo zagotoviti prijetno bivalno okolje v sodobnem domu, kjer so skoraj vse sobe klimatizirane z individualnim upravljanjem, opremljene s kabelsko televizijo, direktnim telefonom in brezžičnim internetom,« pravi direktor doma mag. Robert Potočnik. Ponudijo lahko tudi eno- in dvoposteljne sobe tipa garsonjera z lastno kuhinjo in sanitarijami. Dom ima tudi lastno zobozdravstveno ambulanto. V preteklem letu so uredili dodatnih deset enoposteljnih sob z lastnimi sanitarijami, še pred tem pa pridobili eno dodatno dvigalo in enega izmed obstoječih zamenjali z novim. Pravkar za- ključujejo preureditev pritličja enega od objektov v oddelek za stanovalce z demenco, ki bo urejen po najsodobnejših strokovnih standardih, v naslednjih dveh letih pa bodo po istem vzoru uredili še drugega. Kljub navedenemu ostajajo cene storitev v Loki med najnižjimi v državi, za kar si bodo prizadevali tudi v prihodnje. Najpomembnejši je odnos »Zavedamo pa se, da je vsebina še pomembnejša od bivalnega standarda, torej dogajanje, možnosti za različne aktivnosti stanovalcev in kar je najpomembnejše, odnos zaposlenih. Ta mora skozi pozornost sporočati stanovalcem, da so pomembni ter jim dajati občutek spre-jetosti, varnosti in jim omogočati izpolnjeno življenje.« Kot pravi Robert Potočnik, se zato trudijo za odprt in spoštljiv odnos do stanovalcev ter upoštevanje potreb posameznika v čim večji meri v okviru danih možnosti. Najboljša potrditev, da so pri tem uspešni, je zadovoljstvo stanovalcev. Po primerjalni analizi izsledkov raziskave zadovoljstva stanovalcev se Trubar- TRÜBARJEV DOM UPOKOJENCEV LOKA PRI ZIDANEM MOSTU jev dom upokojencev uvršča v sam vrh med domovi v Sloveniji. Poleg dobrega počutja, lepega in udobnega življenja je pomembno še čim bolj aktivno preživljanje starosti. Vsemu naštetemu so namenjene prireditve in aktivnosti, ki jih organizirajo, in sicer koncerte, nastope folklornih skupin, čarodeja, slikarske razstave in podobno. Sodelujejo z društvom Tačke pomagačke, z osnovnimi šolami iz Loke, Sevnice in Radeč ter vrtcem iz Loke. Promocijsko besedilo Program praznovanja Ponedeljek, 6. november, ob 10. uri - Otvoritev razstave izdelkov delovne terapije in fotografij Rosande Seničar Torek, 7. november, ob 9. uri - Medgeneracijska delavnica Ohranjajmo domačnost Sreda, 8. november, ob 10. uri - Pevsko druženje s skupino Azaleja iz Boštanja Četrtek, 9. november, ob 14. uri - osrednja slovesnost ob 70-letnici doma Petek, 10. november, ob 15. uri - Predavanje patra Karla Gržana za stanovalce, svojce, zaposlene in druge zainteresirane. Jubilej doma V Trubarjevem domu v Loki letos praznujejo 70 let obstoja in uspešnega dela. V sklopu praznovanja v tednu od 6. do 10. novembra pripravljajo številne dogodke. Ob obletnici so dobili tudi nov logotip doma. AKTIVNA STAROST 35 Špesov dom Vojnik - dom dobrih ljudi Špesov dom Vojnik Tel.: (03) 780 42 00 E-pošta: info@contraco.si V Vojniku je leta 2003, kot drugi zasebni dom s koncesijo v Sloveniji, pričel delovati Špesov dom starejših. Razmere, ki so takrat vladale na področju institucionalnega varstva starejših, so od države zahtevale povečanje razpoložljivih zmogljivosti, kar smo v celjski regiji dobro izkoristili, saj so se za nekaj let nesprejemljivo dolge čakalne vrste za sprejem v domove pri nas občutno skrajšale. Sorazmerno veliko število domov za starejše omogoča tudi zdravo konkurenco med nami, starostnikom pa izbiro tistega doma, kjer se bodo najbolje počutili. Špesov dom tako poudarja svoje značilnosti. Dom ima ugodno lego, v neposredni bližini Celja, blizu Zdravstvene postaje Vojnik, trgovin, lekarne, vrtca, šole in sedeža občine. Lega na blagi vzpetini omogoča veliko sonca in lep razgled proti Celju in Celjski koči, Šmohorju, Mrzlici in Goz-dniku, Kunigundi in Paškemu Kozjaku. Ob jasnem vremenu so iz doma lepo vidni vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. Okolica doma je obdana z zelenim domskim parkom in s sprehajalnimi potmi, blizu stoji tudi kozolec, ki v poletnih dneh ponuja prijetno senco. Dogajanje nam pestri neposredna soseščina z vrtcem, s katerim je stkano dolgoletno lepo sodelovanje. Podobno velja tudi za bližnjo osnovno šolo. Stanovalci lahko sodelujejo pri urejanju okolice doma: skrbijo za rože, negujejo domsko brajdo in sadno drevje, pomagajo pri čiščenju, pometanju, kidanju snega, kar je koristna terapija, ki je mnogim v veliko veselje. Med najcenejšimi v državi V Špesovem domu je prostora za 169 stanovalcev. Bivanje je mogoče v eno- in dvoposteljnih sobah z lastnimi kopalnicami, na negovalnem oddelku pa so sobe triposteljne z lastnimi sanitarijami. Vedno večji razkorak med pokojninami in višino stroška domske oskrbe skušamo v Špesovem domu blažiti tako, da cen že dolgo ne določamo v višini, kot jo dovoljuje država z metodologijo, ampak zgolj v višini, ki omogoča stabilno, pozitivno poslovanje. Tako se lahko pohvalimo, da cene oskrbe pri nas že od leta 2011 niso spremenjene. S ceno 20 evrov dnevno za oskrbo I se uvrščamo med najcenejše koncesionarje v državi. Skrb za zdravje Bivanje v domu naj bi stanovalcem nadomestilo dom ali lastno družino, kar je težavna naloga. Zato so ustrezna lokacija, bivalni standard in primerna cena le del kriterijev, ki jim želimo zadostiti. Poleg kakovostno opravljene zdravstvene nege in storitev oskrbe sta vodilo doma prijaznost in posluh za človeka s prilagajanjem potrebam in željam stanovalcev ter njihovih svojcev. S tem ko v dom prihajajo stanovalci z vedno večjimi zdravstvenimi težavami, se povečuje pomembnost njihove strokovne zdravniške obravnave. Zato poleg redne ordinacije splošnega zdravnika dom sta- novalcem omogoča obravnavo pri zunanjih specialistih - nevrologu, fiziatru in psihiatru, ki mesečno prihajajo na obiske v dom na osnovi pogodbe. Posebnost in velika prednost Špesovega doma je di-alizni center Hemodial, ki je v gornji etaži doma. Takšne možnosti bivanja in ambulantnega zdravljenja z dializo pod isto streho nima noben drug dom v državi, zato imamo v domu stanovalce iz različnih krajev Slovenije. Sožitje z di-aliznim centrom ima poleg neposredne koristi za dializne bolnike velik pomen tudi za ostale stanovalce doma. Ob kritičnih situacijah je namreč v času delovanja dializnega centra omogočena takojšnja pomoč zdravnika internista. S tem je kritični čas za nudenje ustrezne pomoči do prihoda urgentnega reševalnega vozila skrajšan na minimum. Vrsta aktivnosti Stanovalci Špesovega doma imajo možnost vključevanja v celo paleto aktivnosti. Da nam to uspeva, je izrednega pomena zgledno sodelovanje z občinsko upravo. Bogastvo vsestranskega kulturnega udejstvovanja in aktivnosti občanov se kaže v povezanosti s kulturno-prosvetnimi društvi, prostovoljnimi gasilskimi društvi, z Medgeneracijskim centrom Kamrica v Vojniku, Vrtcem Mavrica in OŠ Vojnik, z gasilskimi društvi in seveda Društvom upokojencev Vojnik. V Špesovem domu si želimo vzpostaviti ravnovesje med do- brim počutjem, osebnim mirom in lepimi trenutki. Da vse to dosežemo, ponujamo pestro vrsto aktivnosti. Seveda so te prilagojene željam stanovalcev in njihovim zmožnostim. V skrbi za različne oblike gibanja smo postavili gibalno pot, ki omogoča izvedbo vrste prilagojenih vaj, ki pomagajo k boljšemu počutju. Fizioterapevta in delovna tera-pevtka vodita vodene skupinske vadbe, vaje z veliko žogo. V zadnjem letu deluje tudi Žoga band, ki se rad predstavi na raznih dogodkih. Od začetka delovanja Špesovega doma smo imeli vsaj dve prireditvi mesečno, velikokrat pa so dogodki kar vsak teden. Vsak mesec slavimo rojstne dneve stanovalcev tako, da povabimo v goste otroke iz sosednjega Vrtca Mavrica. Naši dragi prijatelji prostovoljci nam omogočajo izvesti razne aktivnosti za stanovalce. Tako potekajo vaje ljudskega petja z gospo Nado, glasbene urice z gospodoma Tonetom in Ervinom, druženje s kužki, ko nas obišče društvo Veles Celje. Glasno branje in knjižnico ureja gospa Minka. Stkali smo prijateljstva z u porabniki VDC Dobrna in se tako pomerili na športnih igrah, obenem pa zelo uživali na svežem zraku v prijetni senci kozolca. Obiskali so nas zaposleni družbe Petrol, s katerimi smo spoprijateljili in se tudi pomerili v športnih igrah in se dokazali, da smo zelo fit. Kot je že navada, k nam prihajajo prijatelji glasbeniki, ki popoldneve popestrijo z glas- beni nastopi, v katerih zelo uživamo. Obeležiti skušamo vse praznike, ohranjamo stare običaje, saj izdelujemo butare, barvamo pirhe, trgamo naše grozdje. Poleti, kadar nam je zelo vroče, pa si postrežemo sladoled. Vse to in vsi prijatelji, ki prihajajo k nam, tako poskrbijo za bogato doživljanje življenja pri nas. Skrb tudi za zaposlene Za zaposlene v domu pripravljamo stalna izobraževanja na temo starejših. Hišni sindikat s podporo vodstva vsako leto pripravi izlet, ki vključuje tudi strokovni del z ogledom vsaj ene od ustanov iz dejavnosti. Skrbimo pa tudi za zabavo. Ob koncu leta s skupnimi močmi pripravljamo poseben program, ki traja ves december. S stanovalci in svojci se od starega leta poslovimo na zaključni prireditvi, na kateri ne manjka petja in plesa. Zavedamo se, da predstavlja dom stanovalcem novo, velikokrat primarno socialno mrežo, zato skušamo delovati na način, da si vzamemo zanje čas, jim prisluhnemo in poskušamo približati domsko življenje njihovem domačemu okolju. K temu prispevamo prav vsi zaposleni, saj prihajajo na delo v dom s srcem, nasmejani in z veliko pozitivne energije. Če stanovalci opazijo našo prijaznost in povedo, da so v Špesovem domu lepo sprejeti in se dobro počutijo, je to največja nagrada za zaposlene. Promocijsko besedilo 36 AKTIVNA STAROST Na osnovi dolgoletnih izkušenj tkemo spoštljiv in kakovosten odnos Z odprtostjo, prijaznostjo in nasmehom gradimo domačnost in zaupanje Kljub težavam, s katerimi se dandanes srečujemo slovenski domovi, nastajajo v tovrstnih ustanovah čudovite zgodbe. Zgodbe, ki dnevno nastajajo v našem domu, so zgodbe in doživetja tistih, ki delamo in živimo v tej pisani hiši. To so zgodbe, ki ne temeljijo na denarju. So dogodivščine, ki nastajajo in izhajajo iz srca in duše, torej bi lahko rekli, »na etični pogon« in ob pomoči prostovoljcev. Od našega zadnjega javljanja v Novem tedniku pred dobrimi tremi leti se je v Lambrechtovem domu marsikaj spremenilo. V mislih imam tako naložbe v korist stanovalcev kot dogodke, ki smo jih ustvarili vsi, ki dnevno vstopamo v dom. Okrog stavbe smo na novo zasadili ogromno zelenja in dreves. Sama rada rečem: »Zasaditev drevesa ni nikoli napačna naložba. Drevo nam daje senco, sadež in les.« Vse navedeno služi danes nam, nekoč v prihodnosti pa našim zanamcem. Prenovljene sobe in streha V zadnjem letu smo bili uspešni tudi na investicijskem področju. Izkoristili smo priložnost ter kupili sosednje zemljišče, za katerega želimo, da bi nam služilo kot parkirišče. Na starejšem delu stavbe smo uspeli ves podstrešni del s 13 sobami popolnoma prenoviti v udobne bivalne sobe z več sanitarijami. Obenem smo zamenjali dotrajano kritino. Najbolj pomembno je, da stanovalci sedaj bivajo v večjih, svetlih in prijetnih prostorih z varno streho nad glavo. Poleg tega smo za-steklili še dva večja balkona ter ju preuredili v dnevni prostor. Vse z namenom prijaznejšega počutja v naši hiši. Park sivke Lambrechtov park sivke je zrasel na vzhodni strani stavbe in je čudovita pridobitev na naši parceli. Travnata površina, ki je na tem mestu poprej samevala, se je spremenila v uporabno površino, ki smo jo zasnovali ter izdelali iz starih železniških pragov. Obsadili smo jih s sivko in zimzelenimi grmičevjem. Končni izdelek je prečudovit park, ki služi kot večnamenski prostor vsem stanovalcem. Kar je bistveno, tudi tistim, Irena Vozlič, direktorica ki so težje pomični. Z narejeno izravnavo smo namreč pridobili pohodno površino, ki je prej ni bilo. Zagotovo se bodo lahko prav v tem parku odvijale različne aktivnosti, med drugim tudi športne. No, ko smo ravno pri športu, naj omenim, da so junija naši stanovalci zmagali na regijskih športnih igrah v Preboldu. V močni konkurenci domov za starejše s Celjskega so v vseh kategorijah prejeli zlato odličje oziroma največji pokal. Ker pa k športu sodi tudi petje, so se pevci našega pevskega zbora Beli cvet odlično odrezali še na reviji pevskih zborov domov iz celotne države. Septembra so pometli z vso konkurenco ter osvojili prvo mesto. Torej lahko s ponosom zapišemo, da so naši stanovalci najboljši! Vozičkarji in tekači Da se kljub starosti stanovalci počutijo mladi, poskrbijo otroci iz konjiškega javnega vrtca, ki k nam prihajajo vsak prvi četrtek v mesecu ter skupaj z vzgojiteljico berejo pravljice. Radoživost, veselje in smeh, ki ga otroci prinašajo v naš dom, se razlegajo po vseh kotičkih. Joj, kako prijetno se je vrniti v čase otroštva! Ali veste kaj je to vozičkanje? V kolikor ne, potem pridite k nam vsak petek od aprila do oktobra pogledat, kako prostovoljke Rdečega križa Slovenske Konjice peljejo skupino stanovalcev z invalidskimi vozički v Stari trg našega mesta, kjer si privoščijo kavico ali pa sladoled. Seveda se sestava skupine spreminja ravno zato, da vsi stanovalci pridejo na vrsto za vozičkanje. Ti petki so stalnica že od leta 1993 in temeljijo na popolnem prostovoljstvu! Konec septembra smo se zaposleni v domu odločili ter sodelovali na 5. Konjiškem maratonu. Naš namen je bil, da za svojo dušo sodelujemo na tem dogodku z dušo. Vseh 27 sodelujočih je srečno prispelo do cilja. S tem smo deloma poskrbeli tudi za svoje zdravje, ki ga nujno potrebujemo pri svojem delu s starostniki. Ker se je jesen že začela, nam misli uhajajo v zimo. To je čas, ko bo v naši hiši zopet dišalo iz kamina, kamor se radi stisnemo v hladnih dneh, dlani pa pogrejemo z domačim čajem iz melise. Irena Vozlič, direktorica KONTAKTI: tel.št. 03/757-42-00 spletna stran: lambrechtov-dom.si fb: lambrechtov dom Zmogljivost 160 postelj Nudimo INSTITUCIONALNO VARSTVO STAREJŠIM, storitve DNEVNEGA VARSTVA, službo POMOČ DRUŽINI NA DOMU, razvoz KOSIL, dnevno TOPLE MALICE za zunanje koristnike Skupni prostor s kuhinjo v novem mansardnem delu AKTIVNA STAROST 37 Snoezelen - soba za sproščanje v preboldski enoti Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje V našem domu smo konec lanskega leta pridobili sobo za sproščanje, kar je ena od nadstandardnih pridobitev v domovih za starejše v Sloveniji. Soba je v prvi vrsti namenjena stanovalcem enote v Preboldu kot tudi stanovalcem doma v Trbovljah ter svojcem. Sobo pa lahko koristijo tudi zaposleni. Soba za sproščanje vsebuje pripomočke in sredstva za razvoj in stimulacijo vseh čutnih organov (sluha, vida, tipa, ravnotežja, vonja in tudi okusa). Pri izvajanju omenjene terapije oziroma terapevtskega pristopa se uporablja najrazličnejše zvočne posnetke, ki vsebujejo glasove narave, sproščene zvoke in pomirjujoče melodije. Za stimulacijo vidnega čutila se uporablja različne barvne kombinacije lučk z vodnimi stolpi, s svetlobnimi resicami in več svetlobnih učinkov ter predvajajo video vsebine z različno tematiko. DOM UPOKOJENCEV FRANC SALAMON - ENOTA PREBOLD Na zelenici 20 3312 Prebold Informacije na: 03/703-48-00 info@dufs.eu www.dufs.eu/enota-prebold/ V sobi za sproščanje je nameščena tudi vodna postelja, s katero vplivamo predvsem na razvoj taktilnih čutil preko valovanja in nežnega vibriranja nizkih tonov glasbe. Za dodatno stimulacijo pa so prisotni še pripomočki za prefinjen občutek iskanja ravnotežnega položaja. Tako telesno kot tudi duševno sprostitev v prostoru dodatno izzovemo s pomočjo aro-matičnega vonja, z dodajanjem eteričnih olj v zato namenjeno napravo. Prostor tako odišavi-mo in obogatimo z vonjem po želji stanovalca na podlagi različnih vonjav eteričnih olj. Želimo si pozitivne odzive ter da bo pridobitev dobro zapisana med stanovalci, svojci in zaposlenimi in da bo v prihodnosti uporabljena kot del načrtovane in izvedene terapije. Promocijsko besedilo Terapevtske živali Gotovo ste že prebrali, da živali ugodno vplivajo na počutje in zdravje ljudi, zato je njihova družba zelo priporočljiva tudi za starejše. V nekaterih domovih obiskujejo starejše člani društev s svojimi terapevtskimi živalmi. Za varovance je to poseben dogodek. Za vse, ki živijo doma, pa lahko redno sprehajanje s psom, božanje ali pa samo prisotnost katerekoli domače živali pripomore k nižanju krvnega pritiska, ravni holesterola in srčnega utripa. Ena od študij pojasnjuje, da ljudje, ki imajo psa ali mačko, bistveno redkeje obiščejo zdravnika kot tisti, ki živijo brez štirinožcev. Domače živali namreč poskrbijo za bolnikovo motivacijo in gibanje. Mačke lahko celo prispevajo k odpravljanju težav v življenju, je pokazala nemška raziskava. Razveseljujejo in tudi tolažijo ter pomagajo aktivno premagovati težave ter prispevajo k pozitivnemu pogledu na svet. Psi lahko svoje gospodarje in gospodarice varujejo celo pred depresijo, saj skrbijo za vsakodnevno gibanje, dovolj svetlobe in socialne stike. Prav zato je dandanes vse več živali -predvsem psov - v bolnišnicah, domovih za ostarele ali vrtcih. Starejši ljudje, ki nemo sedijo v svojih sobah in zrejo skozi okno, se v družbi živali nenadoma razživijo; čutijo namreč, kako se jim žival sproščeno približa, in uživajo njeno pozornost. Poleg tega se zavedajo, da lahko tudi sami osrečijo žival. Če torej imate možnost, razmislite o posvojitvi kakšne brezdomne živali. Našli boste sopotnika in prijatelja, kakršnega ste pogrešali vse življenje. Foto: arhiv NT (GrupA) Nov pristop pri zdravljenju akutnih in ponavljajočih se okužb sečil ter razdražljivega mehurja Okužba sečil je eden izmed najpogostejših razlogov za obisk zdravnika družinske medicine. Običajno jo povzročajo bakterije (najpogosteje E. coli), redkeje pa glive, virusi ali paraziti. Mnogo pogosteje prizadene ženske, saj imajo te v primerjavi z moškimi znatno krajšo sečnico, zato morajo mikrobi do mehurja prepotovati manjšo razdaljo. Bolj dovzetni so tudi starostniki, bolniki s funkcijskimi in anatomskimi nepravilnostmi sečil, diabetiki in nosečnice. Glede na mesto obolenja ločimo okužbe spodnjih sečil (cistitis oziroma okužba mehurja) in zgornjih sečil (pielonefritis oziroma okužba ledvic). Značilni simptomi okužbe mehurja so pekoč občutek pri uriniranju, pogosto uriniranje, nenadna potreba po uriniranju, krči v mehurju, moten urin, slabost in v določenih primerih kri v urinu. Podobni simptomi se pojavljajo tudi pri sindromu razdražljivega mehurja, vendar v tem primeru ni mogoče odkriti organskega vzroka in rezultat mikrobiološkega pregleda urina je negativen. Te težave med drugim pripisujemo čezmerni aktivnosti mišic mehurja. Okužba ledvic je resnejša, saj jo zaznamujejo izrazito slabo počutje, bolečine v ledvenem delu hrbta, težave pri urinira- nju, vročina, obarvan urin in kri v urinu. Podatki kažejo, da se pri približno tretjini žensk okužbe sečil ponavljajo. Ustaljen način zdravljenja okužb sečil je z antibiotiki, vendar ti zaradi prepogostega predpisovanja in predolgih terapij vse bolj izgubljajo učinkovitost zaradi rezistence mikrobov. Zdravilo rastlinskega izvora V Sloveniji je sedaj na voljo novo, uradno registrirano zdravilo rastlinskega izvora Canephron®, ki vsebuje tri rastlinske droge: luštrek, rožmarin in zel navadne tavžentrože. Zanje so v farmakoloških raziskavah pokazali, da umirijo vnetje in pekoč občutek pri uriniranju, sprostijo krče v trebuhu, spod- bujajo nastajanje urina, uničujejo bakterije in preprečuje njihovo razmnoževanje v sečilih. Canephron® se v svetu uporablja že več kot 45 let, njegove učinke pa so preučevali tudi v kliničnih raziskavah in v študijah posameznih primerov. V njih so ugotovili, da: zdravljenje okužb sečil s kombinacijo antibiotika in zdravila Canephron® že 5. dan daje enake rezultate, kot jih samostojno zdravljenje z antibiotikom pokaže šele 10. dan; 3-mesečno preventivno zdravljenje ponavljajočih se okužb z zdravilom Canephron® zmanjša njihovo pogostnost za 73 odstotkov; diuretično delovanje zdravila Canephron® ugodno deluje pri izpiranju ledvičnega peska in s tem zmanjšuje ponovitev kamnov v sečilih; 3-mesečno zdravljenje z zdravilom Canephron® odpravlja simptome razdražljivega mehurja. Na osnovi dolgotrajnih izkušenj in omenjenih raziskav lahko uporabo zdravila Canephron strnemo v tri področja: 1. Okužbe sečil. Canephron® zdravi vnetje, zavira razmnoževanje mikrobov, s spiranjem sečil pripomore k odstranjevanju mikrobov iz sečil in preprečuje krče. 2. Razdražljiv mehur. Ca-nephron® sprošča čezmerno aktivne mišice pri razdražljivem mehurju in normalizira njegovo delovanje. 3. Pesek v sečilih. Canephron® z diuretičnim delovanjem izpira pesek iz sečil, zdravi vnetje in preprečuje krče. Za odrasle in mladostnike Zdravilo je odobreno za odrasle in mladostnike, starejše od 12 let. Za vsa navedena področja uporabe, tako za zdravljenje akutnih ali kroničnih okužb kot tudi za preventivo pred ponavljanjem, velja odmerjanje 3-krat dnevno po 2 tableti. Samozdravljenje lahko traja 7 dni in če se v tem času stanje izboljšuje, ga bolnik lahko jemlje do popolnega izboljšanja (pri akutnih stanjih priporočljivo 10 dni, pri kroničnih 12 tednov). Če pa se v 7 dneh stanje ne izboljša ali se celo poslabša, se mora bolnik posvetovati z zdravnikom. Po izključitvi bolezni, ki bi zahtevale drugačno zdravljenje, lahko bolnik jemlje Canephron® neomejeno dolgo. Zdravilo bolniki dobro prenašajo in ima zelo redke neželene učinke. S sočasnim jemanjem zdravila Canephron® in antibiotikov pri okužbah sečil lahko zmanjšamo porabo antibiotikov. S pomočjo izpiranja peska iz sečil z zdravilom Canephron® tudi zmanjšamo možnost za nastanek kamnov v sečilih. Zdravilo je uradno odobrila Javna agencija za zdravila in je v tem trenutku edino registrirano zdravilo s tem statusom izdaje za zdravljenje okužb sečil. Za Canephron v Sloveniji skrbi Farmedica, znana po učinkovitih naravnih zdravilih (A. Vogel, Prospan), proizvaja pa ga Bionorica, ki je v Sloveniji že znana po zdravilu Sinupret. To je dobra kombinacija, ki obeta, da bomo lahko (samo)zdravili težave s sečili učinkovito in varno. Promocijsko besedilo Vnetje mehurja? • Canephron pomaga zdraviti vnetja sečil. • Sprošča razdražljiv mehur. • Podpira delovanje ledvic. Canephron je na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. www.farmedica.si, nasveti@farmedica.si, 01/524 02 16 Pred uporabo natančno preberite priloženo navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. 38 AKTIVNA STAROST Uspešno zdravljenje krčnih žil Oporne nogavice za bolj zdrave vene Krčne žile so posledica venskega popuščanja v spodnjem delu nog. Simptomi so občutek težkih in bolečih nog, topa in pekoča bolečina, nočni krči, srbenje, nemirnost, otekli gležnji in stopala, drobne razširitve povrhnjih ven, razširjene večje vene ... Razvijejo se pri moških in ženskah v katerikoli starosti, vendar so pogostejše pri starejših ljudeh. K nastanku v največji meri prispevajo dednost ter način življenja s premalo gibanja, veliko sedenja in stanja, debelost, nezdrav življenjski slog in neprimerna obutev. Pomembni so tudi hormoni, ki se pojavijo v nosečnosti, zato je na splošno tovrstna bolezen pogostejše pri ženskah kot pri moških. Vsekakor pa ni nobenega pravila, kako bodo vplivale in kdaj se bodo krčne žile pojavile pri posamezniku. Nekdo z vidnimi in izstopajočimi krčnimi žilami morda ne bo imel težav, spet drugi jih ima lahko kljub komaj opaznim krčnim žilam. Vsekakor je treba biti na pojav pozoren, saj lahko pride do resnega obolenja, če niso pravilno in pravočasno zdravljene. Najhujša oblika so odprte rane, ki jih je izredno težko ozdraviti. »V ambulanti Venolek, d. o. o., opravljamo klinične preglede obolelih nog naročenih bolnikov. Na podlagi ultrazvočnega pregleda ožilja se odločimo za vrsto zdravljenja, ki je za posameznega bolnika najprimernejša. Ena izmed oblik poleg sklerozacije in kompresije je laserska oz. radi-ofrekvenčna terapija, kjer s pomočjo ultrazvoka namestimo optično vlakno in ultrazvočno potrdimo zaporo obolele vene. Gre za eno do dve uri trajajoč postopek zdravljenja, ki poteka ambulantno, v lokalni anesteziji. Bolniku takoj po operaciji namestimo kompresijsko nogavico, lahko odide domov in se normalno giblje. Tako je bolnik skoraj popolnoma aktiven v 24 urah po posegu. Uspešnost se kaže v 95-odstotni odpravi bolečin in utrujenosti nog. Kot preventivo, da se bolezen ne bi znova pojavila, najbolj priporočamo nošenje kompresijskih nogavic (vsaj 1. stopnje), gibanje (hoja, kolesarjenje, vaje ...), izogibanje vročini (sončenje, savnanje, vroče kopeli),« je povedal prim. mag. Bogdan Fludernik, dr. med., specialist kirurg, vodja ambulante. Promocijsko besedilo Kako se izogniti nastajanju krčnih žil? Počivajte z dvignjenimi nogami Ko se uležete k počitku, poskrbite, da so noge rahlo dvignjene. Tako bo kri lažje tekla v smeri proti srcu in ne bo zastajala. Gibanje je ključno Gibanje je nadvse pomembno. Cirkulacijo spodbuja že hoja, zato se večkrat odpravite na sprehod, skratka izkoristite vsako minuto za gibanje in šport. Izogibajte se dolgotrajnemu stanju in sedenju Ne stojte predolgo na enem mestu. Če je le mogoče, se tudi sprehodite. Če veliko sedite, večkrat dvignite noge. Ne sedite s prekrižanimi nogami. Pomagate si lahko tudi s posebnimi kompresijskimi prevezami (nogavicami). Ohranjajte idealno telesno težo Če ste pretežki, je cirkulacijski sistem bolj obremenjen. Privoščite si kopel Če so vaša stopala pogosto hladna, cirkulacija krvi ni optimalna. Spodbudila jo bo vroče-mrzla kopel. Visoke pete? Stran z njimi! Visoke pete precej spremenijo naravni položaj nog, poveča pa se tudi pritisk nanje. TEL: 03/544 14 81 (avtomatska tajnica 24 ur/dan - klic vam bo vrnila sestra Marija) Družinsko podjetje Proteks, d. o. o., s Polzele je specializirano za proizvodnjo in prodajo modnih in preventivnih kompresijskih nogavic (1. stopnje) ter drugih ortopedskih pripomočkov. Svoje izdelke prodaja v lekarnah, v trgovinah z medicinski pripomočki in na sedežu podjetja, na Rimski cesti 188 v Šempetru v Savinjski dolini. Naročite jih lahko tudi po telefonu 03 705 00 48 ali na spletni strani www.proteks.si.V ponudbi imajo dokolenke, nadkolenke (samostoječe nogavice), hlačne nogavice, hlačne nogavice, ki so primerne za nosečnice ter navleke za krn. Oporne nogavice so eden izmed načinov, kako zagotavljati preventivo pred venskimi boleznimi pri zdravih nogah v primeru občasnih obremenitev (na primer pri poklicih, kjer se veliko stoji ali sedi, na dlje trajajočih potovanjih z avtom ali letalom). Največ težav zaradi popuščanja ven imajo starejši; v analizi je ta povprečna starost 65 let. Bolezen je izrazito družinsko pogojena, dodatno pa jo povzročajo dolgotrajno stanje, sedenje, vročina ... Da bi se izognili razvoju bolezni in bolečinam, ki se pojavijo predvsem zvečer, zdravniki poleg gibanja in zdravega načina življenja priporočajo nošenje preventivnih kompresijskih oblačil. V nasprotju z medicinskimi kompresijskimi nogavicami je oporne nogavice bistveno lažje obuti. Takšne nogavice bistveno manj stisnejo zaradi manjšega upora in stiska. Kljub temu pa redno nošenje takšnih nogavic spodbudi delovanje ven, pospeši krvni obtok in učinkuje proti oteklinam. Predpogoj za dobro prileganje oblike je pravilna izbira velikosti. Pri izbiri prave velikosti se upošteva tip postave (višina telesa, teža in velikost čevljev). Če se pri izbiri velikosti ne morete odločiti, vam bodo pri Proteksu z veseljem pomagali. Promocijsko besedilo Prilagoditev domačega okolja potrebam starostnika Vsakdo od nas se lahko v trenutku sreča z manjšimi ali večjimi ovirami pri opravljanju vsakdanjih, najobičajnejših življenjskih opravil. Največkrat se s takšnimi težavami srečamo v jeseni življenja, ko nam opešajo moči, pa vendar si človek želi čim manj odvisno življenje. Danes je na voljo veliko pripomočkov, s katerimi si pomagamo izboljšati gibalne sposobnosti, si olajšamo vsakodnevno rutino pri skrbi za osebno higieno oziroma omogočimo kakovostno bivanje in nego, ki nam jo nudijo negovalci. Prilagoditev domačega okolja potrebam starostnika je pomembna tudi z vidika varnosti. V bivalnem okolju naj ne bo nepotrebnih predmetov, tla naj bodo nedrseča in brez preprog. V sobi starostnika je postelja najpomembnejši del opreme. Le-ta je v osnovi namenjena spanju in počitku. Pri težko gibljivih ali negibljivih osebah pa postelja predstavlja bistveno več, saj v njej preživijo večino časa. Če je ovirana oseba negibljiva, ji po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada pravica do kritja stroškov izposoje negovalne postelje. V okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja pripada starostniku izposoja navadne negovalne postelje, z doplačilom nadstandarda pa si je možno izposoditi tudi električno negovalno posteljo. Prednosti električne negovalne postelje so v prilagajanju višine ležišča in naklona ležišča, v enostavnejšem dvigovanju in spuščanju vzglavja in vznožja, kar starejši osebi omogoča večjo samostojnost. Električna postelja ima vgrajena kolesa z zavoro, kar omogoča enostavnejše premikanje v prostoru. Poleg postelje so za lažje negovanje in večjo varnost starostnika pomembni še pripomočki, kot so varovalne posteljne ograje, posteljni trapez za lažje obračanje in dvigovanje v postelji, posteljna mizica za lažje prehranjevanje, napihljiva posteljna blazina proti preležaninam. Vse te pripomočke je možno dobiti v izposojo, stroške najema se krijejo iz naslova osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi v kopalnici in na stranišču je treba poskrbeti za varnost in pomoč pri usedanju, vstajanju in premikanju. Na stene poleg kopalne kadi, prhe, wc školjke je priporočljivo namestiti držala - ročaje za dober oprijem in oporo. Na toaletno školjko je možno namestiti nastavek za lažje usedanje in vstajanje. Na dno kadi, prhe in v prostor položimo prot-izdrsne podloge. Na voljo so stolčki z nastavljivo višino in protizdrsno površino za v tuš kabino, kopalno kad ali pred umivalnik. Vse našteto in še več si lahko ogledate in preizkusite v Specializirani prodajalni in izposojevalnici medicinskih pripomočkov CRI Celje, na Ipavčevi ulici 6 v Celju. Promocijsko besedilo vhižb ieo^ + Svetovanje + Izposoja + Prodaja + Izdelava ortopedske obutve + Izdaja na naročilnico zdravnika + Servis & popravila Specializirana prodajalna in izposojevalnica medicinskih pripomočkov CRI Celje, d. o. o., Ipavčeva ulica 6, 3000 Celje tel. 03 42 64 563, 03 42 64 504 e-naslov: ortopedija@cri.si Če imate težavo, če stojite pred oviro, ne odlašajte, pokličite nas, želimo vam pomagati! PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE DVIGALO V HIŠI www.cri.si AKTIVNA STAROST 39 Še več za vaš sluh S slušnim aparatom si izboljšate kakovost življenja, pravijo v podjetju Audio BM Vse bolj glasen svet okrog nas ogroža naš sluh. Njegovega neprecenljivega pomena se zavemo, ko ugotovimo, da ne slišimo več dobro sogovornika, da moramo radio in televizijo poslušati zelo na glas. Takrat je čas za pregled pri strokovnjaku, ki bo preveril vaš sluh in vam svetoval, pravi Franci Urankar, direktor podjetja Audio BM. Kako pogoste so težave s sluhom? Naglušnost je zelo pogosta težava. Eden od šestih ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo izgube sluha, kar vpliva na poslabšanje kakovosti življenja. Posledica slabega sluha ni le slabše razumevanje. Rezultat, v kolikor ob naglu-šnosti ne ukrepamo, se lahko kaže tudi v razvoju drugih bolezni (na primer demence), ki onemogočajo normalno komuniciranje z okolico in s tem dodatno bistveno znižajo kakovost življenja. Najpogostejši razlog za nastanek naglušno-sti je staranje. Zaradi negativnih vplivov hrupa število naglušnih narašča tudi pri nižji starosti. Tretji razlog za nastanek težav s sluhom pa so nekatere bolezni. Kako prepoznamo, da imamo težave s sluhom? Ko govorimo o naglušnosti, večinoma govorimo o okvari, ki se razvija zelo počasi. Posledica počasnega razvoja naglušnosti je, da osebe ki so naglušne, tega velikokrat sploh ne opazijo same. Svojih težav s sluhom se zavedo šele takrat, ko jih na to opozorijo družinski člani ali prijatelji, ali ko jih slabši sluh začne ovirati v vsakdanjem življenju. Kdaj je čas, da preverimo sluh? Ko opazite naštete znake: Pri pogovoru večkrat krivite druge, da govorijo tiho, saj ne slišite, kaj vam govorijo. Večkrat jih morate prositi, da ponovijo izgovorjeno. Velikokrat se zgodi, da ne razumete pogovora ali pa ga razumete drugače kot ostali. Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišati nekatere zvoke ali kot mešanje nekaterih zvokov. Stavek slišite, vendar ga ne razumete. Vaši bližnji vas večkrat opozorijo, da utišajte TV-sprejemnik, vi pa menite, da je primerno glasen. Ne slišite zvonjenja telefona ali pa slabo slišite sogovornika med pogovorom. V ušesih vam piska, žvižga ali šumi. Imate občasne motnje ravnotežja. Kdaj se moramo odločiti za slušni aparat? Kdaj je pravi čas, da se odločite za slušni aparat, je eno izmed težjih vprašanj, sploh če ne veste, kje in kako dobiti odgovore. V glavi se vam poraja veliko vprašanj, kot na primer: »Ali sploh slabo slišim? Kako ugotovim, da slabo slišim? Ali je bolje, da počakam ali se čim hitreje odločim za slušni pripomoček?« Če ne veste, kako slišite, ali ste v dvomih glede svojega sluha ali pa bi se samo iz radovednosti radi prepričali, kakšen je vaš sluh, vam najprej predlagam, da ga preverite. Če slabo razumete svoje sogovornike in če je TV-sprejemnik naravnan na povečano glasnost, vsekakor ne oklevajte več. S slušnim aparatom si ne izboljšate kakovosti življenja le v tem trenutku, torej danes, temveč boste poskrbeli za prihodnost, da se boste lahko tudi čez desetletje normalno vključevali v pogovore, razprave, poslušali, slišali in razumeli tisto, kar vam je najljubše in vas osrečuje, zato kar pogumno. Večini uporabnikov slušnih aparatov se izboljša družbeno življenje. Uporaba slušnih aparatov je povezana z zmanjšanjem jeze, frustracij, paranoje in s splošnim izboljšanjem čustvene »Vpodjetju Audio BM se srečujeta tradicija priznanih proizvajalcev in naša mladost. Smo pooblaščeni dobavitelj in serviser za slušne aparate Unitron, ki sodijo v skupino Sonova (Kanada/ Švica), ter Sonic, ki sodijo v skupino William Demant (ZDA/Danska). V ponudbo uvrščamo sodobne slušne aparate, tudi modele slušnih aparatov, ki sodijo v cenovni standard (so brez doplačila). Na področju zagotavljanja kakovosti in dostopne oskrbe s slušnimi aparati ter tehničnimi pripomočki premikamo mejnike. Do 18. decembra ne spreglejte akcije: Še več za vaš sluh.« Franci Urankar, direktor podjetja Audio BM stabilnosti. Torej, veliko lahko pridobite, če se pravilno odločite in veliko lahko izgubite, če ne boste ukrepali. Zakaj izbrati slušni center Audio BM? Smo sveži in mladostni, a zreli, kot bi imeli 100 let. Naš cilj je zagotavljati vrhunsko oskrbo s slušnimi aparati in slušnimi pripomočki v Sloveniji. Zaposleni si prizadevamo, da bi naglušni spet lahko normalno komunicirali in uživali v svetu zvokov. Strankam omogočamo sproščeno počutje in zasebnost pri strokovni obravnavi. S strokovnim pristopom, kakovostjo pripomočkov in storitev ter konkurenčno ponudbo (najboljše razmerje med ceno in kvaliteto) smo hitro postali zaupanja vreden dobavitelj slušnih aparatov. Zavezujemo se, da bomo strokovno poskrbeli za to, da boste spet čim bolje slišali in razumeli. Potrudili se bomo, da boste zadovoljni. Vabljeni v slušne centre Audio BM širom Slovenije, da preverite svoj sluh in našo ponudbo slušnih aparatov. Po obisku boste razumeli, zakaj je naš slogan: VEČ ZA VAŠ SLUH. Promocijsko besedilo Več informacij o sluhu in slušnih aparatih preberite na www.audiobm.si. SLUSNI CENTER CELJE Ljubljanska cesta 5 B (pritličje stavbe MAKSIMILIJAN) Telefon: 059 044 053 DOBRO SLIŠALI IN RAZUMELI IZJAVA STRANKE Po priporočilu prijatelja sem obiskal slušni center AUDIO BM v Celju. Prijetno sem bil presenečen nad prijaznim sprejemom mojstra Mateja. Strokovno mi je razložil vse kar sem moral vedeti o slušnem aparatu, o nošnji in vzdrževanju. Aparate uporabljam redno in sem z njimi zadovoljen. Hvala za prijaznost. Zelo sem vesel. Vrhovnik Slavko OGLASITE SE NA BREZPLAČNO MERITEV SLUHA NAPOTNICA NI POTREBNA! ZA PRIDOBITEV PROSTEGA TERMINA POKLIČITE: 059 044 053 • SLUSNI APARATI NA NAROCILNICO 8SSS MODERNI SLUŠNI APARATI Z VEČKRAT NAGRAJENIM DESIGNOM • BATERIJE PO NAJBOLJ UGODNI CENI VISOKA KAKOVOST, ORIGINAL IZ NEMČIJE. Več informacij o celotni ponubi in akciji: www.audiobm.si AKCIJA: SE VEC ZA BOLJŠI SLUH Pridobite popuste in brezplačno še brezžične dodatke za enostavno upravljanje, telefoniranje in poslušanje TV. Velja za nova naročila v vseh 11 AUDIO BM slušnih centrih od 18.10. do 18.12. 2017. S seboj prinesite original kupon. Popusti in dodatki so odvisni od modela. Kupon: NT 10 40 AKTIVNA STAROST Za vaše težave je lahko krivo porušeno kislinsko-bazično ravnotežje Ste pogosto utrujeni in živčni? Vam manjka koncentracije in moči za delo? Morda se vas nenehno lotevajo prehladi in okužbe, bolijo vas mišice in sklepi? Če se izkaže, da niste resno bolni, so lahko to znaki, s katerimi vas telo opozarja, da bi bilo treba nekaj spremeniti v vašem življenju. Vzrok za vse te težave je lahko porušeno kislinsko-ba-zično ravnotežje v telesu, ki se z leti slabša. Med dejavnike, ki povzročajo to neravnovesje, sodijo vplivi iz okolja, način življenja in prehrana. Razmerje med kislinami in bazami je pomembno za vse presnovne procese v telesu. Ko je telo v pH ravnovesju, smo zdravi. Ko ne deluje pravilno, se začnejo razvijati bolezni, ki pripeljejo do različnih težav. V telesu sicer imamo regulacijske mehanizme, s katerim se nevtralizirajo odvečne kisline, a nekakovostna, predelana hrana, živčna napetost, stres in hiter življenjski tempo vodijo do porušenega notranjega ravnotežja. Po določenem času se zakisanosti organizma negativno odrazi pri presnovi kalcija in izgubi bazičnih mine- ralov, telo pa skuša odvečne količine kisline in strupenih snovi začasno odložiti v medceličnemu tkivu in sklepih. Posledice tega so številne bolezenske težave sodobnega človeka, od putike, rev-me in celulita do osteoporoze, bolezni ožilja in srca ... Če telo dobi dovolj bazičnih mineralnih snovi, lahko samo nevtralizira odvečne kisline. Klasična medicina za razliko od alternativne žal ne priznava pomena pH ravnovesja, ki ga je mogoče doseči s pravilno prehrano ali z bazičnimi prehranskimi dopolnili. Vzrokov je več Predvsem živila z živalskimi beljakovinami (meso, ribe, mlečni izdelki) so vzrok za zakisanost. Ob tem človek za-užije veliko izdelkov iz žitaric (predvsem kruha) in premalo svežega sadja in zelenjave. Ob pitju sladkih pijač namesto navadne vode postane zakisanost kronično stanje. Naši predniki so nekoč jedli pretežno rastlinsko hrano ter le manjši delež beljakovin živalskega porekla in dela ogljikovih hidratov, medtem ko je razmerje hranilnih snovi v prehrani naše zahodne civilizacije ravno obratno. Naša genska osnova pa je žal prilagojena pretežno bazičnim hranilnim snovem. A neustrezna hrana ni edini dejavnik, ki vpliva na zakisanost našega telesa. Mednje sodijo tudi stres, različne shujševalne diete, uživanje nikotina, piva in sodobnih pijač. Tudi različna obolenja so za telo obremenitev, pri čemer mu lahko pomagamo z dodajanjem osnovnih mineralov. Za zdravo prehrano Nasvet, da je za več zdravja pomembno uživanje veliko sadja in zelenjave, ste verjetno slišali že velikokrat. Enako velja tudi pri nevtralizaciji kislin v telesu. Veliko zelenjave, sadja in pijte vode so osnovna napotila. Kislinsko-bazično ravnotežje v prehrani ne dosežete tako, da jeste polovico kislih in polovico bazičnih živil, pač pa mora biti 70 do 80 odstotkov živil bazičnih. To pomeni, da lahko po želji uživate zelenjavo, sadje in vodo ter sokove, da ste zmerni pri uživanju žitnih izdelkov, testenin, trdih in mehkih sirov ter skromni pri izbiri mesa, rib in jajc. Bodite varčni pri uporabi soli. Raje se odločite za svežo hrano in ne kupujte vnaprej pripravljenih obrokov, ki vsebujejo veliko soli. Če pojeste manj sadja in zelenjave, je še bolj pomembno, da pijete dovolj vode. V vodo dodajte sok limone, ki deluje bazično. Živila, ki delujejo kislo: govedina, kruh in pekovska peciva (bela in rjava moka), kosmiči (vsi, tudi polnozrnati), mleko, svinjina, riž (beli), testenine, krompir. Živila, ki delujejo zelo kislo: alkohol, kruh (tudi polnozrnat), sir, piščanec, umetna sladila, kava in črn čaj, jajca, oreščki (orehi, arašidi), riž (rjavi), klobase. Živila, ki delujejo bazično: sadje, zelenjava. Živila, ki delujejo zelo bazično: kokosova voda, dateljni, rozine, špinača. Je vaše telo zakisano? Tretjina vaših obrokov naj bo sestavljena iz sveže ali zamrznjene zelenjave in sadja. Ne kupujte zelenjave v pločevinkah, saj vsebujejo dodano sol, konzervirano sadje pa vsebuje dodan sladkor. Polovico krožnika napolnite z zelenjavo, četrtino z ribo ali drugimi beljakovinami, preostalo četrtino pa z manjšim delom škroba (sladki krompir, rjavi riž). Možganska telovadba za dober sluh Sluh vpliva na to, kako se počutimo in kako dojemamo svet okrog sebe. Najnovejše raziskave kažejo, da z aktivnimi možgani lahko do določene mere skrbimo tudi za sluh. Ker v resnici poslušamo z ušesi in slišimo z možgani, je pomembno, da so možgani ravno prav zaposleni. Vsak dan si vzemite nekaj minut za aktivnosti, ki krepijo spomin in možgane. Odlična telovadba za možgane je učenje tujega jezika in na primer igranje glasbila - zadostuje že nekaj minut na dan, da ohranite svoje možgane aktivne. Kaj pa storiti, če ugotovimo, da ne slišimo več najbolje? Zavedati se moramo, da je popolnoma naravno, da z leti tudi sluh začne pešati. Pri starostni izgubi sluha imamo najprej težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc, nato sledi slabo razumevanje glasov na televiziji - televizijski in radijski sprejemnik želimo poslušati zelo naglas, običajno nas na to opozarjajo naši domači. Če se vam zdi, da sicer še v redu slišite, vendar hkrati ne razumete, kaj vam govorijo, so to lahko prvi znaki slaboslišnosti. Priporočamo vam, da se oglasite v najbližjem slušnem centru, kjer v večini primerov lahko hitro in preprosto preverite svoj sluh, hkrati pa dobite tudi točna navodila, kako ukrepati, v primeru, da je potreben slušni aparat. Basica® z bazičnimi mineralnimi snovmi in dragocenimi mikroelementi: ■ stabilizira kislinsko-bazično ravnovesje ■ zmanjša utrujenost in izčrpanost ■ podpira duševno vitalnost ■ zagotavlja energijo in novo moč Naročite brezplačen vzorec na www.basica.si www.basica.si © V I VA L I 5 Basica® vsebuje cink, ki prispeva k uravnanemu kislinsko-bazičnemu ravnovesju in normalni duševni delovni sposobnosti, kalcij za vitalen energijski metabolizem in magnezij, ki prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Kdaj ste nazadnje opravili kontrolo sluha? AKTIVNA STAROST 41 Aktivni v vseh obdobjih življenja Ljudska univerza Celje nudi upokojencem marsikatero priložnost. V okviru Centra za medgeneracijsko učenje izvajamo različne delavnice in izobraževanja, ki so prilagojena željam in potrebam oseb v zrelih letih. Socialna vključenost upokojencev in aktivno preživljanje prostega časa sta ključna dejavnika za zadovoljno in izpolnjeno bivanje v zreli življenjski dobi. Na Ljudski univerzi Celje se lahko upokojenci vsak četrtek od 10. ure do 11.30 pridružijo brezplačni podporni skupini Modri kotiček, kjer so doma dober pogovor, topla beseda in veliko smeha z občasno kapljo modrosti. Podporna skupina je priložnost, da posamezniki ubesedijo in ozavestijo življenjske bilance ter dosežke in si postavijo cilje za prihodnost. Prav tako se lahko v skupini naučijo prepoznati svoje potrebe in poiščejo odgovore nanje. Pogovor v skupini pa je namenjen tudi pomenu skrbi za fizično in psihično zdravje, kot tudi pomenu zabave in užitka v vsakdanjem življenju. Upokojenci lahko sive celice razvajajo v računalniških tečajih, kjer nudimo podporo tako začetnikom kot tudi tistim, ki že nekaj znajo. Vsak teden se lahko pridružijo tudi tematskim računalniškim delavnicam, kjer podrobneje preučimo posamezno temo, npr. Facebook, digitalno fotografiranje, Googlov račun, Gmail... Upokojenci se lahko pri nas učijo angleškega in nemškega jezika ter se preizkušajo v govoru po »tuje«. Na voljo pa so jim tudi tečaj šivanja in krojenja ter tečaj risanja in slikanja ter številna predavanja: predavanja za starše in stare starše, potopisna predavanja, spoznavanje zelišč... Ker želimo svoje izobraževalne programe približati tudi upokojencem na podeželju, smo odprli Točko vseživljenjskega učenja Dobrna, kjer izvajamo jezikovne tečaje, tečaje računalniškega opismenjevanja, študijske krožke, delavnice za uporabo sodobne tehnologije... Druženje in izobraževanje Medgeneracijski izobraževalni programi imajo veliko dobrodejnih vplivov, najpomembnejša pa sta zagotovo medsebojno spoznavanje in povezovanje, saj na ta način gradimo mostove med generacijami. V ta namen je za upokojence odprt tudi prostor neformalnega druženja, kjer se lahko posamezniki družijo ob neformalnih pogovorih in si izmenjujejo izkušnje. V prostoru je prisoten tudi mentor, pri katerem lahko po- samezniki pridobijo vse potrebne informacije s področja socialne oskrbe, financ, pomoči na domu in o možnostih za aktivno preživljanje prostega časa. Zavedeti se moramo, da če želimo graditi kohezivno in ekološko naravnano družbo, potem sta vzgoja in izobraževanje vseh generacij sestavni del njihovega življenja. Pri tem ima prav medgeneracijsko učenje pomembno vlogo. Naj bo jesen življenja res jesen v najboljšem pomenu besede - bogata s sadovi, druženjem, Učenje je kot veslanje proti toku: če ne napreduješ, greš nazaj. (Kitajski pregovor) smehom in modrostjo. Pobarvajmo skupne dni v nepozabno paleto čudovitih dogodkov. Vabljeni na Ljudsko univerzo Celje, prostor, kjer smo vedno veseli vašega obiska! Promocijsko besedilo Za zdravje in počutje starejših sta pomembna ohranjanje tesnih stikov v družini in širšem okolje ter medgeneracijsko druženje. (Foto: arhiv NT, GrupA) Mnogi se ob upokojitvi včlanijo v kakšno društvo, da se lahko ukvarjajo s konjički, za katere prej ni bilo časa. (Foto: SHERPA) 42 AKTIVNA STAROST Zakaj bi sedeli doma, če je povsod okrog toliko zanimivega! Tudi v Sloveniji se tako kot v večini razvitih držav povečuje delež starejših. Nekateri ponudniki storitev in izdelkov se temu že prilagajajo, drugi bodo morali to gotovo še storiti, če bodo želeli pritegniti tudi te kupce. Turizem je eno od področij, kjer je dobrodošla posebna ponudba za starejše, ki imajo sicer več časa kot zaposleni, a morda nekoliko manj denarja in drugačne želje, ko gre za preživljanja prostega časa. Upokojenci in starejši so med številnimi udeleženci enodnevnih izletov, ki jih ponujajo agencije, saj je cena takšnih izletov zanje dostopna, medtem ko so večdnevne počitnice že težje dosegljive. Če si te lahko privoščijo, gredo radi v zdravilišče ali v katerega od obmorskih krajev, kjer je pred in po sezoni precej bolj primeren čas za njihovo sprostitev in druženje. Ob tem jim ponujajo najrazličnejše aktivnosti. Iz notranjosti dežele se v vseh letnih časih radi odpravijo k morju, medtem ko prebivalci krajev na Primorskem iščejo zanimivo ponudbo v drugih delih Slovenije, a zdravilišča so privlačna za vse v vseh letnih časih. V termalnih središčih v regiji smo zato vprašali, kakšna je ponudba, ki jo pripravljajo za starejše. Vožnja vključena Nina Čokl iz marketinga Term Dobrna poudarja, da so posebej prisluhnili tistim starejšim, ki si želijo na oddih, vendar nimajo avtomobila, vozniškega izpita ali pa ne vozijo radi. »Pripravili smo paket, kjer omogočamo brezplačen organiziran prevoz na oddih v Terme Dobrna. Po starejše pridemo do njihovega praga in jih pripeljemo tudi nazaj domov.« Dodaja, da prevoza niso omejili na dolžino poti, pripeljejo se v vsak kotiček Slovenije. Na ta način starejšim odvzamejo stres zaradi vožnje in jim omogočijo brezskrbno preživljanje od- diha. »Večina jih prihaja na počitnice od nedelje do petka, saj uživajo v umirjenosti, ki jo prinaša oddih v dneh, ki so za druge delovni,« dodaja Čoklova. Da bi bilo bivanje starejših v termah karseda dobro izkoriščeno, so v paket vključili tudi posvet pri zdravniku in terapije za ohranitev zdravja. »Odziv na paket je izjemen tako po številu upokojencev kot tudi po njihovem navdušenju nad sestavo paketa in predvsem možnostjo prevoza na oddih,« pravi Čoklova in dodaja, da se tisti upokojenci, ki se niso spoznali že med vožnjo, prav zagotovo povežejo na mnogih družabnih dogodkih v termah, kot so tombola, tradicionalna slovenska večerja in druge animacijske aktivnosti. Najraje se prehajajo po zdraviliškem parku, bolj aktivni pa se skupaj z animatorjem podajo po pohodnih poteh in si ogledajo znamenitosti Dobrne. Pripravljeni na aktivne starostnike Tudi v Thermani Laškem so se odločili za podobno akcijo. paketi bodo vse bolj aktivno naravnani, na kar bomo seveda v Thermani pripravljeni,« zaključuje. Bogastvo jesenske pokrajine Tudi v Termah Olimia so za upokojence pripravili posebno ponudbo v hotelu Breza, ki poleg kopanja in aktivnosti v vodi vključuje še ponudbo za zdravje, okusno kulinari-ko, telovadbo, program nordijske hoje in raziskovanja okolice s kolesi, spoznavanje okoliških zdravilnih zelišč ... »Gostje so očitno s ponujenim zadovoljni, saj ima paket raznolike storitve,« meni Tamara Preskar Lapuh iz Term Olimia. Posebej izpostavlja možnost odkrivanja narave Kozjanskega in Obsotelja. »Ta je v jesenskem času prava mavrična pravljica, naše goste vedno znova navdušuje raznolikost in pestrost geografsko majhnega, a vsestransko bogatega turističnega dragulja vzhodne Slovenije, kjer se da marsikaj početi.« TC, foto: arhiv NT (GrupA) Že obisk sosednjega kraja ali prireditve je lahko zanimiv, še lepše je, če lahko človek za nekaj dni odklopi vsakodnevno dogajanje. Tistim, ki se sami neradi odpravijo na pot z avtobusom, je všeč njihova ponudba, da pridejo ponje, jih odpeljejo v Laško na oddih, nato pa popeljejo nazaj domov. »Sicer pa starejši postajajo vse aktivnejši. Seveda jih je mnogo, ki jim povsem zadostuje wellness razvajanje v blagodejni termalni vodi. Vse več pa je tudi takih, ki so aktivni - hodijo na pohode, osvajajo bližnje vrhove, se podajo na kolo,« pravi Nina Pader Topole iz marketinga Thermane Laško. Mnogo jih pride v družbi svojih vnukov, vnukinj, ki gotovo poskrbijo, da njihovi dedki in babice ne morejo le počivati. »Sicer pa imajo starejši radi tudi kakšne novosti, ko so na primer pohod po novo urejenih energijskih točkah, fitnes v vodi, ki je kot vodena vadba pisana na kožo starej šim ...« V Thermani se zavedajo trendov, ki kažejo, da bo del »silver« turistov, kot jih imenujejo, postajal vse aktivnejši. »Vse bolj bodo iskali izpolnitev mladostnih želja, sanj, se vračali na njim ljube kraje in se nostal-gično spominjali preteklosti . Tudi njihovi počitniški CELOVEC IN VRBA od 17 EUR Odhodi: 2., 9., 16. in 23. december ZAGREB od 18 EUR Odhodi: 2., 9., 16. in 23. december ■ITA IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA GRADEC od 20 EUR Odhodi: 2., 9., 16. in 23. december SALZBURG od 27 EUR Odhodi: 25. november, 2., 9., 16. in 23. december T +386 (0) 428 75 00 M +386 (0) 51 665 797 www.izletnik.si ita.celje@izletnik.si INNSBRUCK od 36 EUR Odhodi: 2., 9., 16. in 23. december VERONAod 28 EUR Odhodi: 2., 9., 16. in 23. december ŽIVE JASLICE V POSTOJNSKI JAMI IN PRAZNIČNA LJUBLJANA od 37 EUR (vstopnina v postojnsko jamo vključena) Odhod: 26. december LINZ od 30 EUR Odhodi: 2., 9., 16. in 23. december DUNAJ od 32 EUR Odhodi: 2., 9., 16. in 23. december BRATISLAVA od 32 EUR Odhodi: 2., 9., 16. in 23. december BUDIMPEŠTA od 34 EUR Odhodi: 2., 9., 16. in 23. december Za izlete NI PRIJAVNINE Kmalu bo tukaj čas, ko se bodo odprla vrata božičnih sejmov. Vsako leto znova nas zamikajo nam najbližji božični sejmi v avstrijskih mestih, v Budimpešti, Bratislavi, v Zagrebu in še kje. V vsakem mestu so sejmi malo drugačni, z drugačnimi kulinaričnimi specialitetami in s tipičnimi spominki. Prav zagotovo lahko povsod najdemo kaj zanimivega, uporabnega ali zabavnega zase in za svoje bližnje. Vabljeni na božični potep z Izletnikovo turistično agencijo. AKTIVNA STAROST 43 Čas za vas Vsi vam pravijo, da ste v obdobju, ko imate končno dovolj časa zase. Pa je to res? Zdi se vam namreč, da se izgubljate v morju obveznosti. Čeravno si jih mogoče kaj nakopljete tudi sami, pa ste si za svoja zlata leta želeli malo več oddiha, druženja in sprostitve. Zdaj je čas za vas! Uživanje v lepi naravi ob morju, prijazni ljudje in zabavna ter družabna doživetja le korak od morja vas vabijo v nastanitvene zmogljivosti Hotelov Bernardin: Hotel Salinera v Strunjanu ali v hotelsko naselje San Simon v Izoli. Tam lahko združite lepoto narave s kulturo. Če želite biti aktivni, se lahko podate na poho-dniške poti ob obali ali v istrskem zaledju, izlete, jogo, jutranjo telovadbo, lokalne športne in gurmanske prireditve ter koncerte. Zdi se, da se tu najde za vsakogar nekaj. Tako za tiste, ki si želijo boljšega počutja in oddiha, kot tiste, ki se želijo zabavati, se družiti in se prepustiti novim doživetjem ter raziskovanju okolice. Korak do morja - Hotel Salinera v Strunjanu ali hotelsko naselje San Simon v Izoli sta zagotovo pravi izhodišči za vse vaše želje glede preživljanja prostega časa, ki je namenjen samo vam. Se vam kdaj zazdi, da vam zmanjkuje vitalnosti in energije? Prav zato je Hotel Salinera v Strunjanu kraj, ki vam ga priporočamo za vzpostavitev ravnovesja med telesom in umom. Tu vas namreč čaka kombinacija udobne namestitve in svežega, z jodom obogatenega zraka, kar je odlično izhodišče za miren in regenerativen spanec. Hotel Salinera 4*/3* vam ponuja vse to in še več. Tukaj si lahko privoščite sprostitev in aktivnosti v okviru programa Energija & Vitalnost, ki je namenjen regeneraciji telesa. Če vam res zmanjkuje energije, se prav v tem zalivu v neokrnjeni naravi, ob morju, kjer je veliko sončnih dni, nahaja energijski park, ki ga lahko obiskujete sami ali pod strokovnim vodstvom. Čakajo vas tudi savne za razstrupitev telesa, bazen z morsko vodo in različne storitve v centru dobrega počutja Syra, kjer se lahko sprostite tudi ob jogi. To je tudi odličen kraj za vse, ki radi kolesarite ali pa s pohodniškimi palicami raziskujete okolico. Zakaj je Salinera idealen kraj za mlade po duši? Le korak od morja in v domačnem okolju vas čakajo odličen zajtrk in večerja/kosilo, bazeni z ogrevano vodo, vodena jutranja rekreacija, energijski park z 12 točkami, različni tematski paketi za različne letne čase, vodene aktivnosti in izleti v okolici. Hotelsko naselje San Simon v Izoli - v objemu antične zgodovine V bujnem mediteranskem zelenju, neokrnjenem kotičku slovenske obale, na kraju, kjer so še danes vidni ostanki antičnega pristanišča Haliaetum iz rimskih časov, torej med bogato zgodovino, lepo arhitekturo in gostoljubnimi ljudmi, se nahajajo Hotel Halietum 4*, Hotel Mirta 4* in Depandanse Korala, Palma, Perla, Sirena 3* in Park 2*. Tudi tukaj, le korak od morja, vas poleg domačega okolja, odličnega zajtrka in večerje/kosila, bazena z ogrevano morsko vodo, vodenih aktivnosti in izletov v okolico ter vodenih ur joge čaka posebna ponudba za mlade po duši. Lahko uživate tudi v igrah tenisa, mini golfa in odbojke na mivki. Prav tako so v okolici številne pohodniške, tekaške in kolesarske poti. Čeprav se vam zdi, da vas vsi vlečejo za rokav in da si boste težko vzeli čas zase, je zdaj pravi trenutek, da si napolnite baterije, se družite s prijatelji ali pa na aktivnostih v hotelih spoznate nove ljudi, naredite nekaj zase in uživate v lepoti obmorskih mestec, ki očarajo prav vsakega turista. Pokukajte na obalo in uživajte v resortih Hotelov Bernardin - le korak do morja. Več o ponudbah si oglejte na njihovi spletni strani www.hoteli-bernardin.si. San Simon Resort**** Ponudba Velja od 8.10.2017 dalje 47,00c na osebo / dan / polpenzion Toplejši morski zrak Bazeni z morsko vodo Paket (2 noči / 3 dni) po osebi vključuje: • namestitev v komfortni dvoposteljni sobi, • bogat samopostrežni zajtrk in večerja, • možnost menjave večerje za kosilo, • blagodejno blatno oblogo 20 min, • uporabo notranjega bazena z ogrevano morsko vodo (zaprt v juliju in avgustu), • uporabo koles in pohodnih palic glede na razpoložljivost, • možnost neštetih rekreacijskih aktivnosti na svežem morskem zraku, • uporaba brezžičnega interneta, • parkirni prostor, • kupon v vrednosti 5€ za storitve SPA nad 30€. 05 6900100 h booking@h-bernardin.si ©www.hoteli-bernardin.si ICOTCllCdo КИ0ГЈС1 OVI TEDNIK IN RADIO CELJE Prinašamosvežino Med vsemi naročniki Novega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ! novi tednik Vrvi V reyijit il Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki, s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označi) CENE SO S POPUSTI! (DDV je vključen) v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra ^ za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis naročnika: Datum: Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017. 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Uši Sereinig in Polona Sketelj: Popotnik po Zilji Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (12) Lovec, planinec Fran Roblek je bil kljub vsestranski zaposlenosti tudi velik ljubitelj narave, lovec in planinec ter navdušen »sokol«. Že od mladih let je pravilno pojmoval naloge in obveznosti pravega lovca, zato je bil vedno v prvih vrstah zelene bratovščine, saj je bil lovec že njegov oče. Mnogo let je deloval kot odbornik in podpredsednik celjske podružnice SLD. Predsedoval je Lovskemu društvu Žalec, ki ga je zaradi zaslug leta 1932 izvolilo za dosmrtnega častnega predsednika. Kot velik ljubitelj naših gora je postal Fran Roblek tudi na področju planinstva t Fran Roblek v planinah s hčerko Eriko leta 1923 Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Fran Roblek v družbi planink okoli leta 1890 društveno dejaven že zelo zgodaj. Morda je temu botrovalo prijateljstvo s Franom Kocbekom, ki je leta 1882 prišel kot na-dučitelj službovat v Žalec. Ustanovitev Slovenskega planinskega društva leta 1893 je spodbudila tudi Savinjčane, da so avgusta isto leto ustanovili savinjsko podružnico SPD, v kateri je bil Fran Roblek pravi in podporni član ter dejaven pri njenih konkretnih akcijah. Z Antonom Petričkom in Josipom Širco je bil v izvršilnem odboru za gradnjo koče na Mrzlici, poimenovane Hausenbichler-jeva koča in odprte 28. septembra 1899. Bil je tudi član zavetiške zadruge Rinka, katere namen je bil, da bi z gradnjo hotela v Logarski dolini pomnožili število obi- skovalcev, ki bi uživali v lepotah Logarske doline in savinjskih planin. Ker do tja ni bilo pravih cest, je odsek savinjske podružnice SPD, ki je bil ustanovljen leta 1919 v Žalcu in ga je vodil Fran Roblek, na zboru leta 1921 sklenil, da bodo cesto iz Solčave v Logarsko dolino zgradili Žalčani. Za ta namen so imenovali odbor pod vodstvom Frana Robleka, ki je cesto zgradil s pomočjo prostovoljnih darov, z državno pomočjo in s sodelovanjem domačinov. Odprtje ceste za avtomobilski promet je bilo 20. maja 1922 in tako je postala Logarska dolina zares dostopna. Se nadaljuje. KARMEN KREŽE, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Tam, kjer teče bistra reka To je knjiga o Zilji, o eni od »venca treh dolin« (poleg Roža in Podjune), ki sestavljajo slovensko govoreči del avstrijske Koroške. Knjiga o najbolj zahodni in najbolj odmaknjeni slovenski pokrajini, dvojezični seveda. Tako zelo oddaljeni, da se niti ni znašla v območju koroškega plebiscita. Ste na primer vedeli, da imata nekdanja Celjana - pisatelj Vinko Mödern-dorfer in Vita Mavrič - korenine v daljni Zilji? Njun ded narodopisec, z istim imenom in s priimkom kot vnuk pisatelj, je nazadnje živel v Celju. Tu je tudi njegov grob. Doma je bil iz Dol pri Brdu (iz Egga). Zilja je bila nenazadnje pred nekaj desetletji zna- ALBUM S CELJSKEGA Vojaki celjskega 87. pehotnega polka 27. pohodne stotnije na Teharjah V skupini triindvajsetih avstro-ogrskih vojakov stoji v tretji vrsti skrajno desno Franc Herlah (18911944), po domače Migalec, iz Hude Luknje. Leta 1916 je bil na bojišču soške fronte ranjen in nato na okrevanju v vojaški bolnišnici v Pragi. V ozadju za vojaki je napis »K. u. k. l. R. 87 II 27, Marschkomp. Tüchern, II Züg«. Vir: Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo: Sto spominov ob stoletnici začetka prve svetovne vojne v Šaleški dolini in okolici (ur. Špela Poles). Šoštanj: Občina, 2014, str. 93 Prispeval: Janez Osetič Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik na tudi po izjemnih avstrijskih smučarskih skakalcih slovenskega rodu, doma iz malega Zahomca/Achomit-za. Starejši ljubitelji skokov se še spominjajo skakalcev, kot sta bila Karl Schnabl in Hanzi Millonig, svetovnih prvakov in prejemnikov zlatih olimpijskih kolajn. Imen drugih znamenitih Ziljanov s kulturnega področja sploh ne zmanjka: pesnik Fran Eller, več Gra-fenauerjev, več Zwitterjev, pesnik in jezikoslovec Urban Jarnik, skladatelj Anton Jobst, vsestranski Matija Majar Ziljski ... Knjiga Popotnik po Zilji, ki sta jo napisali koroška Slovenka in Ljubljančanka, je daleč od klasičnega turističnega vodnika. Slovencem, ki to pokrajino zelo slabo poznajo, pomaga, da spoznajo njene kulturne novi tedniki radio celie širine in njene posebnosti. Povprečen Slovenec pozna predvsem Celovec in Beljak ter njuna trgovska središča in morda še kakšno Vrbsko ali Klopinjsko jezero ter Gospo sveto. Kulturnega bogastva Zi-lje, ki se imenuje po istoimenski reki (po nemško Gail), ne manjka. Zelo znan je običaj ziljskega štehvanja, ko konjeniki med jezdenjem zbijajo lesen sodček. V knjigi je štehvanje obširno opisano. V Zilji je skoraj vse posebno. Njene trikralje-vske kolednike spremljata šmarjeta ali šmarjetnjak, ki po hišah poskrbita še za norčije. Šmarjeta je nekoč nosila ziljsko nošo, ki jo je v novejšem času zamenjala za dirndl, šmarjetnjak je oblečen v bur-keža. Posebno je seveda tudi narečje in pesnica Maria Bartoloth pesni v ziljskem slovenskem narečju. Nič čudnega, Spodnja Zilja je bila po uradnih podatkih leta 1880 skoraj popolnoma slovenska. Po plebiscitu seje delež Slovencev ponekod uradno znižal za celo do 90 odstotkov. Tudi zelo dolgo časa po drugi svetovni vojni si Slovenci svoje narodnostne pripadnosti v javnosti niso upali izkazovati. Kot je mogoče spoznati v knjigi, ki jo je letos izdala celovška Mohorjeva družba, se zanimanje za slovenščino dandanes prebuja. Med popotovanjem po avstrijskem Koroškem ugotavljam, da so najboljši pokazatelj tega, koliko je v katerem kraju ostalo slovenskega duha, cerkve in pokopališča. Lani sem bil v Ziljski Bistrici/Fei-stritzu and der Gail, tik preden so domačini odhajali k maši. Zanimalo me je, v katerem jeziku bo. K oltarju je pristopil mlad temnopolt duhovnik, ki je maševal ob zelo starem župniku in to v obeh deželnih jezikih. Najtrši steber ohranjanja slovenske kulture na Koroškem so že iz avstro-ogrskih časov prav duhovniki. Pokopališki nagrobnik v slovenskem jeziku iz novejšega časa sem videl celo v Brdu/Eggu, v najbolj zahodnem predelu Slovencev nasploh. Sicer se kraji Zilje delijo na njeno senčno in sončno stran. S kozolci seveda. BJ PISMA BRALCEV 45 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo »Glažek vinčka, hej ...« » ... nam glih v srce prte-če nej ...« Navdih za naslov prispevka sem dobil v dneh trgatve in ob poslušanju pesmi, za katero je besedilo napisal Frane Milčinski Ježek. Čudovita pesem o vinu. Pesmi o vinu in trti pobožajo dušo. Imam veliko knjig o vinu, negovanju trte in kletarjenju. O vinu in trti so se že v preteklosti razpisali največji pesniki, pisatelji, filozofi, cerkveni dostojanstveniki in tudi politiki. Martin Luther je nekoč zapisal: »Kdor nikoli ne ljubi ženske, vina in pesmi, ostaja celo življenje bedak.« Jaz samo skromno dodajam, da je imel še kako prav. Pravijo, da je letos kljub vsemu dobra letina in da bo izjemno kakovostno vino. Narava resnično dela čudeže. Kljub pozebi, toči in suši na koncu poskrbi za dobro letino. Kadar je letina nekoliko slabša, se nekateri vinogradniki pritožujejo, češ, takšno vino je dal Bog. A če je vrhunske kakovosti, vse zasluge pripisujejo sebi in svojim sposobnostim. Čeprav se je malo vendarle treba pohvaliti. Slovenija je vinorodna dežela. S kakšno neizmerno ljubeznijo ljudje delajo v vinogradih in zidanicah. Popolnoma zmotno je prepričanje, da si že kar pijanec, če zmerno piješ. Kultura pitja je zelo pomembna. Znan je tudi francoski paradoks, da imajo prav zaradi pitja vina ljudje manj srčno-žilnih bolezni. Seveda gre predvsem za rdeča vina iz določenih okolišev. Ko ravno omenjam Francijo kot največjo vinorodno deželo na svetu, želim povedati, kako tam spoštujejo vino. Ob različnih debatnih krožkih praviloma v knjižnicah imajo na mizi kozarec vina. In kaj je tu spornega? Oddaje o vinu in vinskih kleteh si vedno zelo rad ogledam. Priznam, da me je agonija z vipavsko kletjo močno prizadela, da nismo sami sposobni upravljati z vinogradi. Slovenija ima velik naravni potencial na področju vinarstva. Dajmo, izkoristimo ga. Tiste »zelene trgatve«, ki jih je pred leti financiralo celo ministrstvo za kmetijstvo, so zame enake kriminalu. Čudovit pregovor tudi pravi: »V vinu je resnica.« V ljubezni pa je veliko lepega. Rdeča je barva ljubezni. SREČKO KRIŽANEC, Štore Pohvale Zadovoljna V medijih in na različnih portalih so se pred časom pojavile graje, v katerih so omenjali podjetji Global s Teharja in Žonta mehanične delavnice. Moje izkušnje z omenjenima so ravno nasprotne in hvalevredne. Ob toliko dobrih izkušnjah, ki sem jih imela ob nakupu avtomobila in pri odpravljanja manjših okvar v času garancije, lahko samo zapišem: kapo dol. Vsaka zgodba ima pač dve plati, le da ljudje radi razpravljajo o negativnih stvareh in nepremišljeno povedo le eno plat zgodbe ter s tem naredijo ogromno škodo, ki jo je težko popraviti. Hvala za prijaznost, spoštovana ga. Klavdija z ekipo in prav tako mehanika g. Ernest in Maxi. VERICA ŠTANTE, Štore Modri telefon Kdo je upravičen do invalidnine? Občanko zanima, kakšni so pogoji za invalidnino. Omenila je, da ima priznano 80-odstotno invalidnost, vendar je prejela odločbo, po kateri ji invalidnina ne pripada. Prosi za pojasnilo. Odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za invalidsko zavarovanje in poklicno rehabilitacijo v celjski območni enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: »Invalidnina je pravica do denarnega prejemka za eno ali več ugotovljenih telesnih okvar. To področje je urejal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal do 31. 12. 2012. Do invalidnine je bil upravičen tisti, pri katerem je bila podana najmanj 50-odstotna telesna okvara kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela (ob dodatnem pogoju izpolnjevanja določene pokojninske dobe oziroma uživanju starostne ali invalidske pokojnine). Zavarovanec, pri katerem je bila ugotovljena najmanj 30-odstotna telesna okvara kot posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, je lahko pridobil pravico do invalidnine ne glede na pokojninsko dobo. Nov zakon, ki velja od 1. 1. 2013, ne vsebuje več pravice do invalidnine za telesno okvaro kot posledice bolezni ali poškodbe izven dela. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov lahko zavarovanci pridobijo pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali za poklicno bolezen. Občanka omenja, da ima 80-odstotno telesno okvaro brez pravice do invalidnine, kar pomeni, da je bila ta ugotovljena po 1. 1. 2013 kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela.« BJ Menjava javne žarnice Občanko iz Celja zanima, koliko časa povprečno traja, da je žarnica javne razsvetljave zamenjana. Prebivalci Brega so že pred tremi tedni prijavili, da ena od žarnic tamkajšnje javne razsvetlja- ve ne deluje v redu, zato je večino časa del ulice v pol-temi. Občanka se zato tam ne počuti varno. Napaka je bila prijavljena občinskemu Servisu 48, vendar besedilo tam še ni bilo objavljeno. Po telefonu je izvedela, da je bila prijava prejeta. Občanki se zdi tri tedne čakanja na zamenjavo žarnice preveč, čeprav ji je znano, da ne menjujejo vsake žarnice posebej, ampak več skupaj. Zato jo zanima, kakšen je po prejemu prijave postopek za zamenjavo žarnice ter koliko časa povprečno sploh traja, da pride do zamenjave. Gregor Globočnik iz Mestne občine Celje odgovarja: »Za menjavo žarnic na ulični razsvetljavi je pooblaščen Elektro Celje, d. d. Tovrstne napake vzdrževalci odpravljajo po potrebi oziroma ko jih nekdo o tem obvesti. Odpravljanje takšne napake traja od enega dneva do tri tedne, ko pristojna služba opravi redni pregled. Svetilka javne razsvetljave pri stavbi Breg 13 je že bila zamenjana.« BJ 46 RAZVEDRILO Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Pri frizerju Frizer reče brkatemu moškemu: »Če vam malo odrežem te brke, si ne boste prav nič podobni.« Moški: »Potem si tudi vi ne boste več podobni.« Kadilec Kadilec je videl na razstavi sliko pljuč bolnih kadilcev. Kolega ga vpraša: »Ali boš še kadil?« »Bom, samo na razstave ne bom več hodil.« Pameten Janezek meni, da je preveč pameten, da bi ostal v razredu, kjer se dolgočasi, zato vpraša učiteljico, če bi se lahko prepisal kar na gimnazijo. Učiteljica obvesti o tem ravnatelja, ki vpraša Janezka, če lahko naredi test. Janezek se strinja in ravnatelj začne spraševati. Ravnatelj: »No, Janezek, da vidimo ... 13x4?« Janezek: »52!« Ravnatelj: »In kvadratni koren iz 9?« Janezek: »3, gospod ravnatelj.« Ravnatelj: »Glavno mesto Japonske?« Janezek: »Tokio.« Test traja še pol ure, Janezek pa ne naredi nobene napake. Na koncu je ravnatelj zadovoljen z rezultatom, učiteljica pa vpraša, ali mu lahko zdaj ona po- Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. stavi nekaj vprašanj. Oba se strinjata in učiteljica začne spraševati: »Dobro, Janezek. Krava ima 4, jaz pa 2. Kaj je to?« Janezek: »Noge, gospa učiteljica.« Učiteljica: »Točno. Kaj lahko najdemo v tvojih hlačah, v mojih pa ne?« Ravnatelj je presenečen nad vprašanjem . Janezek: »Žepe!« Učiteljica: »Dobro, Janezek. Kje so ženske najbolj kodraste?« Ravnatelj se pripravlja, da poseže med njiju, a Janezek odgovori: »V Afriki.« Učiteljica: »Kaj je mehko, a na rokah ženske postane trdo?« Ravnatelj zavije z očmi, a Janezek spet odgovarja: »Lak za nohte.« Učiteljica: »Kaj imajo moški in ženske sredi nog?« Janezek: »Kolena!« Učiteljica: »V redu. Kaj ima poročena ženska širše kot neporočena?« Ravnatelj ne more verjeti svojim ušesom. Janezek: »Posteljo, gospa učiteljica.« Učiteljica: »Kateri del mojega telesa je največkrat vlažen?« Janezek: »Vaš jezik!« Učiteljica: »Katera beseda se začne s črko p in označuje nekaj, kar se pod moško roko orosi, moški pa hoče še?« Janezek: »Pivo.« Ravnatelj je brez sape, ves moker od znoja, odloči se, da bo prekinil test in vzklikne: »Ne bom te poslal Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. 113 let stara fotografija Tako starih fotografij v tej rubriki še nismo imeli. Tokrat nam jih je poslala Anica Cokan iz Studenc pri Žalcu, ki ji bomo za njen trud poslali hišno darilo. Ob prvi fotografiji je zapisala, da je na njej njena stara mama Marija Rezman (na sredini), ko je bila pri birmi leta 1896. Desno je njena sestra. Ta fotografija je nekoliko mlajša, stara dobrih sto let, na njej pa je Marija Rezman v dekliških letih s svojim skrbnikom. Bila je iz veččlanske družine in so jo na bližnji kmetiji vzeli za svojo, saj niso imeli otrok. Podedovala je kmetijo na Brezovškovem hribčku v Studencah pri Žalcu. v gimnazijo, ampak naravnost na fakulteto! Zame bi bila vprašanja pretežka.« Ponovitev Ves iz sebe je srečni očka poklical uredništvo časopisa in dejal: »Moja žena je rodila šesterčke!« »Kako ste rekli? Ali lahko ponovite?« »Ljubi bog, tega pa ne.« Pismo Piše študent pismo staršem: Dragi domači! Ker že štirinajst dni nimam nobenih vesti o vas in ne vem, kako vam gre, prosim, da mi pošljete v pismu vsaj 200 evrov, da bom vedel, ali ste sploh še živi. Vaš sin Janez REŠITEV SUDOKU 277 V spanju sem zelo dober. To lahko počnem z zaprtimi očmi. 5 2 6 4 8 1 3 7 9 4 7 1 3 9 5 8 6 2 9 3 8 6 7 2 1 4 5 2 6 3 5 4 9 7 8 1 8 9 5 1 3 7 4 2 6 7 1 4 2 6 8 5 9 3 1 5 7 9 2 4 6 3 8 6 4 9 8 1 3 2 5 7 3 8 2 7 5 6 9 1 4 Vse slikovne šale vir: splet 9 4 7 1 9 4 6 3 3 2 9 1 6 2 8 6 4 9 5 8 4 2 5 3 5 Slovo od beline S fantom sva si uredila stanovanje. Strgala in odstranila sva 60 let star tapison in tapete, podrla nekaj sten, poskrbela za novo napeljavo in šest mesecev kasneje prišla do ciljne ravnine ter prebelila stene. Stenska barva mi ni še nikoli tako dišala. Čeprav sem bila po nekaj minutah v stanovanju od nje omotična, je dišala po novi poti, novem začetku in predvsem popolni samostojnosti. Dišala je po ponosu. Čeprav je vonj kmalu izginil, so občutki ostali in se prikradli vsakič, ko je moje oko uzrlo popolno belino. Vsi so me sicer opozarjali, da ta ne bo trajala, a ostala sem optimistična. Saj se kdaj tudi moja starša zmotita! Košček popolnosti je izginil že z vnosom prvega pohištva. Ne le, da sem se poslovila od beline, tudi od kakšnega koščka stene na sveže »po-kitanih« robovih. A kmalu sem si našla novo tolažbo ... vsak ris piše svojo zgodbo. In svoje zgodbe so napisali postelja, hladilnik, težka miza in umazana vrečka mojih čevljev. Ravno o »nepopolni popolnosti« sem razmišljala, medtem ko sem zlagala posodo iz pomivalnega stroja. Zasanjana sem polirala nože in vilice (tudi to naj bi v kratkem minilo, trdita moja starša), se čudila, kako lahko cenena posoda postane čudovita, če je tvoja, in si ogledovala vinske kozarce. Zamišljena sem pograbila še posodo kuhinjskega aparata in v sekundi pozabila, da ima ta posoda močno izbočeno dno. In ko posodo položiš v pomivalni stroj, izbočeno dno pomeni prostor za veliko količino vode. Med razmišljanjem, popevanjem in, priznam, poplesavanjem po kuhinji, sem jo pograbila in hitro dvignila iz pomivalnega stroja. Čeprav sem se v nekem trenutku spomnila na vodo, je bilo prepozno. V loku je »poletela« čez celo kuhinjo (ki žal ni največja in je zato učinek bil še toliko večji), videla sem, kako v curku hiti proti steni, dih mi je zastal, a voda žal ne. Zalila je elektronski del pomivalnega stroja, na katerem je označeno, kako ne prenese stika z vodo, in okrasila najino steno. Ko sem s servieto kot zmešana pivnala po steni, pa se je belina odločila, da zapusti najin zid in pristane v mojem naročju. Kar naenkrat so vsi risi postali nepomembni, »odplaknjena« stena se mi je posmehovala, fant je reševal pomivalni stroj, sama pa sem se spraševala, kako je možno, da stroj ni odporen na vodo. In starša sta spet imela prav ... Risi zbledijo, stena se pobarva na novo, laminat v kuhinji (kako prav je imel moj očka) sicer terja svoj davek, a je le delček mozaika, ki ga pišeš v svojem novem domu. In vsakega risa ter z njim vsake nove zgodbe se nekoč spominjaš z nasmehom. Tako komaj čakam, da poriševa svoje stene... z najinimi zgodbami. PONOSNA PLESKARKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Ali imate še kak drug dokument kot svojo ... SKUPINA OSMIH LJUDI ZORMANOVA LITERARNA JUNAKINJA AVTOMAT (ZASTAR.) MORSKI SESALEC Z BRKI VNOS CEPIVA V TELO ENOCELICNE PRAŽIVALI Povsod z vami POSNETEK (ZASTAR.) OBCUTEK ZA KAJ MREŽA (ANG.) NEKDANJA IZRAELSKA POLI-TICARKA (GOLDA) IN TAKO DALJE (LAT.) MESTO V JUŽNI AFRIKI (ORIG.) JEDEK POSMEH MESTO V MALIJU POKRAJINA NA PIRENEJ. POLOTOKU RIMSKI BOG LJUBEZNI DORASEL MOŠKI (EKSPR.) MAJHNA KITA STARO-EGIPČ. SVETI PTIC 16 NEKD. HRV. ŠALJIVKA ERŽIŠNIK NEUMNEŽ (NAR.) PLADENJ (POG.) TELICA (LJUBK.) MEDNARODNA OZNAKA EGIPTA DRŽAVA V JV AFRIKI ANG. IGRAL. (IAN) MUSLIMANSKI POZDRAV MAKEDONSKO MESTO TONE SVETINA ČISTILNI PRAŠEK ŠVEDSKA PEVKA CHERRY ANGLEŠKI ČLEN 17 AM. IGRAL. (IRENE) AM. IGRAL. (ROBERT DE) IT. PEVKA PAUSINI KrižanKe & uganKe DELOVNA SPOSOBNOST TELESA ELEKTROMAGNETSKI VAL AMERIŠKI REŽISER (LEE) JANEZ JALEN ANGLEŠKI PEVEC JOHN AM. IGRAL. (SHARON) NAJDALJŠA JUŽNOAM. REKA MOZOLJA-VOST MISS SL. 2000 (MAŠA) OKR. IMENA MADELINE AFORIST PETAN LUKSEM-BURŠKI VOJVODA KUBANSKI PESNIK (JOSE) LEONARDO, RAPHAEL, DONATELLO, MICHELANGELO SO ... TUPOLJEV IRSKA IGRALKA O'HARA ELEKTRO-KARDIO-GRAM POSODA ZA SMETI ZASIPNA JAMA 2 : 2 = ? VISOKA AZIJSKA PLANOTA ROBERT REDFORD PRIPADNIK BALTOV SPREHAJALIŠČE 20 ŠKOTSKO MOŠKO KRILO NEKDANJI ARABSKI EMIRAT 18 SODOBNIK KELTOV PEČEN V VROČEM OLJU GLIVA (LJUD.) VPRAŠAL-NICA HITER FRANCOSKI PLES ZNAMKA TISKALNIKOV 10 IZDELOVALEC KRUHA SLOVENSKI SLIKAR ZLATA OG-NJANOVIČ MEDN.ORG. ZA STANDARD. 14 LATINSKI VEZNIK IGNACIJ BORŠTNIK LETOVIŠČE AZIJSKO NA KRIMU GOROVJE POSODA ZA ODTOK VODE RAZSIP-NIŠTVO 19 VEČJA TEŠENJE ZNANST-LAKOTE VENA RAZPRAVA Nagradni razpis Nagrade podarja Minicity Ljubljana, BTC City, Dvorana A, Šmartinska cesta 152, Ljubljana, info@minicity.si, www.minicity.si 1. nagrada: dnevna vstopnica v Minicity za enega otroka in enega spremljevalca 2. in 3. nagrada: enourna vstopnica za Minicity za enega otroka in enega spremljevalca mimci y 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. novi tednik Očem prijazna ugankarska revija z VELIKO PISAVO Oven 3ik Lev Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 17. oktobra. Geslo iz številke 40: Kakovostna vinska letina Izid žrebanja Tri enakovredne nagrade, kosilo za dve osebi konec tedna na Celjski koči, prejmejo: Ana Senegačnik iz Celja, Janeta Kolšek iz Kasaz in Zinka Knez iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Tehtni ca Planeti bodo izpostavili smisel za podrobnosti, zato izkoristite ta vpliv v svoje dobro. Fizično se boste sicer počutili malce izčrpano, vendar bo vaša mentalna energija na višku. Pričakujete lahko večje spremembe prav na vseh področjih. Nikakor ne boste uspeli umiriti svojega nemirnega duha. Zaradi tega lahko povzročate veliko problemov ljudem, ki so vezani na vas čustveno. Imeli boste lenobne dneve, pa vendarle vas bodo drugi prisilili k temu, da bo kar aktiven teden. Dogodki se bodo kar vrstili drug za drugim, tako da se boste na koncu že zabavali. Vpliv Sonca v vašem znamenju vam daje moč in elan in energijo, da uredite vse zadeve, ki so vezane na medsebojne odnose. Prav bi bilo, da dobro premislite, kakšna so vaša čustva. Ni dobro bežati pred utripom srca. škorpijon Za vami je naporno obdobje, zato bo dan nekoliko bolj umirjen. Dogajale se vam bodo še naprej nenavadne stvari, vendar boste kljub vsemu zadovoljni in veseli. Na prihodnost boste gledali z optimizmom. Prav je, da poskrbite za vse tiste zadeve, ki ste jih zanemarili v preteklem obdobju. Obeta se vam izredno pozitivna sprememba, ki trka na vaša vrata. Srečni boste ob misli na prihajajoče dni. Sicer se vam bo tudi danes vrstilo nekaj drobnih težav, ki vas tokrat ne bodo spravljale v slabo voljo. Premišljevali boste o sebi in si zaželeli, da bi imeli ponovno vse niti v svojih rokah. Vpliv preteklosti bo ponovno bolj močan, zato se vam obeta kar nekaj večjih sprememb, ki jih boste vnesli v svoje življenje počasi, korak za korakom. Dvojčka Nujno potrebno bo, da si zagotovite, kako boste delovali v prihodnje. Malce boste negotovi glede nekoga, ki vam pomeni več kot ostali. Priporočamo vam, da se pogovorite o nejasnostih, le tako boste v svoji duši mirni. V vas se bo porajala potreba po večjih spremembah, potovanjih, skratka vse boste sprejemali, samo monotonije ne. Dobili boste prijetno povabilo. Rak Strelec Vaš vladar bo tokrat tisti, ki vam bo prinesel kar nekaj težav v komunikaciji. Prešel je namreč v znamenje škorpijona. Zaradi tega vpliva boste tudi pozabljivi in raztreseni. Svetujemo vam veliko previdnost v medsebojnih razmerjih, saj lahko zaradi netaktnosti naredite kakšno večjo, usodnejšo napako. Vaše življenje bo močneje vodila usoda, na katero ne morete računati. Kozorog Kljub izjemnim naporom boste imeli občutek, da stopate na enem in istem mestu. Dosegli boste kompromis med želenim in realnim. Nekdo vas bo prijetno presenetil in razburkal vašo domišljijo. Obeta se vam kar nekaj večjih sprememb. Na nekatere od njih ne boste računali. Dobili boste novo, odlično priložnost. V današnjem dnevu boste podoživljali zadeve, ki so povezane z začetkom leta. Sami pri sebi boste občutili sicer nemoč, vendar tudi odločitev, da ne boste nikoli več tako nespametno ravnali. Za dosego svojega cilja se boste bojevali z vso silovitostjo in pri tem porabili veliko dragocene energije. Poskrbite za sprostitev in za svoje zdravje. Uspelo vam bo nemogoče in zaradi tega boste danes izjemno dobre volje. Venera bo dobro delovala na vaše počutje. V mislih boste delali načrte za naprej. Veselili se boste vseh novosti in zadeve obračali sebi v dobro. Vpliv Sonca v miroljubni in očarljivi tehtnici bo še naprej burkal vašo domišljijo, vam prinašal srečne okoliščine tudi v ljubezni. Za nič ni prepozno, boste ugotavljali v veseljem. Vodnar Цд Devica Zelo resno se boste lotili svojega dela. Izredno boste pridni in marljivi, zato boste že danes naredili veliko. Nekdo bo v vas prebudil že davno pozabljeno hrepenenje. Vaš vladar bo v tem tednu še bival v vašem znamenju, zato boste uredili veliko zaostalega dela. Prepričali se boste, da vas nekdo pogreša. Mars v vašem znamenju bo prinašal sicer nekoliko več nemira, ki pa ga koristno uporabite predvsem v ljubezni. Prejeli boste sporočilo, ki vas bo presenetilo in vam dalo kar nekaj zamisli za naprej. Priložnosti vam tudi te dni nikakor ne bo manjkalo, življenje se vam bo pokazalo v novi, bolj privlačni luči. Poskrbeli boste za sprostitev, vendar se boste tudi na delovnem področju potrudili in dosegli velike rezultate. Čas je izredno ugoden za vse spremembe, ki jih želite vnašati v svoje življenje. Ljubezen se vam kaže, zagrabite jo z obema rokama. Ribi Zadovoljni boste zaradi opravljenega dela in deležni boste mnogo pohval. Koristno za vas bi bilo, da se malo umirite, predvsem zaradi psihičnega stanja. Na čustvenem področju zaenkrat ne bo sprememb. Spremembe razpoloženja bodo zelo velike, velik bo tudi vpliv na nekoga v vaši bližini. Imeli boste odlično priložnost v ljubezni, zagrabite jo z obema rokama, saj se vam obeta sreča. Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. 3 21 9 15 4 NOBELIJ 11 2 NIKELJ 13 RADIJ 12 BLESK ZIDNI LOK 8 MAKARSKA 7 5 6 48 RUMENA STRAN Sladko-kislo kozjansko jabolko Bolj kisla je bila letos jabolčna bera, ki je podlegla najprej pozebi, potem pa še suši. Srečanja ob jabolkih pa so vedno sladka. Polnoletnost Praznika kozjanskega jabolka so letos počastili kar dva ministra, predsedniški kandidat, cela vrsta županov in še in še pomembnih ljudi.5 Foto: SHERPA Ministra Dejan Židan in Zdravko Počivalšek ter župan Podčetrtka Peter Misja so zeleni napitek najprej pisano gledali, potem pa vseeno pogumno nazdravili. »Tako kislo, kot je videti, že ne more biti ...« »Pa naj še kdo reče, da pri nas nismo vsi po malem carjeviči,« si je ob uspeli prireditvi v brado zabrundal prvi mož Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič (levo). In župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak mu je lahko samo prikimal. V vlogi gostitelja si človek pretirane razpuščenosti res ne more privoščiti. Verjetno gre temu pripisati resnost kozjanske županje Milence Krajnc in domačinke Ide Simončič, ki v tem letu nosi krono mlečne kraljice. Po navdih med šentjurske pionirje Ko se je pred dnevi v naših krajih mudil minister za infrastrukturo Peter Ga-šperšič, je še pred uradnim delom v Šmarju in Kozjem obiskal šentjurski muzej Južne železnice. Za kustosa in ustanovitelja muzeja Mihaela Bučarja je bila to bolj ali manj pričakovana pika na i. Kako bi pa izgledalo, če ga od vseh ministrov ravno prometni ne bi obiskal! Če kaj, je Bučar ministru povedal, da so 577 kilometrov dvotir-ne proge med Dunajem in Trstom pred skoraj dvesto leto zgradili v kratkem času brez vsakih cirkusov. Da ima šentjurski častni občan marsikaj pametnega povedati, je očitno širše znano. Malo nazaj ga je namreč obiskal prvi mož vlade Miro Cerar, še pred tem pa prvak opozicije Janez Janša. »S politi- ko se ne ukvarjam, nikogar posebej ne vabim, sem pa vesel, ko me obiščejo,« se je skrivnostno nasmehnil žele- zničarski zanesenjak Mihael Bučar. Foto: StO Muslimanski župnik pretekel 148 kilometrov Imam Nazif Topuz, ki vodi celjsko muslimansko župnijo, je že lani pretekel celotno progo ljubljanskega maratona, pred dnevi pa je opravil še s 148 kilometrov dolgo progo od Loga pod Mangartom do Ljubljane. Pretekel jo je v šestih dneh v spomin na 100-letnico postavitve džamije v Logu. Med prvo svetovno vojno so jo na soški fronti postavili bošnjaški vojaki avstro-ogrske vojske. Tek celjskega imama je bil poimenovan Od džamije do džamije, saj je bil cilj proge nov Islamski kulturni center v Ljubljani. Zadnji dan teka so se Topuzu pridružili kolesarji iz Velenja, iz tamkajšnjega odbora islamske skupnosti. Na cilju sta ga posebej pozdravila slovenski mufti prof. dr. Nedžad Grabus ter ljubljanski župan Zoran Jankovič, med tekom se je srečal tudi s predsednikom Borutom Pahorjem. Foto: arhiv islamske skupnosti Ministra Petra Gašperšiča (levo) je s svojim legendarnim starodobnim fordom po Šentjurju zapeljal Rudi Ferlež. Vlogo gostiteljice v domačih krajih je poleg Mihaela Bučarja (desno) prevzela tudi šentjurska poslanka Anita Koleša. Kraljice vseh vrst V Savinjski dolini in izven nje še vedno odmeva uspe- šno izpeljana prireditev Savinjski Oktoberfest. Obiskovalci so na odru pozdravili dve kraljici. Prva na levi je Mirica Petre, naziv kraljica pa smo ji pripisali kar mi! Z družinskim podjetjem Šotori Petre je namreč zaslužna za odmeven dogodek v Žalcu, za katerega verjamemo, da bo tudi v prihodnje predstavljal nepozabno zabavno druženje z utekočinjenim zelenim zlatom. Na desni ob njej stoji prava kraljica - nemška kraljica piva Theresa Zieglmeier, ki bo glas o Savinjskem Oktoberfestu ponesla čez meje naše države. Predsednik društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije Janez Oset (desno) je pohvalil tudi domače hmeljarje ter dolgoletnim pridelovalcem, ki skrbijo za tradicijo in razvoj, podelil priznanja. Foto: GrupA Celjskemu imamu Nazifu Topuzu, ki je že dedek, je uspel velik tekaški podvig. Zadnji dan teka so se mu pridružili kolesarji iz Velenja. radio celie