325
Politične stvari.
Iz državnega zbora.
V  zadnjem listu opisal sem bolj vnanji obraz državnega zbora, danes omeniti je bolj obravnav samih, deloma pa tudi dogodeb, katere eaako unanjo stran zbo-rovo zadevajo, kakor tudi ojstro značijo sedanji politični položaj.
Obravnave zborove polnile so se dosedaj poglavitno s predlogom, ki zadeva spremembo izvršiluega reda, katere v obče merijo na to, dolžniku posestniku ali rokodelcu v manji meri in primerni obliki nakloniti one polajšave oziroma izjeme in prostosti nasproti upniku, katere uradniki uže vživajo. Pri tem predmetu govorila sta razun druzih tudi poslanca Pfeifer in Šuklje, prvi mislil je, da naj bi se hudomušne izvršbe deloma zabranile s tem, da naj bi povračilo izvršilnih stroškov ne imelo prednosti pred vknjiženimi upniki; drugi je predlagal, naj bi se za prihranenje stroškov večinoma opustilo razglašenje po časnikih, ker je tako razglašanje večinoma brezvspešno, zmiraj drago, in ker po tem škodo trpe upniki in pa kredit sploh.
V  petek popoludne se je obravnava tega predmeta po ojstri razpravi med dunajskim poslancem dr. Ja-quesem in pa zastopnikom pravosodnega ministerstva svetovalcem Steinbachom   končala  v drugem branji.
Opazovanje levičarjev kaže, da sicer do sedaj niso zgrešili nobene posebne prilike, zapreke staviti vladi in večini, vendar pa so dosedaj nekako omahovali, ako bi jih vlada potrebovala, da doženo pogodbo z Ogersko, da ji priskočijo. Sicer imamo do sedaj zabeležiti samo tri pomenljivejše izjave levičarjev. Prva bila je interpelacija Heilsbergova iz nemškega kluba zarad nemško-avstrijske zveze. Na to interpelacijo odgovoril je minister Taaffe minuli  petek  kratko  in jasno,   da je  naša
zveza z Nemško nespremenjena, povsem taka, kakor jo je lansko leto popisal minister vnanjih zadev grof Kal-noky v delegacijah, Heilsberg predlagal je, naj se prične razgovor o tem odgovoru, pri kateri priliki bi bil še kakovi Velikonemec priliko našel, poveličevati Bismarka, po drugi strani pa hrustati, kar je kjer koli slovanskega. Vlada ne bi bila mogla razodeti mnogo več kakor je storila v kratkih besedah svojega odgovora in zato se predlog na razgovor od strani večine ni sprejel.   Videti je bilo, da zavolj tega nihče ni bil hud.
Drug pomenljiv čin levičanev, in to neraško-avstrij-skega kluba, je Plener-Exner-Wrabecov predlog, naj se ustanove delavske zbornice, in to. na Dunaji, v Lincu, Solnogradu, Gradcu, Ljubnem, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Rovigni, Trstu, Insbruku, Bolcanu, Reichenbergu, Eger-u, Brnu, Olomuca, Tropavi, Krakovem, Lvovu, Brodu in Črnovicah. Te zbornice naj bi imele tudi pravico, za državni zbor voliti poslance. Ta predlog še ni bil obravnavan v zbornici.
Tretji čin levičarjev je po vnanji obliki sicer skoraj prazen, kot znamenje sedanjega položaja, pa jako pomenljiv. To je bilo neko, s zelo ojstrimi pušicami nabo-deno vprašanje bivšega ministra Chlumeckega clo grofa Hohenwarta kot načelnika jezikovnega odseka, jeli ne bi hotel kmalu sklicati ta odsek. V tem vprašanji vpletena je bila trditev, da so levičarji z jezikovnim vprašanjem hoteli mirovati, dokler ni rešena pogodba z Ogersko, ker je pa ministerstvo zadnje dni izdalo na-redbo. po kateri so Nemci izključeni od državnih služeb pri višji sodniji pražki in brnski in zato je levica prisiljena, zopet in pred časom pričeti jezikovni boj. — Grof Hohemvart odgovoril je po vsem mirno, da bo kar prej sklical oni odsek in formalno bilo je vprašanje rešeno. Bistveno pa se iz tega razvidi, da si tudi sedaj nemško-avstrijski klub in vlada nista prav nič bližje kot prej, temveč v krvavi vojski, zmiraj z očividnim namenom   spodriniti   vlado   in večino   ter   vsesti   se na
njeno mesto.
Ta čin levičarjev pokazal je jasno, kako samovoljno so obračali vodo na svoj mlin izrekoma pri imenovanji trgoviuskega ministra Baquehema, ko so trdili, da to imenovanje pomenja pomikanje vlade proti levici. Sedaj izrekla je levica po svojem vodji Chlumecky-u, da je in ostane, dokler je bo kaj, v borbi zoper vlado Taaffe-jevo.
(Dalje prihodnjič.)
326
334
Politične stvari.
Iz državnega zbora.
(Dalje.)
Poglejmo sedaj na desnico, kaj ona dela.
Desnica Čuti, da so razmere naše enako notranje kot vnanje prav resne in s tem položajem računa. Ne glede na vlado obrnila se je tedaj do najtežjega dela do pogodbe z Ogersko; odseki začeli so delati, in kakor se je nadjati, dcgnani bodo v osekih v treh tednih vsi predmeti. — Desnica ve, da bo s te odpravljena največja notranjih težav, zavolj tega hoče jo dognati pred vsemi drugimi. Jeli bo to sedanji vladi na korist ali ne, to ne pomenja mnogo, ker sta pogodba in vlada reči vsaka za-se.
Vse drugo prizadevanje večine pa se obrača na to, da se med seboj ožje zveze, ker le tako je tudi obstanek njen zagotovljen. V ta namen je dognati in se do-ganja, kaj hoče večina, po katerih sredstvih in v čem so vsi deli večine drug za druzega v soglasji. To bistveno vprašanje rešuje se v posebnih nejavnih obravnavah. Pa tudi družbensko bližajo se različni deli desnice drug drugemu. Kar se še nikdar ni zgodilo, od kedar ima sedanja večina v rokah krmilo državnega zbora, zgodilo se je minuli četrtek, ko so se sešli poljski, češki, Hohenwartov in Lichtensteinov klub v skupni shod.
Navzočih bilo je v Breitovem hotelu za državno zbornico nad 130 desničarjev, kar jih ni došlo, jih večinoma ni bilo v Beču, ali pa so bili bolni in zadržani. V shodu veljala je samo ena zapoved, da se tovariši z enega kluba niso smeli vsesti skupaj, s tem doseglo se je, da so prišli v ožjo dotiko desničarji, ki sicer v to nimajo prilike. — Taki shodi bodo se ponavljali in nadejati se je, da ostanejo stalni, tako, da bo vsakemu desničarju znano, kje gotovi dan v tednu more sniti se s tovariši svojimi. — Ako to obvelja, podučijo se poslanci o potrebah in težnjah druzih krajev države, delovanje postane bolj zavestno in ako se desnica tako ožje sklene v nji vsak poznajoč potrebe druzega, potem ne bo več krhanja, potem ne bo več prostora med desnico za šuntarje in rogovileže, kakor so zadnje dve leti se zalegli med njo tako, da je bil zadnji čas, pokazati jim vrata.
Koliko časa ima trajati sedanje zborovanje, še ni gotovo, toliko pa je dogovorjeno, da se delegaciji snidejo dne 4. novembra. Pred tem dnevom pa bo državno zborovanje pretrgano, kedar bode posel dognau, katerega ima izrekoma v odsekih za pogodbo in pa po izvršenih volitvah v delegacije, kar je vse lahko mogoče teden pred začetkom delegacij, ako v odsekih za pogodbo ne nastanejo nepričakovane zapreke.
Glede stanja in vedenja vlade sedaj ni mnogo opomniti, na to pa kaže vse, da ministra Dunaj evski in Pražak, katera levičarji uže mnogo let odstavljajo, še nočeta vstreči vroči želji svojih nasprotnikov, temveč ostaneta še dalje pri vladi, akoravno levici nepriljubljena. — Minister Gautsch dan za dnevom zgublja prijateljev, osornost in napetost njegova mu tudi ne bodete pripomogli k priljubljenosti.