J Prvi slovenski dnevnik v Zjcdinjcnih državah. Ixlwga vsak dan izvzcmSi nedrij in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c4meriki The first Slovenje Daily* in the United States. Issued every day except Sundays andHofidays. HLBFOH PIS ASHE: 1279 SECTOR. ; au 1903» at tke Offiet at Hew Task. V. Tn the Act of Cancras of 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS NO. 143. — ŠTEV. 143. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 18, 1908. — ČETRTEK, 18. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Republikanska konvencija Vse gre v redu. REPUBLIKANSKA NACIJONAL-NA KONVENCIJA SE VRŠI NATANČNO PO WASH-INGTONSKIH ŽELJAH. Nekoliko iz vsebine republikanske platforme in o socijalizmn. MALO NAVDUŠENJA. Chicago, 111., 17. junija. Ko se je včeraj točno opoludne pod predsedstvom Harry S. Newa pričela republikanska konvencija, velikanska dvorana Coliseja še ni bila polna, kajti delegatje so še prihajali. Par minut potem, ko se je pričel prvi govor, so pa bili vsi sedeži zasedeni. Kraj žensk republikanskih vodij in predsednikove hčerke so bili na platformi tudi poslaniki Francije, Anglije in Kitajske, ktere je začasni predsednik konvencije senator Burrows v imenu konvencije vljudno pozdravil. Pred otvoritvijo konvencije je katoliški ikof Muldoon molil za blagoslov in potem je pričel govoriti senator Burrows. Kmalo potem, ko je prenehal s svojim govorom, so prišli na vse galerije dečki, ki so njegov govor, lepo tiskan, razdelili med občinstvo. Govornik je v svojem govoru hvalil sedanjo administracijo predsednika Roosevelta, in kakor hitro je izgovoril njegovo ime, se je pričelo v dvorani vsestransko burno ploskanje. Senator je ponovil vse ono, kar je stranka že dobrega storila in kar smo že neštetokrat slušali. Njegov govor je trajal nekaj nad jedno aro. — Po Burrowsovem govoru so proči-tak imenik začasnih uradnikov in razne državne delegacije so imenovale svoje člane za različne odbore. Ob 2. uri popoludne se je konvencija #a včeraj končala in prihodnja seja •e je določila na danes opoludne. Medtem, ko pridejo na ta način delegatje v ospredje, da si lahko domišljajo, da so oni pravi ljudje, ki določajo predsednike, se za kulisami marljivo deluje. Včeraj se je vršil tudi boj za dosego predloga, s kte-rim naj 6e omeji pravica sodnikov izdajati takozvana sodna povelja, toda ta boj je sedaj že potihnil, tako da do razvoja v stranki nikakor ne bode prišlo. Nek tukajšnji časopis je včeraj objavil program republikanske stranke, J kterega je prinesel Ellis iz Washington*. Za ta program se tukaj vse zanima, to tem bolj, ker je znano, da se je izdelal po Rooseveltovih navodilih. Roosevelt je sicer takoj izjavil, da se gre pri tem le za načrt programa, .čegar večji del on niti videl ni. Ker je pa s to izjavo pone-koliko priznal, da je on v zvezi s programom, se sedaj še bolj veruje, da se je platforma izdelala natančno po njegovih navodilih. Jedi na ženska, ki bode sedela med delegati kot delegatinja, je Mrs. Lucy A. Clark iz Brighton City, Utah. Ona je prepričana, da se bode republikanska stranka sedaj izrekla za žensko volilno pravico, toda razun nje ne goji nihče takega upanja. i^osedaj še ni bilo pri ni jednej rfiiblikanskej konvenciji ženske kot del^iratinje. Mrs. Claik je hči jed-nega izmed prvih mormonskih nasel-nikov v državi Utah in se že štiri leta peča s politiko svoje države. L. 1896 je kandidirala v državni senat, toda njen demokratičen nasprotnik jo je pri tem porazil. Proslava Roosevelta pri konvenciji. KO SE JE VČERAJ PRI REPUBLIKANSKI KONVENCIJI IMENOVALO ROOSEVELTOVO IME, JE TRAJALO PLOSKANJE 47 MINUT. Govor trajnega predsednika konvencije senatorja Lodgeja je vzbudil navdušenje. DANES PRIDE DO KRIZE. Zopet jrovodnji v Missouriju. V MESTU ST. LOUISU, MO-, PRETI VELIKA POVODENJ, KER REKA MISSISSIPPI HITRO NARAŠČA. Mnogo hiš v mestu je že preplavljenih in ljudje so jih pričeli ostavljati NASIPI V NEVARNOSTI. Dijaki delavci na farmah. Albany, N. Y., 17. junija. Državni poljedelski urad naznanja, da je imel tudi letos obilo sreče pri nabavi vseučilišču ih in drugih dijakov za delo na polju newyorSkih farmerjev, kte-ri se vedno pritožujejo radi pomanjkanja delavcev. Dijaki opravljajo tu dela na farmah v najboljšo zado-Toljnost farmerjev. Sedaj, ko se pri-čno počitniee v ljudskih in višjih soleh, se bode več tisoč dečkov prijavilo Mi delo na farmah, kjer se bodo mno-raktičnega naučili, kar bode ime-marsikog* večjo vrednoti, nego kar jo za more pri dobi- Chicago, 111., 18. junija. "Predsed ni k Roosevelt je najbolj priljubljen človek v Zjedinjenih državah." besede je včeraj pri konvenciji repub likanske stranke izgovoril počasi in glasno trajni predsednik konvencije senator Lodge. Potem je obmolknil stopil par korakov nazaj in pogledal proti mestu, kjer je sedela predsed nikova hčerka Alice, in takoj nato se je pričelo ploskanje in kričanje kakoršnjega dosedaj še nikjer ni bilo slišati, kajti trajalo je celih 47 mi nut. Najpreje je nastala živahnost med delegati in gosti iz West Vir-ginije, kterj so pričeli na vse grlo kričati "hurrah", njim so se pridru žili oni iz Utah, Idaho in Texasa in končno je nek starček na velikej tribuni pričel kričati. Krik se razširil na galerije in potem se dvaj set minut ni slišalo nič druzega nego neprestano kričanje besed: "Teddy Teddy, Roosy, Roosy, four years more!" Kadar grla niso mogla več vztrajati, je pričela velika godba dvorani igrati in tako je demonstracija v prid Roosevelta postala še več ja. Mnogo navzočih je IšTeklo svoje suknje, s kterimi so navdušeni vihteli krog glav, in ženske kakor tudi moški so mahali z zastavami, ktere so prinesli seboj. Zopet drugi so tro bili na rogove, in sicer z vsemi si lami,, ktere so imeli na razpolago Ko je proslava Roosevelta trajala 20 minut, so pričeli pristaši Tafta pre mišljati in tako so pričeli s svojo de monstracijo v prid vojnemu tajniku Taftu, vendar pa ta demonstracija ni bila taka, kakor ona, ktera je bila namenjena predsedniku liooseveltu Po preteku pol ure je mislil senator Lodge, da je že čas, da nadaljuje svojim govorom, radi česar je vstal in pričel s kladivom tolči po mizi Ljudje v dvorani so se pa na razgra janje tako priučili, da ga niso hotel poslušati in so kričali, trobili, žviž gali in peli nadalje. Ko je končno zavladal mir, je senator Lodge pričel zopet govoriti. Takoj nato je pa na stal v dvorani nepopisen smeh, kajti nekdo je vrgel na oder velikega Ted dy-medveda. Smeli in zabava je po stala taka, da bi uiti tisoč policajev ni moglo ljudi pri konvenciji prisiliti v to, da bi molčali. Iz odra je prišel medved med delegate in ko so najpreje imeli z njim delegatje iz Pennsylvanije svojo zabavo, so ga dobili oni iz New Jerseya. Od tu je romal dalje od države do države, dokler ni prišel zopet nazaj do New jerseycev, toda brez jedne noge, ktera je ostala pri delegatih iz Oklahome. Ko je bila ta zadeva končana, so Taftovi pristaši smatrali umestnim prirediti za svojega kandidata demon stracijcT in tako je bilo zopet slišati kričanje: "Billy Taft" in "Ohio Jedva pa da so pričeli s svojo demonstracijo, že so Rooseveltovi pristaši pričeli kričati zopet za Roosevelta in zahtevali, naj se ga takoj imenuje kandidatom. ftele potem je nadaljeval Lodge s svojim govorom, v kterem je opisoval predsednika Roosevelta kot najboljšega moža republike, kterega Američani najbolj ljubijo, docim se ga oni, ki nimajo čis*o vest, najbolj boje. Konvencija se je včeraj pričela kmalo po poludnevu. Roparski umor. V Wbeelingu, W. Va., je tamošnje porotno sodišče spoznalo 171etnega oženjenega Charles Cooka krivim umora. Cook je namreč v roparskem namenu umoril 16Ietnega Charles Bennetta, nakar je njegovo truolo vrgel ▼ reko Ohio. Porotniki so ga spoznali krivim umora po pivem redu. St. Louis, Mo., 18. junija. Reka Mississippi, ktera je tekom zadnjih tednov neprestano naraščala, dosegla je danes visočino, ki sega 4 čevlja preko normale. Veliki nasip je že popolnoma pod vodo. Vse hiše ki so bli-zo nasipa, so pod vodo in vse kleti ob nasipu so preplavljene in ljudje so v strahu, da voda ne bode dosegla tudi nadpritličja in celo prvega nadstropja. Vsled tega so hitro prepeljali v East St. Louis 5000 vreč peska, da z njim obteže nasip, kajti ako bi se slednji podrl, bi bila katastrofa ne-izgobna. Parniki ne morejo več pluti pod mostom pri Eads, ako ne povezi-jo svojih dimnikov, tako je voda narasla. St. Charles, Mo., 18. junija. Včeraj popoludne se je podrlo 400 čevljev velikega nasipa Missouri, Kansas & Texas železnice, kteri čuva tudi farme countvja St. Charles pred valovi reke Missouri. Ko se je nasip podrl, je voda preplavila 4000 oral obdelanega zemljišča. Farmerji so morali s svojimi rodbinami hitro bežati in imajo velikansko škodo. Svarilo rojakom. Vesti iz Rusije. Duma in posojila. GOSUDARSTVENA DUMA NI ZADOVOLJNA S POSOJILOM. KO JE JE VLADA NAJELA V JANU-V ARI JU. Predsednik proračunske komisije je posvaril finančnega ministra. NAPAD Z BOMBAMI. UMOR V NEW JERSEYU. Kraj železniškega tiru so našli truplo nekega moža. V Summitu blizo Springfielda, N J., so našli včeraj kraj železniškega tiru grozno razmesarjeno truplo John Andersona. Nesrečnikova glava je razbita in jedna noga mu je odtrgana. Predvčerajšnjim zvečer je Anderson naznanil policijskemu naredniku Murphvju. da mu je njegov konj ušel in je policijo naprosil, naj mu pomaga konja zopet vjeti. Policija je sedaj mnenja, da je Andersona po-ozil kak vlak Lackawanna železnice, ko je iskal ob progi svojega konja, d oči m je njegova žena prepričana, da on ni nikdar šel po železniškem tiru proti domu. Ona je mnenja, da so ga nepoznani roparji oropali, ker je imel pri sebi mesečno plačo. Roparji so ga najbrže do nezavesti pretepli in potem položili na železniški ti*. V žepih pokojnika so našli le sedem centov. Anderson je bil koejaž pri George Tiedersu, ki se sedaj mudi Evropi. Odstavitev delavcev. V tovarni Oxford Copper Works pri Constable Hooku blizo Bayonne, N. J., kjer dela sedaj 900 delavcev, se s 1. julijem za nedoločen čas pre-leha delati. Vsak delavec dobi tem povodom za dva tedna plačo kot predujem. Tovarno so morali zapreti, ker ni bilo mogoče dobiti potrebnega denarja v gotovini. Denarje v staro domovino pošiljamo: ca * 10.35 ............ 50 kron ca $ 20.50 ............ 100 kron. sa f 41.00 ............ 200 kron. ca $ 102.50 ............ 500 kron. ta f 204.50 ............ 1000 kron. sa $1018.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazan* vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat: izplačuj« kr. pefttni hranilni urad v 11. do IS. dneh. Denarje nam podati j« aajprffl*-aeje do $26.00 v gotovini ▼ ptlpcw-Sen em ali registriranem pismu, večje merite po Domestic Postal Mmsp Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER OO.t 10» Greenwich flfc, New Ink, 6104 St. Clair Ave., N. K Večkrat smo že na tem mestu svarili naše rojake sirom Amerike pred raznimi lopovi, kteri so na razne načine goljnfali in varali ljudstvo. Na ta način smo dosegli, da so ti goljufi, ktere je žalibog iskati tako med našimi rojaki, kakor tudi med Hrvati, utihnili, ker jim ni šlo za roko ono, kar so pričakovali od svojega razpošiljanja cirkularjev. Ker pa od tega niso imeli nikacih koristi, so Be ne-kteri poprijeli poštenega dela, dočim so zopet drugi odpotovali v Evropo, dočim so oni, ki so ostali brez denar ja, izumili nov način goljufije, potom ktere nameravajo od rojakov izvabiti nekoliko denarja in naslovov, da sled nje potem zopet drugim goljufom v svrho nadaljnega goljufanja prodajo. Tako razpošilja sedaj nek lopov, I Petrograd, 18. junija. Duma je pri ki je Slovenec in ki životarj v New včerajšnje j seji zopet zahtevala, da Yorku, rojakom prošnje, naj mu po- se morajo njene pravice spoštovati magajo v njegovem položaju, češ, da kajti ona mora imeti v finančnih je na Slovenskem v šoli propadel, in vprašanjih vl^de prvo besedo. V mi-da bode sedaj spisal poduk, kako naj nolem januarju je namreč finančni rojaki žive v krizi. Ta lopov, ki živi minister Kokovcev najel za vlado v gorenjem delu New Yorka med dru- $83,000,000 domačega posojila, ne da gimi rojaki, je že preje izvršil mnogo bi preje vprašal dumo za dovoljenje, goljufij, a sedaj je pričel z najpod- J Iiadi tega so včeraj Kokovceva v du lejšim prosjačenjem nadlegovati ro- mi interpelirali, kajti zvedeti so ho-jake. Radi tega svarimo vsakogar, H čemu o tem ni obvestil dume ki dobi tako prošnjo, naj se ne ozira temveč je svojo odredbo dal carju na njo, temveč naj jo pošlje zajedno jednostavno potrditi rn čemu je na ta s kuverto našemu uredništvu, da lo- način žalil pravice dume. Predsednik pova čim preje izročimo oblastim in | proračunske komisije je potem ministra karal in mu svetoval, naj v bo d oče kaj tacega nikdar več ne stori Baku, 18. junija. Tukaj so teroristi skušali policijskega šefa M. Neya z bombami pognati v zrak. Pri tem | je bil policijski šef zajedno z dvema policajema nevarno ranjen, dočim je bil policijski narednik ubit. Napa dalci so izvabili policaja v neko prazno hišo, v kterej so imeli skrite bombe. Ko je policija hišo preiskovala, sta se dve skriti bombi razle teli. Hiša je popolnoma razdejana Policijskega šefa in dva policaja je razstrelba vrgla skozi okno druzega nadstropja ga ulico. Iz Avstro-Ogrske. Razne novosti Dijaški štrajk.! iz inozemstva, da prejme zasluženo kazen. Južne republike. Guba Gubancem. NAŠA VLADA BODE KMALO IZROČILA VLADO NA CUBI CUBANSKIM OBLASTIM. To se bode zgodilo brez posebnih po-težkoč in revolucije se ni bati. NAKUP ZEMLJIŠČ. Washington, 17. junija. Vojni taj- I nik naznanja, da je dobil od cuban-skega governerja Magooua poročilo, ktero javlja, da je položaj, v kolikor konjskem dirkališču, "je predvčeraj- UMORIL SVOJO TAŠČO. Morilec je streljal tudi na svojo ženo, Bartender, 381etni John H. Blank-meyer, ki je bil preje zaposlen na pride v poštev izročitev otoka Cuban-cem, zelo ugoden. Cuba postane glasom proklamacije naše vlade zopet samostojna v februarju prihodnjega leta. Vojni tajnik je prepričan, da se bode izročitev avtoritete izvršila snjim v pijanosti streljal na svojo taščo, ktera je na mestu obležala mrtva. Ko je njegova žena hotela umor preprečiti, je ustrelil tudi na svojo ženo. Ranil jo je na vratu. Morilec se je pri tem gotovo takoj brez posebnih vznemirljivih dogod- nekoliko streznil, tako da je zapopa-kov in da ni niti misliti ni, da bi tem del> kaj je storilj ti svoje stanova- povodom prišlo do kake revolucije, nje v hiši 144 zapadna 144. ulica v kakor se trdi v nekterih južnih re- New Yorku je takoj ostavil in ne-publikah. I znano kam bežal. O umoru so takoj Naša vlada namerava v pokrajinah obvestili policijo, ktera je takoj pri-Santiago in Oriente nakupiti 100,000 čela morilca zasledovati oral zemljišča, nekoliko hiš in druge | Blankmeyer je bil pijanec in radi lastnine. Zemljišče, na kterem je 30 tega ga je njegova žena ostavila ter živinorejskih farm, je last katoliške se vrnila k svojej starej materi, ko-cerkve in vlada je že davno namera- mor je dovedla tudi svoje tri otroke, vala to zemljišče rešiti za prebival- Težavno je morala delati, da je za stvo. Za to ponuja cerkvi štiri mili- mogia sebe in svoje otroke preživeti, jone dolarjev. Na onem zemljišču so imen0vani večer je prišel Blank-se naselili veterani kubanske revolu- meyer v njeno 8tanovapje, bas ko cije in bilo bi grdo, ako bi jih cer- ^ njegova žena in njeija mati prali kev danes ali jutri pregnala. Potem Lopov se je pri5el takoj prepirati, bi prišlo gotovo do nemirov in te želi Ko je mati njegove žene spregovorila vlada preprečiti. | par besedij. je vzel iz žepa revolver in jo ustrelil. Kroglja jo je pogodila v desno sence in nesrečnica se je takoj zgrudila mrtva na tla. Njegova žena je skušala skočiti med svojo mater in moža, toda bilo je že prepozno. To je pa njenega moža tako ujezilo, da je pomeril tudi na svojo ženo in sprožil, ne da bi jo pogodil. Ko je uvidela, da je v nevarnosti, je Chicago, 111., 17. junija. Zamorci, I u§ia skozi okno, toda on je streljal ki so radi brownsvillske afere proti I za njo in jo pogodil v vrat. Vsled Rooseveltu in Taftu, nadaljujejo s I stifljanja so kmalo prišli na lice me-svojimi demonstracijami po raznih sta bosedje, ki pa morilca niso več cerkvah, ki so last tukajšnjih zamor- našli. Policija je mnenja, da je be cev s svojimi demonstracijami proti žal v Bronx. Rooseveltu in Taftu. Oni tudi skušajo pridobiti zamorske privržence predsednika in vojnega tajnika za I Umor in samomor. svojo stvar in se pri tem tako obna- . . .. j ,. ... . . I Birmingham, Ala., 15. junija. Mla- sajo, da ima policija obilo opraviti,1 ako hoče med njimi vzdrževati mir. ZAMORCI ŠE VEDNO PROTI VOJNEMU TAJNIKU. Zamorski nasprotniki Tafta so priče-med svojimi rojaki z agitacijo proti njemu. VSEUČILIŠČNI DIJAKI BAJE PRENEHAJO S ŠTRAJKOM, KER JE SEDAJ ITAK BREZPOMEMBEN. Profesor Wahrmund prestavljen v bode najbrže Prago. REKTORJI IN FRAN JOSIP. Dunaj, 18. junija. Napredni dijaki tukajšnjega vseučilišča, so končali štrajk, s k te rim so nedavno pričeli radi znane Wahrmundove afere. Dogodki zadnjih dni so bili namreč taki, da so uvideli, da je z ozirom na nastop naučnega ministra in rektorjev, kteri so se te dni tukaj z ministrom posvetovali, nesmiselno, ako še v nadalje štrajkajo. Glavni uzrok, da se je štrajk tako hitro končal, je pa brezdvomno ta, da je profesor Wahrmund, ki je dosedaj vztrajal pri tem, da mora biti svoboda učenja in predavanja jamče-na, sklenil odpotovati v Prago. Ker i- v to privolil, da sprejme me~>to na drugem vseučilišču, je podlago dosedaj vspešnej agitaciji dokaj spreme--iil in dijaki so radi njegovega nastopa dokaj razočarani. Najbrže bodo sedaj tudi dijaki v Inomostu prenehali s štrajkom. Štrajku dijakov pa bode te dni sledil drugi štrajk, kakoršnjega dosedaj še ni bilo v Avstriji. Tukaj se namreč trdi, da se je Fran Josip ne-povoljno izrazil o stališču, ktero so zavzeli rektorji avstrijskih vseučilišč. Ta vest, ktera dosedaj še ni dementi-rana, je med rektorji obudila veliko senzacijo. Rektorji nameravajo sedaj obiskati ministra za nauk kterega bo-od pozvali, da jim pove, kako se je car izrazil, in ako se ono, kar se trdi vresmči, bodo skupno odstopili. KANONADA V NEW YORKU. New York je bil včeraj in danes po vseh vojnih pravilih oblegan. Med 100.000 prebivalci v Bay Ridge, Bath Beach, Seagate, Coney Island, Fort Hamilton, Wadsworth, vlada divja panika. Včeraj se je namreč pričela grozna kanonada New Yorka, ki bo trajala tri dni. V svojem strahu so prebivalci že brzojavno naprosili vojnega tajnika Tafta naj opusti streljanje iz 12- čolnih topov in naj ukaže, da se strelja samo iz 6- čolnih, toda brez uspeha. Vojaške oblasti so namreč letos odredile velike vaje okoli New Yorka, 13a se pokaže vrednost newyorskih pomorskih trdnjav. "Sovražno" bro-dovje, obstoječe iz dvanajst ladij bo skušalo udreti v newyorsko luko pod poveljstvom kapitana Muldoona; nhod v luko bodo zabranjevali obrežni forti na Staten Islandu in južnem Brooklynu. Obrežnim baterijam zapoveduje polkovnik Ludlow. Ce se kapitanu posreči ndreti v luko, bo on zmagovalec, če ga pa polkovnik prepodi s svojimi topovi, gre njemu hvala, da bo New York rešen "sovražnika". Povodom zadnjih enakih vaj je bilo po bljižnih hišah razbitih na stotine oken in po več krajih je razpo-kal tudi zid: tedaj so streljali samo RUSKO VOJAŠTVO JE OSTAVILO PERZIJSKO OZEMLJE KER JE PERZIJA UGODILA ZAHTEVAM. Turško vojaštvo prihaja nepresuao na ozemlje perzijske meje. IZDELOVATELJ DIJAMANTOV UŠEL. s rn«»-da U ti T ••h Tiflis, Rusija, IS. junija. Ruske . > te, ktere so pred mescem dni prekon čile perzijsko mejo pod poveljem »■•_• nerala Snarskega, da kaznujejo Kir-d£, so se pričele vračat: v Belezu - l-Perzija je namreč plačala po ji zahtevano odškodnino i': s tem >» neprilike v kolikor o-aaenu Ijettede. Na vse te izgovore >e pn on v prid svojega prijatelja ne ozira, kajti do aadnjetca trenotka je |xxlpiral Tafta. kolikor je bilo v njegovih močeh. Prelomitev ttesede, ktero je izdal v wri svoje zma^e pred štirimi leti. bi mu vsakdo oprostil — nikakor pa ne izdajstvo napram svojemu prijatelju. naeijonalna konvencija, prihaja namreč poročilo, da so zamorci zapretili, da ostane na dan volitev 600,000 zamorskih volilcev doma, ▼ slučaju, da bode William H. T aft odbran pred sedniškim kandidatom, in da bode to zelo nevarno za republikansko stranko, oziroma za njene inaie zagotovljeno zmago. 600,000 zamorskih volilcev — velikanski bluff, in prav niš druzegal Od devetih milijonov trnih državljanov v republiki — državljanke in picca-ninniji vštete — jih živi nad Seat milijonov v južnih državah. Ako ostanejo tam živeči zamorci, ki imajo "volilno pravico", na dan volitve doma, je prav vse jedno, kajti južne države itak ne bodo glasovale za republikansko stranko. Kjer bi pa bilo to mogoče, tam pa glasovanje za morcev iz znanih razlogov ne more priti v poštev Ako bi grožnja z "600,000 doma ostalimi zamorci" hotela imeti sploh kaj smisla, potem si jo moramo tako tolmačiti, da pride med ostalimi tremi milijoni črnih duš naše republike na vsakih pet zamorcev po jeden vo- vanski korespondenčni urad, in sicer na praktični podlagi, in sicer po ameriškem vzorcu na komercijalnem temelju. Poslanec dr. Kram&r se je zahvaljeval ruskim listom za naklonjenost in izdatno pomoč, ki jo nudi časopisje njemu in njegovima tovarišema pri započeti akeiji glede vseslo-vanskega kongresa; nadalje je kazal na potrebo tesne združitve slovanskih časnikarjev ter ustanovitve slovanskega korespondenčnega urada ter naglašal, da bode tak zavod našel najizdatnejšo podporo tudi pri francoskih, italijanskih in ameriških listih. v M. M. Fedorov je naznanil, da bode v kratkem rešeno vprašanje o shodu ruskih žurnalistov. Čim bode to vprašanje rešeno, se ruski časnikarji takoj pridružijo organizaciji svojih ostalih slovanskih kolegov. Dr. Kram&r je vnovič naglašal, da je treba vso stvar postaviti na praktični temelj ter doseči, da bodo ruski in slovanski listi interesantne vesti lahko med seboj zamenjevati. Nato je izdajatelj "Slova" Fedorov sprožil vprašanje o časnikarskem shodu v Ljubljani ter pripomnil, da je vsekakor potrebno, da se tega kongresa udeleži čim največ predata vite-ljev ruskega časopisja. Poslanec Hribar je v imena ljubljanskega mesta in v imena časnikarjev, združenih v "društvu slovenskih književnikov in časnikarjev", vabil ruske žurnaliste, naj se udeleže III kongresa slovanskih časnikarjev, ki bode sredi meseca sektembra tekočega leta v Ljubljani. Urednik 'Moskovskih Vjcdomosti', profesor Budilovič, je izrazil bojazen, da bi avstrijska vlada morda zabra-nila sodelovanje ruskih časnikarjev na tem kongresu. Dr. Kramar je to Spomin pod lesniko. Spisal Cene z Vrha. lilec, ki bi moral na vsak način ostati ^ naglašajoč, da je doma. ako bt hotel Mr. Taltu neko- ^ da bi avstrijska oblast le pomislila na to, da bi za-branjevala ruskim gostom sodelovati na kongresu "Osredue zveze slovanskih časnikarjev S tem je bilo posvetovanje končano in navzoči uredniki so sklenili, da se udeleže ljubljanskega kongresa koli kor mogo<"e v polnem številu. S. N. m* liko nagajati. Tako domnevanje bi pa bilo, da se iskreno in odkrito izrazimo. največja sleparija, kajti zamorci, kakor znano, ljubijo pivo in tudi brandy, kajti med politiki imajo dovolj prijateljev, ki jim radi s takimi pijačami postrežejo ob ugodnej priliki... Slovanski dnevi v Petro-gradu. i. V Petrogradu, 1. junija. Slovenec, živeč že desetletja na Ruskem, že dolga leta nisem imel no-benega stika s svojo domovino. Postal sem apatičen in nisem se brigal za politične odnosa je niti tu v svoji novi domovini, še manj pa za razmere doma na Slovenskem. Iz te letargije so me probudili prekrasni slovanski dnevi, ki smo jih preživeli pretekli teden tu v Petrogradu. Človek bi ne verjel, kakšne spremembe so nastale v teh kratkih dneh v mišljenju in čuvstvovanju ruske javnosti. Slovanska ideja je preje samo tlela, za njo se je navduševal samo ozek krog najbolj prosvetljenih mož, a sedaj, ko so ji podali novega netiva k nam došli avstrijski poslanci, vzplamtela je v mogočen, neoga-Šen zubelj, ki je razvnel vso rusko javnost ter jo vklenil v nerazrušne spone za vse sinove matere Slave edino spasonosne slovanske ideje. Moje pero je preokorno, nimam več toliko v oblasti slovenskega jezika, da bi mogel primerno opisati ta silni preobrat, ki je nastal v zadnjem času v javnem življenju na Ruskem in dosegel svojo kulminacijo v posvetovanju ruskih "dejateljev" s slovanskimi delegati iz Avstrije. Speča slovanska zavest, ki je kakor iskrica tlela na površju ruske duše. je vzplamtela, se razžarila ter se hipoma razvila v mogočen plamen, ki pa ni več moči ugasniti in naj se proti njemu zarote vse [»eklenske sile! Poročal sem že na kratko o sprejemu in prvih konferencah poslancev dr. K ta mira, Hribarja in dr. Hlibo-vickega. preostaja mi torej samo še DOPISI. Mineral, Kansas. Cenjeno uredništvo:— Tudi jaz Vam želim poročati o ža lostnih razmerah tukajšnje slovenske naselbine. Finančna kriza nas stiska in tare že od 1. aprila, kar nas je prostih premogarjev že težko čakamo boljšega časa, kar pa ni posebno Čudno, ker kriza je prignala že enega izmed naših saloonarjev, da je šel delat na public road. Zatorej za sedaj ne svetujem rojakom hoditi sem. — Prozdrav vsem rojakom sirom Amerike. Anton Radelj. V Dragi, koncem maja. Slavno uredništvo:— Blagovolite priobčiti moje vrstice v "Glasu Naroda", ker vem, da ga pridno prebirajo Belokranjci po Ameriki in jih bode veselilo, če kaj slišijo iz svoje domovine Belokrajine. Tudi Belokrajina se je prebudila iz dolgotrajnega spanja in začela napredovati. Posebno vinorejstvo se je v zadnjih par let povzdignilo ter izvrstno napreduje. V Poljanski fari, Dragatuški, v Prelokah, Adlešičih in Črnomeljski fari nekteri vinorejci spravljajo že lepe dobičke od trt. Nove amerikanske trte tukaj zelo dobro kažejo; ktere so bile vsajene pred štirimi leti, letos že obljubujejo lep pridelek. V Vrhovcih in Adlešičih, kjer so ljudje najdalje spali, so se tudi že prebudili in nekaj jih je že trte zasejalo, ker so spoznali, da prinašajo skoi*o stoteren sad. Nič manj kot 18 parcel je že zaplodenih z izvrstnimi trtami. Če bode šlo tako naprej, bodo v nekaj letih vsi stari vinogradi znova zaplodeni in dolenjski čviček bode zopet prišel do svoje nekdanje veljave. Hočevarji so že j »uuio »t- , ,. i ... . . od pamtiveka radi po njega hodili, Izročati o slavnostih in posvetova- ( 1______. j v________,________1Vn njih dne 29. in 30. maja. Ker je Slovanom sovražno časopisje razlrosilo v prozornem namenu, sloranski stvari škodovati, vest, da je sestanek slovanskih poslancev z ruskimi in poljskimi žurnalisti policija razgna!a,/-hočem najprvo poročati o tej, v' uredništvu "Slova'? se vršeči konferenci. To posvetovanje je sklical bivši trgovinski minister M. M. Fedorov, sedanji lastnik in glavni urednik dnevnika "Slova". Prvi je govoril Fedorov sam, ki je pozdravil goste v imenu ruskega easopisja ter naglašal potrebo, da se Kaj ta« «-ga o Rooseveltu nikakor ni ^ruUjo ni8ki in slovanski žurnalisti v eno mogočno, enotno falango. Poslanec Ivan Hribar je z ozirom na izvajanja Fedorova povdarjal, da so najpraktičnejša pot k temu edin-stvu časnikarski kongresi, ki so najugodnejše sredstvo za medsebojno aiisliti. In radi tega govorjenje o stamped! ni druzepa nepi praaina slama in odmevi strahu onih, ki se Roosevelt ove zopet ne kandidature boje. Rojaki, naročajte te na "(Has H«r1 zbližanje in spoznavanje. Nadalje je največji In najcenejši dnevnik. neobhodno potrebno ustanoviti sto- ker poznajo dobro kapljico. Da je pri nas tudi prava zemlja za vinograde, se vidi že lahko iz tega, ker je po drugih krajih že zdavnaj usahnila stara trta, pri nas pa še vedno nekoliko poganja. Torej, rojaki, ki imate grunte in groše v domovini, nikar ne štedite z denarjem; založite jih v varno hranilnico, v vinorejo. Na delo v vinograde, ki vam bodo stotero poplačali vaš trud. V vseh krajih letos letina zelo dobro kaže in obeta mnogo sadu. V črnomeljskem okraju sadje lepo cvete, zlasti slive, erešnje, jabolka, hruške malo manj, ker so pozimi nekoliko pozeble. Upam, da se bodem še večkrat oglasil s kakim dopisom iz naše Belokrajine. Pozdravljam vse naše Belo-kranjee v Ameriki in sploh vse Slovence ! Srčkana deca je bila to, Jakec in Julka; on črnolas, skoren deček, rjavih, lepih oči, ona pa svetlolasa, s pogledom kot cijana v zorečem rumenem klasju. Njih roditelji so si bili sosedi gori na Brdih. Docela skrita so bila njihova sela in jedva si jih opazil, izstopi vši iz gostega lesa, ker vsa so bila obdana od sadnega drevja. Samotno, tiho, kot gorske steze, ki vodijo iz doline na vrhove, so stala poslopja — med njimi plodovit sadni vrt — drugo^lizo drugega: idila brez primera. Pravcati zalešniki so bili obojni stari; založeni, premožni, ker dobro nebo jih je bogato obdarilo z blagom, živino in lesom. Leto in dan so delali v njihovih velikanskih gozdovih skodljarji, ogljarji so napravljali kurjavo, tesarji so pa žagali železnične pragove ter spravljali treske in iveri na kup. Vse leto se je kadilo nad smrekami in bukvami pod sinje nebo in baŠ to je dolincem pričalo, da se pri ogljarnah in vapnenicah v Brdih kaj zasluži. Navada je, da so lastniki takih velikih gorskih kmetskih domov skupni podjetniki, zlasti, če se gre za razpečevanje lesa. I ta dva soseda sta leto za letom izvažala les v mesto in se vedno primerno delila. Pozneje je še prišlo apno in oglje, kar jima je tako podpomagalo, da sta oba Brdni-ka — tako so jih nazivali po domače — uživala daleč okoli sloves bogatašev. A kakor sta bila gospodarja vzajemna, tako, če ne še bolj, ste šli gospodinji vsaka svojo smer. Jul-kina mati Jakčevega očeta ni marala videti in po takem si Brdnici niste mogli biti dobre. Stara ljubezen je bila kriva, da ste oni dve tako izogibali druga druge, dočim sta moža ljubila obe družini z obema otrokoma vred, ljubila, kakor pač znajo in morejo ljubiti taki gorjanci. Rastla je mladina, ta živahna otroka, brezskrbno in dobro. Ko smreka na gori, samo da nima preveč tesnobe in sence. Letala sta Jakec in Julka ter se podila s kozami in ovcami po rebrih, dokler ni zopet prišla Velika noč — in šola. Bil je Jakec petnajst mesecev starejši od dekleta in se je še šole veselil, dočim se je Julka skrivala za materino krilo in jokaje zatrjala, da bi raje ostala doma. Instinktivno je čutilo dete, da je sedaj konec svobode, deček pa je vedel, da je to prvi korak v življenje in tega se je rado val. Sedem let je trajala šola in po bratsko sta hodila v dolino. Ko pa sta izstopila iz šole in se poprijela dela, Julka doma pri hiši, Jakec pa bolj na polju in v gozdu, se večkrat po cel teden nista videla, dasi sta bila soseda, kajti fantov oče ga je večkrat zagnal k ogljarjem ali drugam, da se vadi. Kar je že Julka kot otrok obetala, je izpolnila: šestnajst let stara je bila najlepše dekle deset ur hoda. Baha-časta nekoliko je res postala — so rekli ljudje — o to jej je bilo v krvi. To nelepo lastnost je imela po materi, ki je pa bila svoje dni le dekla. Jakčeva mati pa je bila, dasi zelo premožna, skromna, in to je spodnjo Brdnico bodlo. Iz dečka je postal mladenič, zastaven in skočen kot jelen. In bil je ljubeznjiv; trdil je to vsak, ki ga je poznal. Oba mlada sta se videvala odslej le še na nedeljo in praznik, dasi je Julkina mati i temu skušala v okom priti. Pa ni šlo. Stara je že postala malo okorna in ni mogla spremljati Julke na mašnem potu. No, in ljudje so videli Jakca in Julko vedno pred cerkvijo skupaj. Nazaj sta hodila po smrečju in bukovju vedno sama in lahko, da kteri kdaj ni prav postavil besede, kajti skoro redno je prihajala Julika malo-besedna domov in večkrat sta se ločila brez pozdrava. Nekaj je vsaki pot prišlo, kar jima je veduo kalilo radost ljubezni. Minevala so leta in zopet so prišli zeleni travniki — Binkošti — lepa, krasna nedelja. Iz bukovja, kojega, še mlado listje se je svetlikalo v solncu liki zlato, so se glasili ptičev pevski zbori in prepel je ie ob dveh na tešče zapetpcdikal budnico s pisane loke. Daleč v strani, kjer hodi zverjad na vodo, pa se je javljal samotar udeb. Na lesi tam za Julkino sobico je sedel v svoji lični zalesni noši mlad mož. Njegova črna žametna kami-žola in \rtovec sta pričala, da mladenič ve ceniti praznik. Nepremično je zrl na omreženo s katunom zastrto okno sobice, v kteri je še sanjala Julika. Solnčni /.arki je niso dosegali, branila bi jim vbod košata lesnika pred steno. Svoj kosmati krtovec je držal fant v rokah, hlade si tako svojo vročo glavo. Bil je že za rana daleč spodaj v dolini po šmarnice in encijan. Še predno je napočilo mlado jntro, je že ležal na njeni polici Šopek, kterega jej je pustil fant, ki Mahoma so se dvori oživili. Kravji zvonci so se oglasili in vmešaval se je biča pok. Pastirji so zavriskali in mukajoče so Šle črede na brdske pašnike. Takoj, ko je Jakec to zaslišal, se je odstranil. Gorski junak nima rad prič na svojih samotnih potih in nočnih pohodih, ne mara, da bi kdo znal za njegovo radost ali bol, ki jo sicer zna mojster-sko skrivati. Končno se je zbudila modrooka spavačica in prvo je bilo, da je njeno oko zapazilo duh teči pozdrav rosnega jutra, ko je otvarjala okno. Brzo je opasala svoje kratko, zgubano krilo, obvezala črnosvileno ruto ter se napotila dol k fari. Pr* križu ob robu gozda jo je že čakal Jakec in molče sta šla navzdol. Divjih golobov kurikanje in cviženje zeb ju je spremljalo. Ravnočasno se je pa podil voziček po podravski dolini proti Brdom. Dva rejena zalesnika sta se sedela na obilnem usnjatem sedeža. Vlekel je vos okrogel rjaveč in mlajši, Julkin oče — bila sta Brdnika — je imel vajeti. Iz Maribora sta se vozila s kupčije pozno, zapoznelo, dasi maramo. Dolgo sta sedela molče, kar se je oglasil starejši, da misli ▼ bližnji bodočnosti predati sina posestvo, sam pa da bode še tržil naprej s lesom, apnom in ogljem. "Že poznate sneho?" je primaknil mlajši. Slovensko katoliško Ck "Kaj, menim, da jo že dolgo poznamo, če je Julka tisti!" "Aha, aha; no, bi ne bilo krivo, saj sva že včasih govorila o tem. Pa veš, stara, stara; ona veli, da to ne gre, in bojim se, da bode drugače ukrenila... Ti, stopi jutri k njej — saj je še praznik. Takole med mašo ne bode nikogar doma." Prekinila sta s tem pogovor in stara dva soseda sta se zaglobila v svoje misli. Dospela sta do vrha. Poldan je že zvonilo, ko je stopil gornji Brdnik pod svojo streho... 4(Z Bogom, fantič!" Šc nikoli ni Julka govorila tako srčkano teh besed na razpotju pri križu. Danes na biukošlno nedeljo, so zvenele posebno svečano. Dogovorila sta se za popoludne, da se suideta pri Varicah in Jakec in Julka sta prepevala in se šalila tako ves č-as, da so se še stari navzeli poreduosti oni popoldan. (Konec prihodnjič.) V STARO DOMOVINO PODALI: BO BE podp. društvo ir svete Barbare ■o- za. ZJedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dneai. januarja 1902 v državi PennaylvanQk » . O-O ■ « ■ « ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P^ KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bral« dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNlfi, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 69T, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Novi francoski velikanski parnik "Chicago" na dva vijaka! Imenovani parnik odpluje prvič iz New Yorka v Havre v soboto, dne 20. junija. Opremljen je z najnovejšimi nared-bami; pri zgradbi istega gledalo se je v prvi vrsti na zboljša nje tretjega razreda. Potniki tretjega razreda na tem parniku imajo na razpolago lepo obedovalnico (Dining ttoon ), salon za kadilce, posebni salon za ženske in kopališča za oba spola. Glede i>otovanja pišite jjravoeasno na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORK CITY. liojaki v Clevelantlu, <>., in okolici pozvedo labko vse podrobnosti glede potovanja v naši podružnici na 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. FRANK SAKSER CO. Peter Ivrižman iz Kavlor, Pa., Ljubljano; Ivan Absec iz Eveletb, Minn., v Čresnovec; G. Pungertnik iz Hughes, Okla., v Zagorje; Anton Vinarš, Ivau Jurišič, Anton Turko-vič in Seb. Vinarš iz Sokane, "Wash., v Sapjane; Anton Ribarič, Ivan Ribari č. Jurij Ribarit*. Janez Ribarič, Tone Ribarie. Blaž Ribarič, Grgo Ribarie. Anton Ribarie, Fran Zurnada, Grgo Ruena, Anton Rupena, Ivan Rupena, Tone Rupena, Miliael Rupena, Anton Ceblar, Janez Rupena, Anton Mi levi e, Ivan Poropat, Jurij Po-ropat, Mato Poropat, Ivan Poropat, Ivan Cendak in Mihael Gordovič iz Spokane, Wash., v Vodice; Ivan Šega, Ivan Logar in Louis Ludvig iz De-lagua, Colo., v Bač; Josip Ožanič iz Hibbing, Minn., v Delnice; Mihael Malinarie iz Forest, La., v Zamost; Josip Miklave iz Pittsburg, Pa., v Podmolnik; Andrej Rožen iz La Salle, 111., v Mokronog; Josip Tomše iz Claridge, Pa., v Dovše; Jernej Vesel iz Roulette, Pa., v Podpresko; Josip Mlakar iz Roulette, Pa., v Babno polje; Anton Miklič iz Roulette, Pa., v Stari kot; Ivan Košir iz Roulette, Pa., v Travnik; Mihael Klobučar iz Nashwank, Mich., v Reko; Fran Je-senovec. Alojzij Malovašič, Jurij Kozel, družina Plestenjak, M. Grdodol-nik iz Waukegan, 111., v Vrhniko; Lovrenc Weber z družino iz Waukegan, 111., v Škof jo loko; Fran Zgonc iz Ely, Minn., v Rob; Josip Ribič iz Ely, Minn., v Cerklje; M. Lenarčič iz Ely, Minn., v Nadanje selo; Josip Rosenberger iz Ambridge, Pa., v Go-rieevo; Ivan Vinarš iz Spokane, Wash., Sapjane; Louis Blatnik z družino, Ivan Zorman, Josipina Jerak z otrokom, Ignacij Sepič z družino iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Peter Krže in Karol Štupea iz Aurora, Minn., na Gora; Fran Gerbec z družino iz Jenningston, W. Va., v Cerknico; Mat. Floridau iz Ely, Minn., v Buzet, Fran in Frančiška Potokar iz Chicago, 111., v Ljubljano; Vid Grgurič iz Virginia, Minn., v Ribnik; Fran Rehar iz Chisholm, Minn., v Hotovlje. Vsi ti potniki so kupili vožnje Katke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, N. Y. POZDRAV. Na obalih velikega oceana poslavljam se še enkrat od vseh slovenskih rojakov Sirom Amerike, posebno pa pozdravljam znance in prijatelje v Murray, Utah, in okolici, ter jim kličem: '*Na zdravo svidenje!" New York, 16. rožnika, 1908. Blaž Kremžar. Ivan Zupan. posestnik v Dragi 14, je sanjaje in razmišljajo viril nad P. Viniea. eno uro na njeno okno. ANGLEŽČINA v 3. do 6. mesecih. Lepopisje. slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenaka korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. Zadnji pozdrav na tostran Atlantika in srčna zahvala vsem prijateljem, posebno pa bratu Lovrencu za spremljevanje do kolodvora in kličem vsem skupaj: Bilo srečno! New York, 16. rožnika, 1908. Fran Založnik. Pred odhodom v staro domovino še enkrat kar najiskreneje pozdravljava znance in prijatelje širom Amerike, posebno svaka z družino v Clevelandu, Ohio, ter prijatelje in znance v Collinwoodu. New York, 16. rožnika, 1908. Jakob Stiftar. Ivan Mivšek. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, posebno one v Indianapolisu, Ind., ter vsem skupaj kličem: Na zdar! Bog vas živil New York, 16. rožnika, 1908. Rudolf Urbančič. Povodom mojega odpotovanja v rojstni kraj pozdravljam še enkrat vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno pa moja dva brata v Conemaugh, Pa., ter kličem: Na svidenje ! New York, 16. rožnika, 1908. Mihael Oovekar. Predno se ukrcam za odhod v staro domovino, pozdravljam Še enkrat vse amerikanske Slovence, posebno one v Wyomingu: Fran Kušlana, Antona Rudolf, Ivana Ogrinc, Josipa Hriber-nik in Ivana Pintar. Vsem sfrupaj kličem: Na veselo svidenje! New York, 18. rožnika, 1908. Matija Tekavc. SLOVENCEM V POGLED. Slavni direktor Collins New York Medical Instituta! Vam naznanjam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi poslana zdravila, ktera sem že tudi porabil, ter se počutim popolnoma zdravega, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. — Da Vam nisem takoj odgovoril, je vzrok to, ker sem čakal, če se mi bode bolezen povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav. Še enkrat se Vam zahvaljujem za poslana zdravila ter ostajam s spoštovanjem Alozij Pregelj, Box 183, Camp 30, Richwood, W. Va. IVAN KRAKEE, Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da proda svoje VINO radi prezidav svoje kleti. Vino je priznano najboljše kako vosti, pristno in domače. Rojaki, ne zamudite te ugodne pri like in posezite po žlahtni kapljici dokler je še v salogi. Odpošilja se po celi Ameriki. Man; kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. Pozor Roiaki! Novoiznaj deno garantirano mazilo u pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, brad o vice in ozeblino Vam ▼ 3 dneh popolnoma ozdravim za 7fic., da le to resnica se jamCi $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob Wahčič, P. O. Box 69 CUBVeUAND, OHIO. Navodilo, kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. Vatalogi je samo 20 iztisov. Cena 40c. Pišite in pošljite poštne znamke na Frank Sakser Co. 109 Greenwich Street, NEW YORK. NAZNANILO IN PRTPOROftSo Rojakom v Indianapolisu, Ind., naznanjamo, da j« sa taaco&nji okraj naš zastopnik Mr. ALOJZIJ RUDMAH, 8708 W. Walnut St, TnrttaoapoUa. On pobira naročnino sa "Olas Ka-roda" In posreduj« vse drage pods ter ga rojakom toplo prijumriM Frank Sakser Oe. Kje je moj ode JANEZ TUREK T Doma je iz Babinega polja pri Ložu. Slišala sem, da je umrl, ker še celo leto nimam pisma od njega. Stanoval je na 829 Louisiana St. v Shreveport, La. Prosim cenjene rojake, že kdo kaj ve o njem, da mi neznani, za kar mu bodem hvaležna. Vse stroške z veseljem povrnem. — Ivana Janež, Box 73, Rittman, Ohio. (13-17—6) ROJAKI, NAROČAJTE SB W i "GLAS NARODA." KAJVEČJI I* 1 NAJCENEJŠI DNEVNIKI F Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA. -o—o- UEADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽ1ŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad- IVAN GERM, «oek. Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, Sooth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽI&NTK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOS AR, UL porotnik, 710 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni sdrarnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, ffolUt, DL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po&iljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V kranjski okolici že cel mesec ni bilo dežja. Trava vene. Fižol je ostal v zemlji. Po razsušeni zemlji zijajo Široke razpoke. Sadja bodo imeli, kjer zalijajn drvlju. Gozdni nasadi so skoraj končani. Samoumor. Obesila se je v Kozljah na Ivrasu žena posestnika Josipa Majcen, Antonija. Ko so se vsi domači odstranili iz hiše, je šla v sobo in se tamkaj obesila za strop sredi j sobe. Ko so domači prišli ob 8. uri domov, so jo našli mrtvo. Zapustila je sedem nedoraslih otrok. Antonija Majcen je bila že več časa umo-bolna. Mili arij a v Mirni peči. Umrla je 2. junija na Dol. Vrhovem ženska, ki je najzadnje zbolela. Zapustila je štiri otročiče, najmlajše je staro komaj dva meseca. Tako so umrle v tej vasi tri sosede po vrsti. "Dol. Novice" z dne 1. jnnija prinašajo zanesljivo poročilo o miliariji v Mirni peči na podlagi zdravnikove izjave, kjer stoji, da jih je umrlo dosedaj pet žensk. To poročilo je pa le v toliko zanesljivo, kolikor sega nazaj v Čas. ko se je začel zdravnik baviti s to boleznijo. A umrle so tri ženske in en moški, še predno je bil zdravnik prvič klican. Umrlo jih je torej dosedaj vseh skupaj deset. V črnomaljskem okraju se je to četrtletje oženilo, oz. omožilo 68 oseb, 204 se je porodilo, 163 umrlo, med njimi 47 otrok, starih manj kot pet let. Starost od 50 do 70 let je doseglo 45, črez 70 let pa 52. Ponesrečil ni nihče, nihče se sam usmrtil, nobeden ni bil ubit ali umorjen. Okraj šteje 26.300 prebivalcev. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Napadeno dekle. Proti 17 let staremu Francetu Zabretu in 16 let staremu Francetu Lapu, posestnikov sinovima iz Topola, se je vršila tajna razprava zaradi hudo-<%stva spolnega posilstva, kakršno ima v smislih sveti večer, ko je neko 25 let staro dekle na ročnem vozičku nekaj blaga peljalo iz Ljubljane domov v Lahov-če. Na eesti pred Mengšem sta se ji pridružila obdolženca, ki sta se ravno vračala iz Trzina, kamor sta gnala kravo domov. Izven Mengša, kjer •e v dvojni meri odcepi pot proti To- sojena vsak od nju na 18 mesecev težke ječe, poostrene z eno temnico in trdim ležiščem vsak mesec in z onim postom na vsak druiri mesec. PRIMORSKE NOVICE. Avgust Semulič v Trstu. Avgu>ta Semuliča so 2. junija prepeljali v Gorico. v katere okrožju je izvršil zlo-čin. Tržaški preiskovalni sodnik ni mogel najti nikake zveze med njim in umori kočijažev. Poskušena tatvina. Pred goriškimi porotniki je stal 1. junija 61- letni Felice Bergadano iz Casale Mon-ferrato v Italiji, ker je 2. decembra lani hotel kmetici Tereziji Pahor iz Dornberga na trgu v Gorici ukrasti iz žepa denarnico, v kteri je bilo okoli 150 K denarja. Bergdana, ki je bil že 20krat obsojen zaradi tatvine in 19 let prebil po zaporih, je dobil 2 leti ječe, nato ga pa pošljejo v domovino. Rop. Pred tržaškim porotnim sodiščem sta stala 2. junija delavca 22-letni Anton Berlot in lSletni Anton Glesssich, ker sta 15. marca napadla v Trstu mizarja Fribeija, ga pobila na tla in mu grozeč z nabitim samokresom vzela 4 K, kolikor je imel Friber denarja. Glessich se je pri aretaciji zaletel v stražnika in mu zagrozil, da mu povrne njegovo "nasilnost". Obsojen je bil prvi obtoženec na 3 leta, drugi pa na 3y2 leta težke ječe. Neznana ženska se je vrgla v Trstu iz neke hiše v ulici G. Carducci na tla m se na licu mesta ubila. ŠTAJERSKE NOVICE. Ponesrečen vlom v blagajno. 26- letni delavec Matija Schulista je v Mariboru poskušal vlomiti v spedi-cijsko pisarno Kiffmanovo, pa je ni mogel odpreti. Obesil se je v Mariboru 631etni |K»Mrešček Franc Kosi iz Kamenšča-ka pri Ljutomeru. KOROŠKE NOVICE. Poskusen roparski nmor. V bliži-$ 125 k. z. Bilo je na "i Celovca je bil prod kratkim napa-' den italijanski delavee Pietro della Rosa ter oropan vsega denarja. Policija je odkrila zločince v osebi delavca Obilschnisra in .Jakoba Parte. Della Rota ima mnogo ran z nožem ter ga doslej še niso mogli zasli-šati. Vtihotapil se je v noči na 29. maja polam in Lahovčam, sta krenila ob- v dol žen ca po prvi poti, potem pa šla po travnikih ter prestregla dekle, ki je šla proti Lahovčam. Ker ni imelo vse prigovarjanje v dosego njunega namena uspeha, vrgla sta jo šiloma na tla ter izvršila na njej kaznjivo dejanje. Pobegnila sta šele, ko je neki voz po cesti pridrdral. Lap taji vse lin se zagovarja, da je bil isti dan pijan. Da pa to ni res, kaže dejstvo, da «e je vedel na vse podrobnosti tistega dne spominjati; nasproti temu pa Zabrt priznava svoj zločin. Za-bret in Lap sta bila krivim spoznana hudodelstva po f 125. k. z. in ob- Celovcu v knezoškofijsko palačo neki mlad moški. Zlezel je v odprtino za premog zraven stanovanj tajnikov, ter je vratica z vrvico privezal. Med spanjem se je pa stegnil ter je nevedoč tako vrata odprl. Ko so zapazili, da iz odprtine noge molijo, so pogledali in našli neznanca. Na vprašanje je rekel, da se piše Mii-ller, ko so pa pregledali listine, se je pa izkazalo, da je Janez PogaČar iz Cerkelj pri Kranju doma. Imenovani je bil 26. maja še na Bavarskem ter je prišel 28. maja v Celovec in se je podal takoj v knezoškofijsko palačo, kjer je povpraševal po prejšnjem tajniku gospodu Kovaču. Pogač ar ja so izročili policiji. Iz prvega nadstropja padla je 28. maja zvečer v Celovcu na Beljaški cošti št. 19 201etna kuharica Angela Ferk, ko je hotela zaveso pri oknu radi dežja doli spustiti. Ker mehanizem ni deloval, je pa stopila na okno, pri tem je pa zgubila ravnotežje in je padla na ulico. Pri padcu si je zlomila levo nogo. HRVATSKE NOVICE. Svojo čast je maščeval v V in ko v- cih ovčji pastir Kuzman Paroci, ki je ustrelil svojega gospodarja Kopilovi-ča, ko se je prepričal, da je imel gospodar z njegovo ženo grešno razmerje. BALKANSKE NOVICE. Iz časnikarstva. Glavnemu ured-n niku lista "Bosnische Post" v Sara^-jevu so nenadoma odpovedali službo. V javnosti se ta dogodek spravlja v zvezo z ostrim stališčem Wagnerje-vim nasproti velesrbski propagandi v Bosni. Wagner je tudi nedavno priobčil v "B. P.", da je državni finančni minister Burian iz Monakovega počastil zaprtega urednika "Srpske Riječi", Jankoviča z razglednico. Veleizdajska zarota v črni gori. Cetinje, 2. junija. Skoraj vsi obtoženi odločno taje soudeležbo na kaki zaroti, ki bi bila naperjena proti knezu ali sploh kateremu članu vladarske rodbine. Obtoženci se pritožujejo, da so jim v policijskih preiskovalnih zaporih izpovedi izvabili z nasilstvL Najmlajši obtoženec, Četrtošolec ce- tinjske gimnazije, Kontič, je smeje pripovedoval, da je ves zapisnik laž-njiv. V zapisniku se pripoveduje o vseh podrobnostih zarotniškega načrta, a zapisnik je sestavil sam preiskovalni sodnik, dočim so obdožen-ca pogostili s kavo. Potem je moral zapisnik podpisati, ne da bi vedel za njegovo vsebino. — Le Dušan Gojno-vic je priznal, da ga je iz Kotora poslal Dakovič, naj pripravi bivšega ministra Piletiča in še nekatere odlične cetinjske meščane za revolucijo. RAZNOTEROSTL Madžarska morala. Zelo ugleden veleposestnik v Komornu na Ogrskem se je lani oženil z mlado hčerko istotako u. CeL Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane licu od zoboboia. na Cenjeni |«pM doktor! ju se Vam iskreno zahvalim ca Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Va£ih zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdraveea. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc SteklasM 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle, 111 Vdecenjem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi £e zdravila ostala, zato se Vatn iskreno zabvaljnjein ter pri po ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Bo* 9«i West Newton, Pa Na razpolago imamo se mnogo takih pisem? katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-^mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : if 1 COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE l40fcWEST 34th STREET, NEW YqRK. N€Y Ako hečeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršlča, | 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: > klobase, rebra, jezike, iunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obiak. Zdravju najprimecutij&a pijača je LEISY PIVO^ --- 1 ktero je varjeno iz najboljšega impon.ra.nega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga i' ivojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbol] priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse Dodrobnosti zves»e Dri 0eo, Travnikar-ju 6102 SL Clair Ave. N.K. kteri Vam dragevolje vse pojasni THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. II 1L¥ ^f t f f^ Za vsebino tajik ogluor ni •dfOTorm« m« ipitnUtn a« AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna (rta za Slovence in Hnate > Novi pornik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED, NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Cm rožnik listkov b NEW YORKA za III. razrid it m s v ml spodaj) navedeni nori parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: AIJOB, liATJBA, MABTHA WASHINGTON, j ABGEXTHTA. \ mzazoih majn in Junijn se bodeta zgoraj navedene mu brodovjn pri-' draiila is dva draga nova potniška panika.' TESTA........................................... .$28w— LJUBLJANE........................................$2&60 RKTCtt..............................................428.— ZAGREBA........................................... $29.20 KABLOVCA......................................$29.21 n, HA RRMI> do TBSTA ali BKK1..........................$52L60 do $56*— Parobrod "ARGENTINA" odplnj« dne 24. jnnija 1908. Parobrod "LAURA" odplnje dne 8. julija 1908. Phelps Bros. & Con 2 Washiaftot* Street, NEW TOO. imk \iriii . .. -J * Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJIGA. — PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) "In trdnjava Amadija leži dvanajst ur od tukaj T" "Da; toda pota so tako težavna, da ne prideš tja v enem dnevu. Navadno prenočujejo ljudje v Heloki ali v Spandari, ter jahajo šele prihodnji dan Čez strme Gara gore, za kterimi leži ravnina in skalnata pečina" Amadija.'' "Ktere čete bivajo v MosuluV "Deli drugega dragon a rskega polka in četrte pehotne divizije Irak Ordifci. Tudi ti so ie pripravljeni. Oddelek se napoti proti Arabcem, drugi pa odkoraka v Amadijo." "Koliko jih je v slednjem oddelku T" ""Tisoč mož, kterim zapoveduje miralaj, (polkovnik) ki ima poleg aebe tudi alaj emina (mož, ki *krbi za stanovanja vojakov). Tega mir&laja (polkovnik) poznam; umoril je ženo in oba sinova Pir Kameka in se imenuje Omar Amed." (Pir Kamek je velik svetnik Džesidov ali hudičevih oboževalcev.) "Ali ti je znan kraj, kjer se zbirajo T" "Oni, ki napadejo Arabce, so skriti v razvalinah Kufjundšika; ogle-dnhi ao mi povedali, da odrinejo že jutri. Drugi se pa pripravljajo šele pozneje." "Menim, da so te tvoji ogleduhi napačno obvestili." "Kaj praviš?" "Ali res misliš, da bo mosulski guverner poklical čete iz daljnega Diarbekirja, da z njimi udari na vzhodne Kurdef Ali ni drugi pehotni polk v Sulejmaniji veliko bližji T In ali ne služijo v tretjem polku v Kerkjuku •ami Kurdif Meniš, da bode tristo mož poslal proti svojim lastnim rojakom?" Bej naredi začuden obraz in reče: "Tvoj govor je sicer pameten, toda jaz ga ne razumem." "Ali imajo čete, ki leže v Kufjundšiku s seboj topove t" "Ne." "Kdor se hoče vojevati na ravnini, gotovo vzame s seboj topove. Četa, ki nima s seboj topov, je namenjena v gorovje." "Torej je moj ogleduh vojake zamenjal. Ljudje, ki so v razvalinah, ne bodo napadli Arabce, temveč odkorakali bodo v Amadijo." "In rekel si, da pojutra>njem se že napotijo. Potem pridejo v vašo vas ravno na dan praznika vašejra svetnika." "Emir!" Sam« to besedico je izgovoril, vendar v groznem strahu. Jaz pa nadaljujem : "Pomni, da niti po južni niti po severni strani ne morejo vojaki v te kraje, tem vet- samo od vzhoda in zapada. Deset ur od tukaj se zbira na zapadu ti>oč mož pri Mosulu. in dvanajst ur od tukaj se zbira petsto mož pri Amadiji. Kraj Šejk Adi obkolijo, da ne more nihče pobegniti." "Gospod, ali res mislijo---T" "Morda misli-, da je. petsto vojakov dovolj, da napadejo Kurde v krajih Bervari. H<»blan. Tijari, Hal. Hakiari, Karita, Tura-Gara, Bac in Sir-van t Ti Kurdi morejo postaviti sami v treh dneh šesttisoČ mož na noge." "Imaš prav, emir; paša kuje nekaj proti nam!" "Sedaj, ko meniš, da imam prav, poslušaj: Iz lastnih ust mosulskega guvernerja vem, da vas hoče napasti v Šejk Adi." "Rest" "Poslušaj!" Povem mu vse, kar sem opazil za časa svojega obiska pri mosulskem guvernerju, in kar sem slišal od njega samega. Ko končam, se bej dvigne ter premeri s počasnimi koraki nekolikrat sobo. Nato mi pa poda roko. "Hvala ti, gospod; ti si nas vse rešil! Da bi nas napadlo petnajsto vo- jakov, bi bili vsi zgubljeni; sedaj mi je pa ljubo, oe pride sovražnik. Mosulski guverner nas je nalašč zazibal v spanje, da bi nas premotil, da se zberemo in praznujemo praznik; vse si je dobro preracunil, samo nekaj je pozabil: — miši, ktere namerava polo viti, bodo tako številne, da bodo mačko raztrgale. Prosim te, ne pripoveduj nikomur o najinem pogovoru, ia dovoli, da se za trenutek oddaljim." Bej odide. "Kako ti ugajaf" vprašam Mohamed Emina. "Ravno tako kot tebi!" "In to je hudičev oboževalec?" reče Halef. "Džesida sem si predstavljal z volčjim žrelom, s tigrovimi očmi in z vampirjevimi kremplji!" "Ali še vedno veruješ, da pri Džesidih zapadeš nebeško zveličan je T'' vprašam ga smeje. '1 Počakaj, sidi! Slišal sem, da se zlodej včasih spremeni v dobrega človeka, da vernike tem laglje slepari." Tu se odpro vrata, in v sobo stopi mož veličastne postave. Imel je čisto, belo obleko, srebrno bele lase, ki so mu v dolgih spletenkah viseli po hrbtu. Moral je imeti svojih osemdeset let; lica so mu upadla, in oči je imel v globokih jamicah, toda njih pogled je bil drzen in oster. Dolga črna brada, ki mu je segala čez prsi, je tvorila čuden kontrast napram snežno belim lasem. Ko vstopi, se priklone in nas pozdravi s prijazno doneč im glasom: "Gineš-inici sejindirme-sun — vaše solnce naj nikdar ne zatone!" In potem še pristavi: "Hun be kurmangdši zanin — ali razumite kurdsko govorico?" Slednje vprašanje nam je stavil v kurdskem dijalektu kurmangdši, in ko se obotavljam z odgovorom, reče: "Širna zazadša zani?" To je bilo isto vprašanje v zaza narečju. Oba narečja sta najbolj važna v kurdskem jeziku, vendar jih tedaj še nisem razumel, raditega pa odgovorim turško: "Seni an-lamez-ic — ne razumemo te. Jalvar-ic sejlem tirkdše — prosim, govori turško!" Zajedno vstanem, da mu ponudim svoj sedež, kakor je zahteval običaj radi njegove visoke starosti. On pa me prime za roko in reče: "Icim seni kutšaklam-am — dovoli da te objamem! Ime mi je Kamek. Ali Bej me je poslal k tebi.5' "Kamek? Bej je že govoril o tebi." "Kdaj me je omenil?" "Bolelo bi te, če ti povem." "Bolelo? Kameka nikdar ne boli. Vse bolečine, ktere more pretrpeti človeško srce, sem doživel v eni uri. Kje je še torej bolečina za mesne?" "Ali Bej mi je povedal, da poznaš miralaja Omar Ameda." Niti ne gane z glavo, in glas mu je donel popolnoma mirno, ko mi odvrne: "Poznam ga. toda on mene še ne pozna. Umoril je mojo ženo in oba sinova. Zakaj si ga omenil?" "Oprosti; Ali Bej ti vse pove!" "Vem, da ne smete govoriti; toda Ali Bej ničesar ne skriva pred menoj. Povedal mi je. da veš za turške skrivnosti. Ali res misliš, da pridejo in motijo naš praznik?" "Prepričan sem." "Našli nas bodo bolj pripravljene kot tedaj, ko se je zgubila moja duša. Ali imaš ženo in otroke?" "Ne." "Toraj ne moreš misliti, da živim in vendar sem že zdavnej umrl. Toda vse zveš. Poznaš Tel Afer?" "Da." "Ali si bil tam?" "Ne, toda bral sem o njem." "Kje?" "V knjigah, kjer je bila ta dežela opisana in tudi v---ti si pir (svetnik) in celo imeniten svetnik Džesidov, torej poznaš sveto knjigo kri-stijanov ?" "Poznam jo, ker imam sam stari testament, pisan v turškem jeziku." "No, torej si tudi bral knjigo preroka Jezaija?" Poznam jo. Jezaija je prvi šestnajstih prerokov. Volile** Zaloga vina In žganja. Marija Grifi Prodaja belo vino po,.......70c. gallon „ črno vind po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za »MIm aarodlo se priporoča Marija Grill, Važno, Važno, Važno. Važno, £308 St. Clair Are., N. EL, Cleveland, Ohio. Conpgnie Generale Transallanlipt (Francoska parobrodna družba«) Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni.....................*(>10oUU z 17 kameni.....................$15.00 Ravno take vrste nre ia gospe bolj male (size A) z 15 kameni koles« v jem Elgin all Waltham . -. SplO.V-JVJ Za blago jamčim. Priporočam se za narocbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. I1BEKTMA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANI Poštni paraiki so:"] "La Pro.ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moCT "LaSavoie" „ „ ....................12,000 „ 25,000' A „ ^ Lorraine^ „ ..................12,000 „ 25,000 J * "LaTouraine" „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ " La Bretagne"................................ 8,000 " 9,000 „ * *La Gasgognc"................................ 8,000 „ 9,000 „ K Glavna Agencija: 19 STATE ^STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki •dplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. mr$ dopolndne iz pristanišča št. 42 Norih River, ob Morton St., N. T, Važno. Važno« Važno. Važno. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI * > fitožžifctffti i ittoiii&žfei^^ i itoitožte tf Telefon 246. ( Frank Petkovšek 720 Market Street, Wankegan, III | priporoča rojakom svoj| ^ SALOON, v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼ i zvezi je s Mr. Frank Sakserjem v New Yorktu [ HHMHUI iWWW WWW^PUI l^ffW W WQIWfr W^QW •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA TOURAINE La Bretagne •LA PROVENCE S6. jun. 1PM*LA TOUR AINE 1 julija IMS.*LA 8AV0EE 9. julija 1906. La Bretagne 16. juL 1908.*LA LORRAINE 23. julija 1908.*LA TOURAINE SO. jnlija 1908. N 6. avg. 1908. 13. avg. 1908. 20. avg. 1908. 27. avg. «.008. POSEBNA PLOVTTBA. Kraapi novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. junija t. L opolndne is piera it. 84 N >rtb River, hlizo 44. eeste. Parnik "California" odplnje dne 27 jnnija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odplnje dne 18. julija 1908 v Havre. SAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i Cena dragega raereda do Havre: $66.00 in vtifye. Prrnlka s zvezdo zaznamovani imajo dva vtyaka. M. W. Kozmlnski, generalni agent sa capad. 71 Deaborn St., Chicago, tz MARKO KQFALT, 249|So. Front St., 8TEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steetamu in okolici ca izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli* . macht) in drugih v aotarakl posel s padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvriujem. Dalje proda jem ptraknte laike za v stan kraj xa vae bc ljie parnike in parobrodne oroge ter poSiljam desarje ▼ staro do movtno po naj nitji ceni. Mr. Marico Kofalt je nai zastopnik za vse posle u> ga ne-iakom toplo priporočamo PRANK 8AK8BR CO "Torej poglej v to knjigo ki sicer, kjer je sedemintrideseto poglavje. Tam se glasi dvanajsta vrsta: Ali so tudi poganski bogovi rešili vse one, ktere je uničila* moja roka Gozam in Haram in Resef in sinove Edena v TalasarjuT In ta Talasar je Tel Afer." Pogleda me začudeno. "Torej poznate iz vaše svete knjige mesta, ki so bila postavljena pred tisoč leti t" "Tako je." "Vaše sveto pismo je slavnejše kot kuran. Toda čuj! Prebival sem v Mirkanu, ob vznožju gore Sindšar, ko nas napadejo Turki. Pobegnil sem s svojo ženo in dvema sinovoma v Tel Afer, ki je močno mesto; tam sem imel prijatelja, ki me vzel k sebi in me skril. Toda tudi sem so pridrli divjaki, da pomore vse Džeside, ki so se skrili. Staknili so tudi moje skrivališče, in mojega prijatelja, ki me je vzel k sebi, so na mestu umorili. Mene so zvezali, in s ženo in otroci peljali ven iz mesta. Tam je plapolal ogenj, kjer so nas nameravali umoriti, in tam je tekla kri mueencev. Neki poročnik turške vojske mi je z nožem prebodel lice, kjer še danes lahko vidiš brazgotino. Moji sinovi so bili pogumni mladeniči; videli so mojo bolečino in napadli poročnika. Radtega so tudi nje zvezali, kakor tudi mojo ženo. Najprej so obema odsekali desno roko in jih peljali za tem k ognju. Zažgali so tudi mojo ženo, in jaz sem moral vse njih bolečine z gnjevom v srcu gledati. Nato potegne poročnik nož iz mojega lica in ga prične počasi vtikati v moja prša. Ko se prebudim, je bila noč in ležal sem med mrtvimi trupli. Klina ni zadela srca, toda ležal sem v krvi. Zjutraj me najde neki Kaldejec in me skrije. Mnogo časa je preteklo, predno sem zopet okreval, in moji lasje so vzpričo bolečin mojih sinov in žene pobledeli. Telo je zopet oživelo, toda duša je umrla. Moje srce je zginolo; na njegovem mestu pa utripa ime Omar Ameda, ker tako se je imenoval isti poročnik, ki je sedaj polkovnik.'1 Pripovedoval je z jasnim, mirnim glasom, ki me je bolj pretresel kot najživahnejši izraz nespravljive maščevalnosti. Bilo ga je res strašno poslušati. "Ali se hočeš maščevati?" ga vprašam. "Maščevati? Kaj je maščevanje t'i odvrne z istim glasom. "Hudobno, zahrbtno dejanje. Kaznoval ga bom, potem pa odide moje telo tja, kjer je sedaj moja duša. — Saj vendar ostanete pri nas, ko praznujemo naše svečanosti?" "Sedaj še ne vemo." "Ostanite 1 Če odidete, se vam vaša nakana ne posreči; če pa ostanete, tedaj pa lahko upate na srečno rešitev vašega iskanja; nasprotoval vam ne bo noben Turek več, in Džesidi vam bodo pomagali." Zepet je govoril s čisto drugim glasom, in njegovfi. oči so zadobile prej-šno svetlobo. "Naša navzočnost bi menda motila praznovanje vašega praznika," rečem v nadi, da kaj poizvem od njega glede njegove vere. On pa strese z glavo. v "Morda veruješ na pravljice, oziroma laži, ki jih trosijo o nas? Primerjaj nas z drugimi, in našel boš čistost in snago. Čistost je, po kterej hrepenimo; čistost telesa in dulia, čistost govora in čistost nauka. Čista je voda, in čist je plamen. Raditega ljubimo vodo in se z njo krstimo. Raditega častimo luč, kot simbol čistega Boga, o kterem tudi vaše sveto pismo govori, da stanuje v luči, do ktere nihče ne more. Vsi se posvečujejo z blagoslovljeno vodo, in mi se posvečujemo v blagoslovljenem ognju.. Mi položimo roko v plamen in blagoslovljamo z njo naše čelo, kot vi delate z vodo. Vi pravite, gospod Jezus je bil nekdaj na zemlji in pride zopet, tudi nam je znano, da je bival nekdaj med ljudmi, in verujemo, da se bo vrnil, da nam odpre nebeška vrata. Vi častite Zveličarja, ki je hodil po zemlji; mi častimo Zveličarja, ki se bode zopet vrnil. Mi vemo, da je bil človek, toda ne vemo, kdaj pride zopet, in radi tega delamo, kar je svojim zapove-dal, ko jih je dobil speče v vrtu Gezemami: Molite in čujte, da vas ne napadejo! Poslužujemo se petelina, ki je simbol čuječnosti. Ali vi ne delate istega? Slišal sem, da kristijani pogosto na strehah svojih tempelnov in hiš postavijo petelina, ki je delan iz železa in s zlatom prevlečen. Vi imate železnega petelina, mi pa živega. Ali smo zategadelj pogani ali zli ljudje? Vaši svečeniki so bolj modri, in vaši nauki so boljši; mi bi imeli boljše nauke, če bi imeli bolj modre duhovne. Med vsemi Džesidi sem jaz edini, ki zamore brati vaše sveto pismo, in raditega govorim s teboj kot ne more nihče drug." Tukaj živečim bratom 81ovencemin Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Brood St., edea največjih hotelov v mestu. _Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih aob-! za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na Btanovanje. — Evropejska kubiaja! Za obilen potret se priporočam ndani Božo Oojsovlč, JohnstoTD, Pa. n w Milr Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki nc morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete ia pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zutonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, prepričajt, najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, New York. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra ■vina in whiskey ter imam v zalogi zeo fine jj| smodke. "J* Roiakom pošiljam denar« 5 v- staro domnvlnn hitro m poceni. M Pobiram naročnino za "Glas g Naroda". V zvezi sem z gg. g m Frank Sakser Co. v New Yorku. L velespoštovanjem ^ J Ivan Govže, Ely, iVllnn. J NAZNANILO IN PRIPOROČILO. m Cenjenim rojakom ▼ Rock Springa, Wyo., in okolici naznanjamo, da jo za tam o šn je mesto in okraj naš pooblaščeni zastopnik Mr. A JUSTIN, P. O. Box 563, Rock Springs, Wyo., ▼sled česar ga xa vse posle prav toplo priporočamo. Frank Sakser Company. TELEPHONE s 1270 REC I UR. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: -6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunajn. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšim] poboji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevž. vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse preTtomorske družbe; vsak potnik dob' originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko variCino in so denarji vedno varni. Za obila naroči ia in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO.. S # 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. / i i ... m. i