Leto XY.	V Celju, dne 14. julija 1905. 1.	Stev. 55.
DOMOVINA
■redništvo je v Schillerjevih ulicah 8t. 3. — Dopise blagovolit« frankirati, rokopisi m ne vračajo.
Še enkrat mozirska šola.
Škalski rojak, zdaj pek in trgovec v Mozirju, g, Šošter, je predlog stavil v mozirskem občinskem odboru, da se naj v najvišjem razredu tamošnje šole, samo v nemškem jeziku poučuje. Odbor je v seji'potem sprejel pravilno stališče in rešil čast svojih rojakov in prednikov.
Ker pa je dogodek sam za slavno in lepo Mozirje toliko sramoten, da je ves slovenski svet osupnil, smrtni sovražniki Slovencev v Celju in v drugih krajih pa so od veselja zaupili in pozdravili Mozirje kot bodočo domovino Bismarckovcev, zato moramo stvar nekoliko bolj natanko pogledati. Gospod Šošter, ki si je v Mozirju precej premoženja nabral, kar mu ni v sramoto, ampak v čast in hvalo, ker si je pomagel s svojim trudom in delom, pravi, da se zato poteguje za Nemce, ker so mu bili celjski nemški trgovci pomagali ob začetku.
Nobeden ni kreditiral g. Šošterju več, kakor je vedel, da mu bo g. Šošter z dobičkom vred gotovo plačal.
Celjski nemški trgovci morali bi hvalo peti g. Šošterju, da jim je množil bogastvo, ker je pri "njih blago jemal.oni se- tega tudi veselijo,-pa Slovencem prijaznejši zato ne postanejo, ampak smejijo se nam, da jemljemo pri njih in debelimo njih mošnje ter si redimo modrase!
Tako je z Vašimi celjskimi nemškimi prodajalci, g. Šošter! Oni Vam niso do ničesar pomagali, ravno tako malo, kakor gosp. Turnšeku v Žlaborju, ki je tudi blago kupoval pri njih, pa je vendar ostal prava korenina slovenska! Premoženje svoje, g. Šošter, pa imate od rojakov slovenskih v Mozirju in okolici mozirski. Slovencem ste dolžni Vi hvalo, Nemci pa Vam, ne Vi Nemcem zato, ker so Nemci čudno milost Vam izkazali, da so jemali denar od Vas! Ako torej zdaj, g. Šošter, nastopate v narodnem oziru proti sosedom Slovencem, ki so Vam nanosili, kar imate, kažete se prav malo dostojnega proti rediteljem svojim!
listek!
Fantazija o Anici.
J. s.
Bil je eden onih tajnih majnikovih večerov, ko se razlije čez zemljo nekak čuden mir, ko vidiš nad seboj nebo obsipano z nebrojem svitlih lučic, da se zagledaš vanje in pozabiš skoraj samega sebe. Sedel sem na klopi ob Dravinji in gledal v zračne daljave, kjer so trepetali daleč v višavah svetli milijoni in drhteli kakor rosa, kadar jo poljubi jutranje solnce. Med njimi pa je plula srebrna luna in sijala na mirno zemljo v bisernih pramenih. In zašumljale so nad menoj tanke jelke ter se priklanjale bistrim valčkom, kakor da jim šepetajo pozdrave na daljne sestrice. Valčki pa so hiteli v hitrem teku in se valovili proti večnemu morju. In cvetke so se zazibale lahno v topli sapi pomladnega zefirja in naslanjale so se druga na drugo, kakor da se poljubljajo v skrivnostni majnikovi noči. Narava je zasnivala sanje o večnolepi pomladi.
Ob takih večerih, polnih cvetne arome, mislim na te, Anica, o onih večerih zasanjam, ko sva sedela na klopi in prisluškovala tajnemu
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja npravništvu, plačuje se vnaprej.
uj
Sploh pa kupčijske zvkie značajnih pravih mož ne morejo in ne smejo, odtujiti rodbini in rodu, ker obadva kupčevalct iščeta pri poslih dobiček, kruh in premoženj^, eden drugemu ničesar ne podari, roka roko":umije! Zato pa se odjemalec prodajalcu ne pro&aja, ampak ve, ako je zaveden in razumen mož, da je on kot odjemalec dobrotnik prodajalcev, i, j. Šošter dobrotnik celjskih nemških trgovcev. Ako to spozna, nastopi kot samozavesten mož, ne pa, kot — ponižen sluga onih, ki bogatijo od njega.? — Sicer pa bi bil g. Šošter tudi po drugod Bašel dosti blaga in kredita, dokler ga je potreboval! Ni bilo treba ravno k celjskim slovenožrceln hoditi. Poštenemu trgovcu in obrtniku daje celi svet blago in kredit, imamo hvala Bogu tudi slovenske veletržce!
Ako pa že kak Slovenec stopi z nemškim trgovcem v zvezo, naj ne pozabi, da kupec drži prodajalca po koncu, naj tedaj ne izgubi pameti ter naj ne začne misliti, da je on berač, prodajalec pa mu daje — BoSji dar! Sodimo stvari, kakor so, ostanimo možje in vzdržujmo si — ponos!
------ Hrvatska ?
Zagreb, 10. julija 1905.
pm i.
Dva naroda, ki sta tako ozko zvezana medsebojno, kako je hrvatski in slovenski, se morata čimbolj spoznati, ker samo na ta način se bode bratska ljubezen dvignila nž višjo stopinjo. Ker so nas politično umetno razdelili, živimo v duševni skupnosti, v kulturni \zajemnosti. Da tudi jaz doprinesem koje zrnce k boljšemu zbližanju Hrvatov in Slovencev, začenjam vrsto dopisov, in sodeč čim objektivnejše, se bom trudil, da pokažem štajerskim bratom zvesto in verno naše pravo stanje.
Nekdaj je Hrvatska lila velika in močna kraljevina pod svojimi zakonitimi vladarji. Nekdaj je sijaj hrvatske krone zadajal strah premetenim Benečanom in krvoločnim Bizantincem. Nekdaj smo bili svobodni, ali ko je umrl zadnji kralj hrvatske krvi, Peter Svačič leta 1002, smo sklenili zvezo z Ogrsko, in iz te zveze se je do dan-
Pevčevo srce.
Ruski'spisal Kn. Fedor Kosatkin - Rostovski.
Poslovenila lička.
Davno, davno v srednjem veku je živel nekje bogat in ponosen vitez. Bilo mu je 60 let, a nikdo bi mu jih ne bil prisojal toliko. Imel je obilo slug in robov in mnogo zemlje. Energičen in močan, je bil z vso dušo vojak. Želja po boju
vršenju jelkinih listkov, ki je naju zazibalo v čarobne sanje prve ljubezni, in nama šepetalo o prihodnji sreči. Ob takih večerih zasanjam o tebi, Anica, in lepa kakor gorska vila priplavaš zopet iz zračnih višav pred moje oči, da te gledam z drhtečo dušo, da koprnim in stegam tresočo roko po tebi. A ti se mi odmičeš zopet v daljave, hipoma mi odplavaš v temno noč, da te ne morem poljubiti in se te okleniti večno, neločljivo. In rad bi pohitel za teboj, vsplaval bi kakor lasta-vica proti velikemu nebu, da te doidem in privedeni zopet nazaj. A ti si izginila v neminljivo večnost.
In zdi se mi, da šepetajo tvoje ime valčki, da žalujejo po tebi jelke in te kličejo, da prideš in zapoješ s srebrnočistim glasom, ki se je zlival v tihih večerih z žuborenjem valčkov v krasno harmonijo. Kakor v polsnu čujem mehke glasove, razlivajo se v jasni noči in plaho vstrepetavajo tvoji zadnji odmevi — v sanjah. V takih večerih plakam v bolesti po tebi, Anica, in zdi se mi, da si pri meni, da me objemaš in šepetaš tolažljive besede, čutim se zapuščenega in ti priplavaš k meni in kakor angelj stojiš pri meni — v sanjah.
V prvih pomladnih dneh je bilo, toplo solnce je poljubljalo zemljo, ti pa si ležala v postelji bleda, — boreča se s smrtjo. Obiskal sem te v
Za Inserate se plačuje 1 krono temelju« pristojbin« ter od vsake peti t-vrste po 30 vinarjev m vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten pogMt
danes razvila popolna podrejenost Ogrski. Ni mogoče, da ne bi plakali nad svojo usodo, kadar se zamislimo v preteklost. Bili smo vedno nesrečni, borili smo se in izpostavljali za druge, vso Evropo smo rešili od Turkov, a za plačo smo dobili to, kar danes imamo, postali smo v enem oziru magjarski sužnji, a naše sosednje dežele so danas večinoma svobodne in imajo svojega lastnega vladarja. Nam danes hočejo celo vzeti hrvatsko ime, naši domovini jemljejo ime kraljevine, nas uvrščajo v vrste nemagjarskih narodnosti ogrske države, a našo domovino imenujejo skupino osmih županij.
Da je prišlo do tako žalostnega stanja, so krivi naši lastni sinovi, krivi v toliko, ker so svoje lastne interese smatrali važnejšimi od interesov svoje domovine. Za banom Jelačičem, ki se je odločno postavil Magjarom porobu, gre pri nas vsak dan na slabše, a od leta 1868 tako nam je zlo, in tako smo nazadovali, da nam se vprav vsak dan približuje čas, ko nam vzamejo še zadnjo lastnino, našo avtonomijo na polju bogoslovja in prosvete, notranjih stvari in pravosodja. Kot rečeno, vsemu temu so krivi nasi lastni sinovi, a največ in skoro edino samo oni, ki pripadajo tako imenovani „narodni" stranki, a ki jo .imenuje narod „magjaroni", (torej podobni vašim nem-čurjem) ker so oni hujši od Magjarov samih.
No, največ hudega so oni prizadejali svojemu narodu zadnjih dvajset let, ko jim je bil vodja nrvacsKi iju.ii, iiugiajui- m.,,. , ti ,
vary. Ban je na Hrvatskem najvišja oseba, ki vodi deželo, on ima moč kraljevega namestnika. Za hrvatskega bana imenuje kralj ono osebo, ki mu jo predloži ogrski ministrski predst dnik. Seveda ta predloži samo takšne osebe za hrvatske bane, ki bodo po njegovih mislih na Hrvatskem dobro orožje magjarske politike. Khuen je bil takšen vrag, a pri sebi je imel zvesto, nedostojno četo prodanih ljudi, ki še dandanes zavzemljejo visoka mesta pri nas. Kar je Khuen onih 20 let na Hrvatskem počel, to se ne da opisati. On je preganjal ljudi, ki mu niso bili povšeči, uničeval jim eksistenco, nalagal jim denarne kazni ter jih metal v ječo. Za njegove vlade se je neštevilno-krat razobešala magjarska trobojnica, ki na Hrvatskem nima pravice, a ko se je narod dvignil proti temu, je dal nanj streljati; na ta način je bilo prelite mnogo nedolžne' hrvatske krvi. Volitve v deželni zbor (zemaljski sabor) je vodil s silo bajonetov in orožnikov, a v zboru je zapo-
tihi sobici, vklenjeno v verige hude bolezni, hotel sem te odnesti v spomlad, a bila si slaba in nisi mogla v življenje. In tedaj si me poljubila v slovo, predno ti je pritisnila, smrt na lice hladen poljub.
Izdihnila si ter se preselila nad zvezde. In zaplakale so pod oknom visoke jelke in zaječala je priroda ob tvojem slovesu. Jaz sem ihtel.
Odkar si me zapustila, živim mrtvo življenje in zato ihtim tolikokrat po tebi, Anica, da prideš zopet nazaj in umiriš nemirno mojo dušo. Plakam po noči, ko je zazibal sladki sen nemirno dušo, plakam po tebi, ko vidim vzhajati jutranje solnce, kličem te, da prideš, a tebe ni od tam, kamor si odšla.
Tiho" žuborijo vali, nemo skakljajo po kamenčkih. ..
Jaz samevam in sanjam....

vedaval po mili volji; kdor je govoril proti, tega je enostavno dal izključiti. Preganjal je tudi naš tisk, in ni bilo dneva, da ne bi bil kakšen časnik zaplenjen; tako n. pr. je bil list ,.Obzor" zaplenjen okrog lOOOkrat. Naposled se je pred dvemi leti razvilo po celi Hrvatski gibanje, narodni pokret, zoper tega tirana in nasilnika; ko je pro-bujena , narodna zavest se začela upirati nasilju in krivici, spoznal je tudi Khuen, da na Hrvatskem ni več zanj prostora, in odšel je.
Vsi smo mislili, da se bo z njegovim odhodom vse spremenilo. A ostalo je vse pri starem, ker ljudje, ki so za Khuena imeli glavno besedo, so ostali še dalje na vladi.
Dobili smo edino novega bana v osebi grofa Pejacsevicha. On ima sicer hrvatsko ime, a ga niti noče hrvatski pisati, a tudi hrvatski zna le slabo govoriti. On je Magjar z dušo in s telesom, njegova žena je goreča Magjarka, ki vse, kar potrebuje, kupuje na Magjarskem. Njegovi sinovi ne hodijo v šole na Hrvatskem, temveč jih je poslal na Magjarsko. Na svojem posestvu ima magjarske uradnike in magjarske delavce, a naši hrvatski delavci morajo na tujem iskati zaslužka. To je naš hrvatski ban, ki z mirnim očesom gleda, kako se magjarski jezik čimbolj vriva v Hrvatsko, kako se na pošti, železnici in ostalih skupnih uradih nameščajo Magjari, a naši rodni sinovi ne morejo dobiti mesta.
Vsled tega, zlasti pa vsled neštetih drugih kršitev zakona, in vsled popolne nedelavnosti „narodne" stranke, se dviga proti njej malo in veliko, vsi svobodni in neodvisni elementi, ki bodo končno po neprestanem delu izvojevali zmago nad današnjim ničvrednim sistemom.
Graničar.
Tako mu je potekal čas.....
Nekoč se pripeti vitezu čuden slučaj.
Pred dvemi leti, pri napadanju sosednega gradu je vitez po obupnem boju podkupil izdajalske sovražnikove vojake ter po skrivnem vhodu prišel v grad.
Bilo je po noči.
Zmagovito in ponosno je jahal na svojem vrancu.
Visok plamen je švigal iz gorečih poslopij in grozno razsvitljeval dvorišče nesrečnega gradu.
Prestrašeni prebivalci so zastonj prosili milosti.
Zmagoviti vitez je oholo zrl na jetnike. Toda zmage se ni dolgo veselil. Na njegovem licu se je kmalu zopet pokazala tuga. Vse, kar je stalo sedaj pred njim, je bilo pridobljeno le s silo in zvijačo.
Pustivši sluge in spremstvo, stopi s konja in sede na stopnice, vodeče v bližnje poslopje.
Hoteč se nekoliko odpočiti od napornega dne, se zavije v plašč in zadremlje na stopnicah.
Čez nekaj časa ga predrami obupen krik.
Vitez si zmane oči in pogleda.
Jutranja zarja je že svetila na nebu, plamen je ugašal. Na dvorišču pred seboj zagleda vitez
sledove ljutega boja. Tupatam so bila mrtva trupla in mlake krvi.
Tam na koncu dvorišča so njegovi vojaki vlekli za seboj prestrašeno, krasno, šestnajstletno deklico.
Obleka ji je bila raztrgana, dolgi zlati lasje so ji pokrivali pleča in v njenih očeh je bil izraz trpljenja in tuge.
Skušala je na vse načine strgati se iz rok svojih sovražnikov, toda ves trud je bil zaman.
Rešil jo je šele vitez. Pri njenem pogledu se je v njegovi duši nekaj zganilo. Neko čudno, do sedaj neznano čustvo, se ga je polastilo. Vstal je hitro s stopnic, ukazal je vojakom, naj se ustavijo.
Vojaki, pijani zmage in vina, so se počet-koma protivili njegovemu ukazu. Še le, ko je enega z mečem pobil in drugim vrgel polno mošnjo zlata, so mu izročili svojo žrtev. Bleda in trepetajoča, brez besede je stala pred tem silnim človekom, svojim rešiteljem. (Dalje prihodnjič.)
Nekaj za naše kmetovalce.
V narodno-gospodarskem delu lista „Politik'' sem bral predavanje, katero je imel prof. dr. Julij Stoklasa na jubilejnem zborovanju „Ceško-morav-skega mlinarskega društva" in katero se mi zdi vredno, da izvedo njegovo vsebino naši kmetovalci. Predavatelj govori o zboljšanju kakovosti in množine poljskihpridelkovzakruh.
Na Avstrijskem samem (brez Ogrske, Hrvatske in Bosne) potrebuje se na leto 23 milijonov novih centov pšenice, pridela pa se je samo 14'6 milijonov, torej se uvaža na leto 8'4 milijonov centov pšenice, v prvi vrsti iz Ogrske. Seveda mi nimamo tako dobre zemlje, kakor je na Ogrskem, vendar bi se dalo pri nas doseči več pridelka. Na Češkem je slabša zemlja kakor pri nas na Slovenskem Štajerskem in vendar se tam pridela na PinfjlU.,	nnvprefim 1J. V. pšenice, trjTH74 centa na oral ali joh. Na Saškem
pa pridelajo povprečno na hektarju 25 centov, torej na oralu več ko 14 centov pšenice na ravno tako slabi zemlji. Kako je to mogoče?
Ako imaš v kleti pšenico, rž ali žito, koruzo, ajdo in oves, ako odnašaš iz nje vedno pšenico, rž in koruzo, prinašaš pa vsako 'leto samo oves ali ajdo, ali misliš, da boš mogel dolgo odnašati pšenico iz kleti ali ne bo nazadnje tam sam oves in ajda?
Ravno tako je z zemljo na tvojem polju. Pšenica izvleče iz zemlje za svojo hrano na hektarju 42 V2 kg dušika, 25 kg fosforove kisline in 25 kg kalija na leto, če da, kakor smo računili, hektar na leto 15 centov pšeničnega zrnja in 20 centov slame. Če hočemo, da bo nam isto polje dalo prihodnje leto zopet toliko pšenice, moramo zemlji povrniti to, kar ji je pšenica vzela. To storimo z gnojenjem; če pa hočemo doseči na istem polju še veči pridelek, pa moramo bolj gnojiti. Toda nič nam ne pomaga, če damo na
hektar 85 kg dušika a samo po 10 kil kalija in fosforove kisline; 'ker je dušika dvakrat toliko, zato še ne bomo pridelali dvakrat toliko pšenice, ampak manje, ker je kalija in fosfore kisline premalo; morali bi tudi teh dati po dvakrat toliko! Gnoj iz hlevov pa ima to lastnost, da ima v sebi preveč dušika, a premalo drugih potrebnih snovi; zato bi se druge snovi morale pridjati zemlji z umetnimi gnojili, če hočemo obdržati ali še povečati rodovitnost.
Ker pa vsako silje potrebuje za svojo rast druge snovi, zato#.je treba tudi za vsako silje drugače gnojiti. To že moj oče tudi vedo in zato vozijo enkrat bolj suhi gnoj, drugokrat pa zopet bolj mastnega, če sejejo tam kaj drugega. Pa to je še premalo, moralo bi se natančno ravno toliko vsake snovi na njivo zapeljati, kolikor potrebuje dotično silje, da ne bi bilo znabiti preveč dušika, a premalo kalija in fosforove kisline in oče se jezijo: „Saj sem gnojil, pa le ne raste!" Da, oče, še preveč ste gnojili, preveč in premalo!
In ravno zato prinaša zemlja na Saškem skoro dvakrat toliko pridelka kakor pri nas, ker imajo tam skuševalne postaje, kjer se natančno preiskuje, koliko in katere snovi potrebuje katero silje, da vedo, s katerimi gnojili in koliko vsakega gnojila se mora gnojiti. To je samo en primer, koliko hasnijo kmetijske šole, ako jih ljudstvo razume. Zato moramp neprestano zahtevati kmetijskih šol in sicer slovenskih za slovenske kmete, Nemci pa naj imajo svoje nemške, mi jim jih privoščimo! Ko bomo imeli povsod svoje gospodarske šole, ko bodo naši kmetje obdržali po svojih prednikih samo dobro, kar pa je krivega, to pa nadomestili s priučenim, potem bomo sami lahko preskrbeli naše dežele s potrebnim kruhom. In kaj to pomeni, izračunil j t tudi prof. Stoklasa svojim poslušalcem: Samo češka dežela pridelala bi na leto 31 milijonov kron več pri poljskih pridelkih, če se odračuni, kar bi se plačalo za umetna gnojila. Vse v državnem zboru zastopane dežele pridbbile bi 100 milijonov kron in več na leto, ako bi se obdelovale tako, kakor na Saškem.
Pa naj kdo reče, da niso gospodarske šole prekoristne in potrebne za naše ljudstvo, seveda ne takšne, kakor je v Mariboru nemška vinorej-ska, ki uči samo Nemce, kako se naj še bolj obogatijo na slovenski zemlji!
Kmetijske šole bi učile kmeta tudi izbirati zrnje za setev, peki in mlinarji zopet bi nam povedali, kakšna bodi pšenica, da d<i boljšo moko in boljši kruh. Za vse t« pa je treba učenja, ne samo dela, je treba tudi bistre glave, ne samo pridnih rok. Naš slovenski kmet ima oboje v boljši meri kakor nj*?ov nemški sosed, le dajte
rnrr-tnrdi- pf JCrcUlltigi'. Jbllkft ' Ifl 11 ŠT^FTT^"T)OaO
izostali! Ker pa učitelji in profesorji na takih šolah morajo imeti zopet višje šole, zato bodi naša neizprosna zahteva: Dajte nam slovenskih gospodarski h in tudi drugih šol gor do vseučilišča, drugače nimate pravice pobirati davka od našega kmeta!
Sokolski vestnik.
— Zveza slovanskega Sokolstva je dovoljena z odlokom notranjega ministrstva od 20. aprila 1905, št. 14.705. S tem je položen temelj k najširši sokolski organizaciji, ki bo združevala češko, poljsko, hrvatsko in slovensko sokolstvo. Z delovanjem prične Zveza slovenskega sokolstva, čim bodo združena v Zvezi slovenska in pa dalmatinska sokolska društva. Ta nova organizacija ne bo fraza slovanske vzajemnosti, ampak bo pospeševala skupno sokolsko delovanje v korist vsega Slovanstva. O velikanskem pomenu te naj-
novejše organizacije se spregovorimo na tem mestu.
—	Novo slovensko sokolsko društvo se je ustanovilo v Ilirski Bistrici na Kranjskem.
—	Zlet hrvatskega. sokolstva v Zagrebu priredi Zveza hrvatskih sokolskih društev prihodnje leto v dneh 19 in 20 avgusta. Obenem se priredi ob tej priliki za goste izlet v Dalmacijo in Črno goro.
—	„Savinski Sokol" v Mozirju ima sejo v nedeljo, dne 16. t. m. točno ob 3. uri popoldne v ,.Narodni gostilni" v Mozirju. Skrajni čas je, da se energično poprimemo dela, in ker so važna posvetovanja na dnevnem redu, se opozarja na to izvanredno odborovo sejo, da se gotovo ob navedenem času snidemo. Bratje ,.Sokoli", nobenemu naj ne bode preslabo vreme, noben zadržek ne bo opravičil njegove odsotnosti; narodna dolžnost nas kliče. Na zdar!
Domače in druge vesti.
— Občinska volitev v Šoštanju je napotila poslanca Pommerja, da je v čistem slogu celjskih nemških tolovajev sestavil vprašanje vladi, kako hoče ,.konec napraviti neznosnemu samovoljnemu gospodstvu Slovencev na Spodnjem Štajerskem?" — Profesor dr. Pommer se je s tem pokazal vrednega tovariša učitelju Aistrichu, ki vse slovenske učitelje z nemškim denarjem plačuje, Pommer pa vidi in čuti, da Slovenci na Spodnjem Štajerju gospodujejo! In to še neprenosno samovoljno, n. pr. v Celju, Mariboru, Ptuju! — Da bi sploh kdo duševno revče Pommerja resno v poštev jemal razen bistrih glav na celjskih nemških shodih, reči bi se moralo, da je svojim prijateljem dr. Jaborneggu, dr. Mravlagu in drugim fabrikantom občinskih volilcev v Vojniku in na Teharjih s svojo interpelacijo slabo se uslužil. Pommer pripoveduje, da je med šoštanjskimi volilci 60 otrok slovenskih volilcev. No, zakaj pa bi ne smeli otroci slovenskih volilcev imeti zemljišč, ki jim nalagajo davke in dajejo volilno pravico? Drugače pa so ustvarjali nemški pra-vicobranci nemške volilce v Vojniku in na Teharjih, kjer so na videz in z namenom, da svoji stranki volilno zmago prigoljufajo, zemljišča po kosih velikih ko prtiči, dali z neresničnimi po-'ami-r^pisatL v -last liudeju-jfo jr Vojniku in na Teharjih ne stanujejo, ki zemljišč niso nikoli videli, nikoli obdelovali in od katerih tudi davka ne plačujejo ne sami. ne njih stariši, ampak volilni zaklad nemški! Taka dela spadajo v resnici pred kazenska sodišča, njih provzročitelji pa še pred disciplinarno oblast, v kolikor imajo tako nad seboj, ker zapeljujejo ljudi k nepoštenju in S tem kratijo čast svojega stanu. — Pred nami leži izjava nekega tako ustvarjenega „volilca", od katerega je pravi lastnik za volitev mu dano zemljišče nazaj tirjal. Umetno ustvarjeni volilec potrjuje, da ni nikoli prevzel dotične zemlje v posest, da tudi kupnine ni plačal, kakor pravi pogodba krivo, da ni imel nikoli in nima tudi zdaj nobene pravice iz omenjene goljufive pogodbe itd. — In to pogodbo, kakor tudi njeno slavno razveljavo delal je — odvetnik! Poglej si svoje ljudi, Pommer in — molčal boš, ne pa
ga je privedla večkrat v nevarna podjetja. Često je po noči odjahal s tolpo slug ugrabljenih v raznih bojih, nenadoma napadal sosedne gradove.
Njegov velikanski grad je stal na strmi pečini nad visokim slapom. Veliki stolpi s topovi so ga obkroževali, kakor železen obroč.
Sredi grada je bil krasen vrt. Ta vrt je bil vitezev ponos. V njegovih senčnatih drevoredih in v umetni krasni utici se je oddahnil vitez če-stokrat od svojih trudapolnih napadov. Tukaj v senci so se shajale njegove lepotice, ugrabljene v raznih gradovih ter tekmovale med seboj, katera se najprej in najbolj prikupi vitezu.
Vitez je bil malokedaj ljubeznjiv in vesel. Da se je njegovo resno in otožno lice sredi burnih veselic in plesa malo razjasnilo, je bil le redek slučaj.
Pozval je često k sebi svojega astrologa in alkimista, čarovnika z dolgo sivo brado in ga vprašal: ,.Zakaj je meni tako pusto in težko v duši?" Starec mu je vsakokrat odgovoril: „Zato, ker je tvoje srce prazno. Začni ljubiti in tuga ti izgine takoj iz srca."
Toda vitez ni mogel ljubiti; vse krasotice, uplenjene o raznih prilikah, so bile njegove rob-kinje, ali ljubiti ni mogel nobene.
obrekoval poštene Slovence, ki se branijo dostojno narodnih morilcev svojih!
—	Na mejo! Y Št. Ilj! V nedeljo 6. avgusta priredi se v Št. Ilju v Slov. goricah velika narodna svečanost, pri kateri bode sodelovalo več narodnih spodnještajerskih društev. S to veselico hočemo pokazati, da je Št. Ilj naš in tudi naš ostane! Ker je Št. Ilj na skrajni meji, kjer se bije najljutejši boj, prosimo vsa društva, ki se zanimajo za naš obstanek, da se 6. avgusta udeleže slavnosti v Št. Ilju. S tem, da se v velikem številu udeležimo te veselice, bomo dali šentiljskim narodnim boriteljem nov pogum, novih moči, da bodo zanaprej še z večjo požrtvovalnostjo in neustrašeno branili to velevažno slovensko trdnjavo! Ker leži Št. Ilj zraven železnice, in so zveze jako ugodne, se narodni krogi od vseh strani z lahkoto udeleže veselice. Vsa društva, ki bi nam pri veselici pomagala in sodelovala, prosimo, da to naznanijo Šentiljskemu bralnemu društvu! Torej na veselo svidenje 6. avgusta v Št. Ilju! Natančneje prihodnjič.
—	Iz Laškega. Naše šolske razmere. Mnogo je gnjilega v državi Danski — hočemo reči: v našem okrajnem šolskem svetu in zadnji v „Domovini" objavljen slučaj Stiebenek ni edini, ki je na sramoto celemu slovenskemu šolstvu. V tukajšnjih krogih, bodisi slovenskih kot nasprotnih, vlada mnenje, da nesposobnejše učiteljske namestnice si pač ni bilo mogoče izbrati kot v osebi gospe Stiebenek. Ne glede na to, da se z nastav-ljenjem soproge c. kr. davčnega preglednika, ki je torej gmotno dovolj preskrbljena, odjeda kruh zmožnim in podpore potrebnim močem, dala je naša šolska oblast s tem zaušnico zdravim peda-gogičnim načelom, ki zahtevajo, da bodi učitelj modrejši kot učenec. Tu pa se govori in sliši pogosto o raznih nastopih imenovane gospe pomožne učiteljice s svojim možem v javnih lokalih in gostilnah, ki pričajo o veliki živčni prenapetosti „milostne" in kateri nastopi bi niti na glediškem odru ne bi bili več dostojni. Vzrok, ki je nagnil našo šolsko oblast k nastavljenju g. Stiebenek na slovenski šoli, more biti pač edino le ta, ker je brezprimerno zagrizena sovražnica vsega, kar je slovenskega — torej hajd ž njo slovensko šolo, da pomaga zatirati narodno zavest slovenske dece. Da je bil to edini namen okr. šol. sveta, dokazujejo nam ad occulos tudi druge na slovenski šoli nastavljene moči, kakor Rayerschiitz; Cuntara etc.
r-— same za Germanstvo vnete — „device orleanske"' ... Enako kot na okoliški slovenski šoli v Laškem trgu. so razdeljene učne moči skoro po vsem okraju — v pogubo Slovencev! Tako se gospodari v okrajnem šolskem svetu laškem pod protektoratom nemškega okrajnega odbora! Tem gnjilim razmeram pa se mora narediti konec. Kmetje, okoličani, zavedajte se vaših pravic in ob času volitev ne ostajajte doma, vsak naj s svojim glasom pripomore do častne slovenske zmage! —- Potem se nam ne bode treba pritoževati in jeziti nad nemčurskimi učitelji in učiteljicami.
—	Iz Slovenj gradca. Pri plenarni seji okrajnega zastopa dne 13. t. m. se je vi šila volitev 5 članov v okrajni šolski svet slovenjgraški in so bili izvoljeni sledeči gospodje: Ivan Rogina, okrajni načelnik, veleposestnik in župan v Podgorju, Ivan Barth, graščak v Lindenhofu, Avgust Giinther, svečar v Slovenjgradcu, Josip Rotovnik, veleposestnik v Legnu in Ferdo Kac, posestnik v Šmartnem. Zastopniki slovenjgraškega mesta in veleindustrije so sicer proti izvršitvi volitve v tej seji protestirali in sejno dvorano zapustili, ker smatrajo navzočnost 16 članov za sklepčnost nezadostno. Okrajni zastop šteje namreč glasom zakona 32 članov, ker pa je 32. član koncem lanskega leta umrl, ne da bi se bila zvršila do sedaj nadomestna volitev, ima zastop danes le 31 članov, tvori toraj 16 članov absolutno večino, kar je pri plenarni seji gospod okrajni načelnik povdarjal in gospod vladni zastopnik c. kr. okr. glavar Anton Čapek tudi odobril. Zastopniki kmečkih občin in veleposestva kazali so se tudi pri tej priliki za narodno stvar vnete, ostali so trdni kakor skala, za kar jim gre naše priznanje.
—	Nemški pripravljalni razred za gimnazijo v Ptuju se bode torej vendar pričel in je že imenovan dotični učitelj, seveda trd Nemec. Ta pripravljalni razred je popolnoma nepotreben, kajti dijaki, ki obiščejo ta tečaj, izgubijo eno celo leto. To, kar se bodo učili dijaki v tem
razredu, učijo se lahko doma in si prihranijo pri tem tudi enoletne stroške za hrano in stanovanje, šolnino itd..ki so jako visoki. Proti majhni plači bode gotovo vsak učitelj na deželi rad pripravljal nadarjene dijake za gimnazijo, kakor se je to večinoma tudi dosedaj godilo. Tudi ni potreba dijakom, ki so slabi v nemščini, iti na ptujski gimnazij, kjer je vse nemško in pridejo Slovenci le težko naprej. Za slovenske štajerske dijake sta edinole gimnaziji v Celju in Mariboru.
—	Zajtrkovalni koncert bo v nedeljo dopoldne od 8. do 12. ure v restavraciji v „Narodnem (lomu". Igra „Narodna godba"; prijatelji „veselih viž" in umetnih skladb naj se snidejo gotovo pri tej pojedini! Vstopnina prosta.
—	Kam pojdemo v nedeljo popoldan J V Sv. Martin v Rožno dolino vedrit in krepit si duha v zdravi naravi.
—	Vrtni koncert se vrši dne 30. t. m., to je zadnjo nedeljo v tem mesecu v „Skalni kleti".
—	Iz nemčurskega brloga. Celjski rene-gatje imajo lastnost, da takoj izobesijo na veliki zvon vsako malenkost, ako se kak Slovenec pregreši zoper red in zakon. Tedaj hinavsko kot farizeji zavijajo oči, češ, mi smo boljši. Resnica pa je, da so celjski „nemci" tako propali in zaostali, da so kulturi v sramoto! Oni so kot roparska druhal, ki kuži slovensko okolico in ki izsesava ljudstvo. — „D. W." se tako rada zlaže ob vsaki priliki in napravi iz mušice slona, zato ji postrežemo s par reminiscencami. Da se bo znalo, kake ljudi vzgajajo! Nek nemčurski haj-lovec, ki se je izučil v Celeji, je dobil pred tednom poldrugo leto zapora za svoje goljufije. Ta človek se je nad leto dni klatil po Celju brez službe, kvartal in varal, kakor more le oni, ki je v službi celjskih renegatskih kolovodij. Znano je, da so ga upotrebljevali za svoje nečedne posle, da jim je delal na shodih štafažo, se drl „hajl" in hrulil Slovence. S svojo barabsko omiko je skrbel za nemški značaj Celja! — Sredi prešlega tedna — bilo je v noči od četrtka na petek — pa se je nenadoma zaslišalo glasno zmerjanje pred gostilno „Stern" zraven magistrata. In kaj je bilo? Nekega pijanega „gospoda" so ven vrgli in prijatelji so kričali za njim: ,,Rauber", ,.Laus-bub", „verkrachter Taugenichts" in podobne lju-beznjivosti. Kdo je neki to bil?
—	Pometajte pred svojim pragom! „Graz. Tagblatt" je pred dnevi prinesel poročilo o neki sodni obravnavi iz Solnograjla, kjer je bilo toženih več slovenskih delavcev, ki so v pijanosti razbijali v neki gostilni. Ta ostudni graški list grdi seveda ves slovenski narod in ga dolži neomika-nosti. A kdo so ti delavci? Kar je rojenih na slovenskih tleh, so iz okolice Ptuja in Maribora, torej iz krajev, kjer se vliva korupcija iz nemških listov, kjer Nemci kvarijo ljudstvo, ga demo-ralizujejo in mu kradejo poštenje ter jezik. Kolovodja teh delavcev pa je Ml nekov Srott, trd Nemec, doma iz Gornje Štajerske! In potem pride nesramni graški list ter tuli laž v svet, češ, glejte jih, kakšni so! — Naj „Gr. Tagbl." pogleda v Ljubljano, kjer garnizuje nemški gornještajerski polk! Ti nemški „omikanci" delajo takšne kravale, da je strah. Ponoči napadajo mirne ljudi kot razbojniki!
—	Učiteljstvu po deželi. Deželni šolski svet se je v seji, dne 10. julija vendar le usmilil naših učiteljev po deželi, ki morajo v tej vročini poučevati v sparjenih učilnicah. Dovolil je, da sme izostati popoldanji pouk, ako je vročine 20 stopinj R.
—	Klub slovenskih kolesarjev „Celje" priredi v nedeljo ob priliki ljudske veselice v Gotovljah polževo dirko. Krasna darila za zadnje tri na cilj došle dirkače so razpostavljena v trgovini g. Vaniča v „Narodnem domu" do nedelje. Prijaviti se sme vsak kolesar najmanj četrt ure pred začetkom dirke: klubovi člani smejo dirkati brez vstopnine, nečlanovi, ki jih sprejme s sporazumljenjem že oglašenih dirkačev predsednik, plačajo 1 K vstopnine. Dirkačem se bodo preči-tala posebna pravila za polževo dirko na dirkališču, katerih pravil se bodo morali strogo držati. Kdor hoče ta pravila prej poznati, naj se javi pri odboru, kjer so mu pravila na razpolago.
Odbor.
—	Pevsko društvo „Edinost" v Žalcu priredi v nedeljo, dne 23. julija t. 1., kakor že omenjeno, veliki pevski koncert in ljudsko veselico v gostilniškem vrtu g. Kari Janiča v Žalcu s prijaznim sodelovanjem sokolskih društev. — Podrobni vspored bo imel poleg petja in godbe tudi telovadbo na orodju, proste in redne vaje „So-kolov", kegljanje, streljanje itd. Pri koncertu igra polnoštevilna narodna godba pod vodstvom kapel-nika, g. Fr. Koruna. V slučaju slabega vremena se vrši koncert teden pozneje z istim vsporedom. Narodna društva se zajedno prosijo, da se udeleže po možnosti korporativno te veselice. Torej v nedeljo teden na svidenje v Žalcu!
—	Umrl je na Vranskem nenadoma zdravnik dr. Kasper.
—	„Dijaški kuhinji v Celju" poklonili so Mariborski bogoslovci 40 kron. Srčna hvaia!
—	Nemške surovosti. Ni ga lahko najti naroda, ki bi bil tako surov, ošaben in predrzen
—	kakor je kulturni (!) nemški narod, ki nam hoče vsiliti svojo „kulturo" — ali kaka je ta, vemo mi Slovenci prav dobro. Ali Nemec je — Nemec pri nas kakor tudi drugod. In če se pre-ponižni Slovenci pritožijo, da se na njihovih tleh kakor je to bilo v Domžalah razobešajo frank-furtarice — potem vpije podivjano nemško časopisje, da je groza. — V Avsecu na Češkem so hoteli prirediti češki socijalisti slavnost, ali to ni bilo prav nemškim kulturnim gospodom, pokazali sv spet svojo visoko kulturo(!): z revolverji in palicami se je zabranila Čehom prireditev in jih razgnala. — Kam naj torej gremo iskat barbare
—	v Afriko med Culukafre — e, če ostanemo bliže doma, najdemo še boljše eksemplare!
—	„Plakati na listjaku". Nemškutarski butec „Štajerc" se norčuje iz Slovencev ter pravi, da so bili plakati k zadnji ljudski veselici v Mariboru na deželi po listjakih pribiti. Znano pa je, da se je dotične veselice v „Narodnem domu" v Mariboru udeležilo nad tritisoč ljudi! Seveda, to jezi nemškutarskega „Štajerca"! Kdo pa se ne spominja zadnje volitve za peto kurijo v ptujskem okraju, kjer so „Štajerčevi" nemšku-tarji plakate za svojega Bračkota celo na hlevih in straniščih prilepljali! Seveda brez vspeha!
—	„Štajerčev" pristaš — obsojen! Ptujski „Štajerc" v svoji predzadnji številki z velikim veseljem poroča, da je bil g. Tombah, slovenski trgovec v Št. Vidu, radi telesne poškodbe obsojen na mesec zapora. Da pa je bil ob enem z g. Tom-bahom tudi radi telesne poškodbe obsojen na 14 dni zapora nemški „grajzler" Šo-šterič iz Št. Vida, o tem seveda molči nemškutarski „Štajerc'\ Šošterič je namreč glavni pristaš nemškutarske „Štajerceve" stranke in ob enem tudi ud nemškega okrajnega zastopa! Bil je tudi več let župan Št. Vidske občine, kjer je nemškutaril, kolikor je bilo mogoče, dokler ga niso vrli Št. Vidčani vrgli z županskega stola.
—	Rektor graškega vseučilišča dr. Luschin pl. Ebengreuth je tudi zoper slovensko vseučilišče demonstriral. Komur še ni znano, mu povemo, da se po njegovih žilah pretaka pristna kranjska, ribniška kri. Njegovi predniki so v Ravnem dolu,vsodraški župniji rete in rešeta delali ter jih raznašali po zeleni Štajerski. Ker so iz Ravnega dola napravili nemški Ebengreuth, si je „nemški vitez" Lušin privzel po redni vasi svojih slovenskih očetov častni naslov „von Ebengreuth". Koliko lepše bi se glasilo „v i t e z p 1. Ravnodolski"; koliko častneje bi bilo zanj, ako bi se potezal za, kakor boril zoper slovensko vseučilišče! Natančno ne vemo, ali je stari oče njegovega očeta, ali njegov oče njega samega v Gradcu iz svoje krošnje stresel, da ondi nastopa zoper svoje krvne brate. Taki Tev-toni torej besne zoper naše vseučilišče.
—	Brezvplivnost nemške ljudske stranke na Štajerskem se je pokazala zlasti pri zadnjih državnozborskih volitvah Maribor-Ptuj. Ako pomislimo, s kakimi sredstvi je ta stranka delovala
—	njen organ je „Grazer Tagblatt" — moramo priti do prepričanja, da je izid državnozborske volitve za imenovano stranko uprav presenetljiv. Največji sovražniki nemške ljudske stranke so Vsenemci, ki ji očitajo zvezo z raznimi vsenem-štvu sovražnimi strankami. - Nadevajo ji priimek „podlost" in „Marburger Zeitung" pravi: „Če je „Grazer Tagblatt" izjavil, da se bo bavil z nami le v izrednih slučajih, da nam potrka na prste, pripomnimo k temu, da že dvanajstič čujemo to zagotovilo „Grazer Tagblatta", nasprotno pa mi izjavljamo, da bomo vedno pravočasno potrkali na vodeno glavo „Grazer Tagblatta"!"
—	Mariborski trgovci in obrtniki so z veliko večino glasovali pri zadnji državnozborski volitvi za Vsenemca Wastiana. To naj slovenskim odjemalcem mariborskih trgovcev in obrtnikov odpre oči, da ne prestopijo nikdar večpragatehdivjih nasprotnikov Slovencev. Kdor tega ne stori, je izdajalec svojega naroda, kateremu s svojimpostopanjemkoplje neizprosen grob. Ne Slovenci od Nemcev, ampak Nemci žive od Slovencev in od Slovencev je odvisen obstoj vseh mariborskih trgovcev in obrtnikov!
—	Št. Jurij ob juž. želez. Dne 6. t. m.
je napravila nevihta v naši občini strašansko škodo. Okoli 8. ure je prihrumel tako velikanski vihar, da se enakega tudi najstarejši ljudje ne spominjajo. V teku pol ure je bilo ali močno poškodovanih ali popolnoma podrtih nad 20 gospodarskih poslopij in 2 hiši. Sadno in gozdno drevje kar leži, in samo pri enem gospodarju je na drevju škode čez 3000 kron. Najbolj je trpela okolica Stopče, Bezovje in Grobelno. Kmetje so strašno oškodovani in to tembolj, ker je lansko leto toča pobila ravno tisto okolico. Kar ni vzel in polomil letos vihar, potolkla je pa toča. Ljudje so v obupnem stanju, in zelo na mestu bi bilo, da se jim priskoči čiinpreje na pomoč, ker dvakrat

da, kdor hitro da! Zato prosimo in apelujemo na blaga srca, da nam pomagajo vsaj v toliko, da si ti ubožni ljudje zopet postavijo vsaj najpotrebnejša poslopja. V to svrho se sestavlja odbor, kateri bode nabiral milodare.
—	Št. Jurij ob juž. žel. Tudi v naši župniji je na predvečer sv. Cirila in Metoda gorelo po vseh gričih in gorah obilo kresov; posebno se je odlikoval na Botričnici, kjer se je zbralo mnogo občinstva. Lepo je bilo, ko se je v tiho noč razlegalo gromenje možnarjev in ko so frčali v zrak vseh barv rakete. Zelo z veseljem in zanimanjem smo poslušali govornika, ki nam je razložil, kako sta se blagovestnika, slovanska brata Ciril in Metod, po slovenskih krajih trudila in razširjala v slovenskem jeziku sv. vero. — Tudi člani tam-buraškega društva so se izvrstno izkazali, res lepo je bilo poslušati ubrane in mile glasove tamburic. Tudi fantje in dekleta so prav izvrstno zapeli ,,Hej Slovani", ,.Lepa naša domovina" in več narodnih pesmi. Pokazalo se je, da Slovenci napredujemo. Le tako naprej za narodno stvar!
Vesel opazovalec.
—	Trnovlje. Dne 11. t. m. okoli 7. ure ■zvečer je udarila strela v kočo Martina Mimika
v Trnovljah ter jo vžgala. K sreči so bili vsi domači na bližnjem podu. Prihiteli so sosedje ter prestrašenemu gospodarju rešili živino in obleko iz plamena. Na kraj nesreče sta prišla tudi orož-niški četovodja g. Avg. Hofer in pismonoša g. M. Šrot iz Celja. Ta dva in izmed domačinov pa še posebno bratje Anton, Franc in Janez Mahen so neutrudno gasili in dasi niso mogli rešiti koče, preprečili so, da se ni ogenj razširil na bližnje opekarske ute in druga poslopja. Nastal, bi lahko strašen požar. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, kako potrebno bi bilo gasilno društvo v Trnovljah. Žal, da se za tako potrebno stvar ne stori najmanjšega koraka.
—	Iz Vojnika. Mil. knezu in škofu, ki je prišel k nam birmovat, so postavili tudi v Šmar-jeti in Škofjivasi slavoloke. A ti slavoloki so bili jako internacijonalno — previdno okrašeni. Raz njih so plapolale vse mogoče zastave, le domačih slovenskih trobojnic si iskal zaman. Teh smo pogrešali — jih je li pogrešal tudi oni, komur na čast bi jih naj bili postavili domači fantje? Častno, edino izjemo je delal Arclin. ki si je upal pozdraviti s slovenskimi trobojnicami slovenskega škofa! Čast Arclinu! Šmarječane in Škofjevaščane in še druge sosede Vojnika, ki tudi radi pravite, da ste Slovenci — bi vprašal, če je to tudi slovensko, da se sramujete slovenskih zastav, da se bojite pokazati, da ste na domačih tleh sami gospodarji. — Fantje, ne poslušajte drugič nekaterih ljudi j — in storite, kakor se bo vam zdelo prav!
—	Iz Teliarjev. Na praznik sv. Cirila in Metoda poklonilo se je slov. politično društvo na Teharjih po deputaciji blagorodnemu gospodu dr. Fr. Štoru, svojemu častnemu članu in mu vročilo krasno častno diplomo. Čestitamo!
—	V Gornji grad! Kakor smo že poročali se vrši letos v Gornjem gradu velika ljudska veselica na prostem v proslavo 25letnice ,,Narodne čitalnice", 20letnice „Požarne brambe" in 15letnice „Pevskega društva". Razna društva kakor „Celjski Sokol", „Celjsko pevsko društvo", ..Kamniška Lira" itd. so obljubila svoje sodelovanje. Tudi gasilcev pride od raznih strani lepo število in kakor sedaj kaže, bo ta veselica pravi narodni praznik zgornjih Savincev. Želeti je zlasti, da pride ta dan v Gornji grad mnogo izletnikov. Poživljamo v prvi vrsti naša narodna društva, naj poletijo ta dan v divno zgornjo savinsko dolino med vrle naše Gornje grajce in s tem pokažejo svojo naklonjenost prebivalcem ob Savini in Dreti. Na slavnostnem prostoru bode tudi „Celjska narodna godba" polnoštevilno sviraia, pela razna pevska društva, Sokol telovadil itd. Za telesne potrebščine bodo skrbeli gostilničarji v svojih utah, v tem, ko je tudi za razne zabave in šaljivosti dobro preskrbljeno. Odslej hočemo vedno poročati o pripravah za to veliko ljudsko slavnost, ki se vrši v nedeljo dne 6. avgusta t. 1.
—	Gornji grad. Predavanje o kmetijstvu. V nedeljo, dpe 9. t. m. je predaval v salonu gostilne g. Mikuža potovalni učitelj g. Goričan. Zbralo se je precej ljudi, pa pogrešali smo mlajše posestnike in kmetske fante. Govornik je v razločno umljivem govoru marsikaj povedal, kar je potreba z vso vnemo upoštevati. Zlasti je povdarjal važnost združitve kmetov, kajti dandanes kmetski stan zelo nazaduje in le v pravi združitvi je moč. Če hočemo pomoči, mora ista iz kmetskega stanu samega iziti itd. Tudi glede živinoreje in sadjereje je g. Goričan razlagal prav poljudno. Svoje predavanje je sklenil z željo, da bi se ustanovila za gornjegrajski okraj podružnica štajerske kmetijske družbe, ker bi potem lažje premagali onega sovražnika kmetijstva, ki se imenuje nevednost in ima priimek malomarnost in brezbrižnost. Ljudstvu je predavanje zelo ugajalo in je želeti, da g. potovalni učitelj zopet pride v Gornji grad predavat.
—	Brežice. Drugi izlet čilega brežiškega Sokola, dne 9. t. m. se je imenitno obnesel. Sokol je letel pri glasu trobent čez Brezino, Glogov-
brod, Artiče na Pohancu. Vsa okolica je bila okrašena s slovenskimi trobojnicami in ljudstvo je s krepkim ,.Živio!" pozdravljalo Sokola. V Po-hanci pri zavednem županu, gospodu Slovencu je bilo zbranega veliko občinstva, ki je krepko pozdravilo Sokola. Pevci „Čitalnice" brežiške so zabavali s petjem zbrano občinstvo. Inteligenca mora med ljudstvo; to je jedro naroda, in moč je le v narodu; torej naprej!
—	Srbski gostje v Brežicah. Dne 9. t. m. je posetilo „Narodni dom" v Brežicah 6 izletnikov Srbov iz Zemuna. Prav ko so šli od kolodvora, so videli korakati Sokola. Namenjeni so bili vrniti se že z večernim vlakom v Zagreb, ko pa so bili o razmerah brežiških Slovencev poučeni, ostali so dragi nam gostje do drugega jutra, ker jih je jako zanimal napredek bratov Slovencev, kar so v krepkih nagovorih povdarjali. Srbska in slovenska pesem je zabavala zbrano občinstvo.
—	Artičani brežiškemu „Sokolu". V nedeljo je brežiški „Sokol", ponos brežiške inteligence in okolice napravil izlet iz Brežic mimo kolodvora proti občini Artiče in korakal skozi občino. Ker nismo bili Artičani še tako srečni, da bi „Sokol" korakal skozi našo občino, je bilo zanimanje tem večje. Le večkrat še tako, to bo v spodbudo k večji zavednosti. Tem potom se iskreno zahvaljujemo čilemu brežiškemu „Sokolu" in narodni inteligenci ter kličemo krepki Nazdar! Na mnoga leta!
—	Nov kaplan v Celju. Na mesto gosp. dr. Somreka, ki je odpotoval najpoprej v Švico proučevat velike tiskarne, pride v Celje za mestnega kaplana in kateheta škofov dvorni kaplan iz Maribora, g. Anton Pučnik, sorodnik škofov.
—	Iz Sevnice. Sevniški nemški zdravnik je, kakor se splošno ve v trgu, agent strupene „ptujske krote". Ta listič, ki se kliče „Štajerc", ima kaj veliko strupa v sebi. In ta doktorček razpečava po dveh osebah svojih 25 lističev med naše nerazsodne kmete ter jim mori probujajoči se narodni čut. Pač žalostno, da se kaj takega pripeti v popolno slovenskem kraju. V sevniški okolici se je to zlo seme tako ukoreninilo, da je 30 poštenih, trdih slovenskih kmetov njegovih naročnikov; dijakom bo treba krepko nastopati proti tej golazni. Posebno sedaj ko se počitnice začno. Torej na delo!
—	V Loki pri Žusmu bo v četrtek, dne 20. t. m. živinski sejm. Ti sejmi so se doslej vedno prav dobro obnesli, in se pričakuje tudi sedaj mnogo kupcev, posebno ker je dosti in lepe živine.
—	Spodnji Dravograd. V četrtek, na 6. t. m., se je zjutraj okolu 5. ure v bližini Dravograda na lovu ustrelil1'J. Cepec, nekdanji črneški veleposestnik. Ni se moglo natanko določiti, ali si je sam vzel življenje, ali pa se mu je morda drugače prigodila nesreča.
—	Podčetrtek. Tukajšno posestvo, žage in mlin, ki je bilo dosedaj last g. Regorschega, je prišlo v slovenske roke s tem, da ga je dražbenim potom nakupila ljubljanska ljudska banka. Z veseljem pozdravljamo ta čin, zlasti ker so Pod-četrtečki Nemci prežali tako silno na ta plen in tudi odposlali v to svrho svojega odposlanca, znanega invalidnega krčmarja k dražbi, pa se jim ni posrečilo! No, ta krčmar že tako izgleda, kakor da bi bil zmožen kupiti takšno posestvo!
—	Braslovče. V Žovneku je zalegel „giftno kroto" nek praktikant, kateri se je priklatil s Ptujske okolice, in ž njim so priromale te njegove sestrice „Štajerčeve", katere prav pridno razširja. Ne ve se pa, ali je sam tako dobro podkovan v denarnih zadevah, da naročuje po 4—5 iztisov, ali pa je morebiti celo to človeče orodje tamošnjega oskrbnika. — Vrlim narodnim Spodnjim Gorčanom in zavednim Podvršanom gotovo ne ugaja, da ta umazana cunja okrog njihovih posestev lazi.
—	Sv. Ilj v Slov.J goricah. Izlet narodnih mariborskih društev v Št. Ilj, se je krasno obnesel. Moški in mešani zbori so nam prepevali lepe narodne pesmi. Vmes so se pa vrstili pozdravi in navduševalni govori. G. Thaler pozdravi izletnike v imenu Št. Iljskih Slovencev, dr. Medved iz Maribora odzdravi in povdarja potrebo brambe našega Št. Ilja. V imenu bralnega društva, mla-deničev in deklet šentiljskih pozdravi izletnike domači fant, navdušeno sta še govorila g. Vračko iz Jarenine in mladenič Grandošek od Sv. Kun-gote. Res, prav imenitno smo se razveseljevali, pa tudi navduševali in kaj težko smo se ločili od milih nam gostov mariborskih. Kličemo jim: Stotera hvala Vam in na svidenje 6. avgusta v Št. Hju!
—	V Pamečah je umrl 81 letni mož Jurij Vrhnjak, ki je bil nad 50 let izgleden cerkveni ključar.
—	Novega podžupana bo prihodnji petek volil mariborski občinski zastop, ker je Pfrimer odstopil.
—	Topličarji. V Rimske toplice je prišlo dozdaj 875 oseb. — V Rogatec-Slatini je v toplicah 1370 oseb.
—	Št. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dne 9. t. m. nam je pripravil diletantski godbeni in pevski zbor na vrtu g. J. Sadnika ob Savinjskem
mostu jako zabaven popoldan, pri katerem sta iz prijaznosti sodelovala gospoda A. Petrak in J. Drolc iz Sv. Jurja ob Taboru. G. Drolc igral je na klavir, ter ga je spremljal g. Petrak z gosli, proizvajala sta težke in umetne komade s fineso. Kar se tiče godbe in petja diletantov, se mora priznati gospodu A. Schmitu vsa čast za njegovo požrtvovalnost in trud, kajti vsak posamezen je pri godbi imenitno rešil svojo ulogo, istotako je bilo izvrševanje, narodnih pesni v vsestransko zadovoljnost popolno. Želimo gospodu Schmitu, da bi njegov trud ne bil brezuspešen in da bi vedno napredovali, ter nam zopet kmalu kaj enakega nudili.
—	Nenavadno lep rimski mozaik so izkopali med Ptujem in Hajuinom na neki njivi en meter pod zemljo.
—	Poličane. Nesreča. 33letni hlapec, Lašič, uslužben pri trgovcu Ogrizeku iz Slatine, se je dne 4. t. m. ponesrečil na poličanskem kolodvoru pri prekladanju blaga. Padel je z voza, ter je vsled poškodb umrl.
—	„Omladina" prinaša zanimivo statistiko slovenskega visokošolskega dijaštva, iz katere povzamemo, da je vseh Slovencev danes na visokih šolah 586, med temi 250 juristov, 202 (!) filozofov, 27 medicincev, 65 tehnikov, 4 montanci, 4 vete-rinarci (živinozdravniška šola) 11 agronomov, 3 eksportni in 3 trgovski akademiki in 16 slik. akademikov. Te številke govore jasno, da bi slovensko vseučilišče štelo zadostno število slušateljev. Neverjetno veliko je število filozofov, med temi posebno klasičnih filologov, matematikov in zgodovinarjev — potrebovalo bi se še mogoče nekaj modernih slovenskih filologov — vse drugo pa je pri filozofiji za več let prenapolnjeno.
—	Smrt kosi ... Od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Dne 28. m. m. je umrl Anton Muršec p. d. Ratek, sodar v Gasteraju, kateri je že delj časa bolehal. Isti je šel črešenj brat, ter zaklical svoji ženi, da mu je slabo postalo, omahnil je raz veje, ter se pri padcu na glavi tako močno ranil, da je umrl. — Dne 3. t. m. je umrl Janez Bauman p. d. Ježek, prevžitkar v Jurjevskem dolu, oče taistega, kateremu je na veliko soboto večer gospodarsko poslopje zgorelo in se vsa žival zadušila. Šel je popoldne seno sušit in so ga potem mrtvega na travniku našli!
—	Žrtev alkohola. Na „lepo nedeljo" se je v Velenji v Gollovi krčmi poskušal umoriti J. Paulič, posestnik iz Bevč. Popival je pri streljačih in v treh gostilnah, začel rohneti iz ljubosumnosti nad svojo ženo, bil odgnan v obč. zapor, ušel in se slednjič z nožem pahnil v prsa. Sedaj leži doma nezavesten.
—	Gradec. Poročevalec o Ciril Metodovem večeru akad. društva „Tabora" v Gradcu je v zadnji številki „Domovine" napisal tudi sledeče vrstice: ,.Z nekakim začudenjem pa smo pogrešali na tem slavnostnem večeru zastopnike ostalih slov. akad. društev, katere se je, kakor smo poizvedeli, povabilo z enako ljubeznivostjo kakor ostala slovanska društva". Na te vrstice moramo dati nekaj pojasnila. Nas bi jako veselilo, če bi bil g. dopisnik poizvedel tudi, zakaj se Triglavani nismo udeležili. Ta večer je priredilo dr. „Tabor" zase brez ozira na naše bivše dogovore, da je akad. podr. sv. Cirila in Metoda naše skupno torišče in se ni oziralo na naše predloge pri seji odbora graških slov. akademikov, da bi se priredilo slavij e od vseh slov. graških akademikov. Z ozirom na
to dejstvo je ak. dr. „Triglav" odklonilo prijazno j povabilo s posebnim pismom in navedenimi vzroki ter priredilo svoj društven že 1886. običajen Ciril in Metodov večer v Eggenbergu, ki se je vsakem oziru dobro obnesel.
—	Dunajska živinozdravniška visoka šola nosi naslov: „K. u. k. tierarztliche Hochschule" in za vojaške živinozdravnike išče vojaška oblast srednješolske abiturijente. S prvim semestrom prihodnjega šolskega leta se sprejme 20 aspirantov na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju in 10 v Budapešti. Aspiranti se imenujejo: „Vojaški veterinarski akademiki." Maksimalna starost je 20 let. Vojaški akademiki dobe brezplačno stanovanje, hrano, uniformo in vse učne primočke (knjige, instrumente). Tudi ne plačajo nobene kolegnine in nobenih taks. Povrne se jim celo vožnja na Dunaj in da vsak dan 3 K dijet za troške med vožnjo. Aspiranti se morajo zavezati, da hočejo služiti 7 let kot živinozdravniki. Ko dobe živinozdravniški diplom, postanejo „Militar-Unter-tierarzt Stellvertreter". Natančnejši predpisi za sprejem na živinozdravniško visoko šolo na Dunaju se lahko naroče pri Schvventnerju v Ljubljani. Prošnjo treba vložiti do 20. avgusta.
*
—	Velika Prešernova veselica bo v nedeljo 16. t. m. v Ljubljani. Pripravljalni odbor obstoja najmanj iz 400 dam in gospodov, ki že dolgo časa pripravljajo različne novosti, s katerimi hočejo razveseliti udeležene. Čisti dobiček -je namenjem Prešernovemu spomeniku. Upamo, da se tudi Štajerci udeleže te slavnosti!
—	Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Pretečeni teden je zborovala v Ljubljani pod predsedstvom deželnega glavarja pl. De-tele kranjska kmetijska družba. Udeležilo se je
njenega občnega zbora veliko kmetovalcev z dežele. Ravnatelj Pire je obširno poročal o velikem napredku, ki ga je imela družba pretečeno leto. Iz njegovega govora posnemamo, da šteje družba že čez 6000 udov in 130-podružnic. Družba je v letu 1904 priskrbela '6158 strankam raznih gospodarskih potrebščin, z drevjem, stroji in orodjem vred okroglo 200 vagonov, ter je to blago oddala v 9394 pošiljatvah. Denarni promet je pri tem dosegel ravno pol milijona kron. Ker je družba kupila 200 vagonov gospodarskih potrebščin in jih je ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal 400 vagonov ali dvajset polno naloženih tovornih vlakov. — Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov plemenjakov, ki jih je s "pomočjo državne podpore oddajala živinorejcem po znižani ceni. Leta 1904 je družba oddala 12 bikov simo-dolcev, 14 pincgavcev in 4 murodolce. Glavni odbor je tudi vladi pomagal priskrbovati čistokrvne plemenske ' bike občinam, in je družba kupila za vlado 40 bikov plemenjakov. — V prospeh mlekarstva je družba vedno marljivo delovala, saj je že več kakor 30 let preteklo, odkar je osnovala prve mlekarske zadruge. Leta 1904 je ilob na Kranjskem 49 mlekarskih zadrug, ki so razpečale 6,543.478 litrov mleka in so zanj dobile 719.782 K. Vse mlekarske zadruge z malimi izjemami procvitajo. C. kr. kmetijsko ministrstvo je lota 1904 nastavilo posebnega potovalnega učitelja za mlekarstvo na Kranjskem, ki je prideljen družbi. V letu 1905 sa bo število mlekarskih zadrug povzpelo gotovo na 60 (sedaj jih je že 58), ki bodo razpečaie veliko nad 10 milijonov litrov mleka ter zanj iztržile poldrugi milijon kron. Denarni promet pri mlekarskih zadrugah v letu 1905 bo znašal tri milijone kron. — Umetna g n o j i 1 a. Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1904 se jih je porabilo 148 vagonov, torej ravno za 20 vagonov več kakor leta 1903. Družbi se je zlasti posrečilo kmetovalce pridobiti za gnojenje ajde s superfosfatom.— Vinstvo je družba pospeševala s tem. da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žveplene moke. Po znižani efeni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic in nahrbtnih žveplal-nikov. Družba je.več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in za poskusne vinograde.
—	„1. slovenski kažipot" za kolesarje in pešče je izšel. Izdalo in založilo I. kranjsko reklamno podjetje W. K. Nučič, Ljubljana. Cena 2 kroni, po pošti proti povzetju 2 K 20 vin. Na prodaj je v Celju v „Zvezni trgovini" (prej Drag. Hribar).
—	Grozd dolg pol metra imajo v cerkvenem vinogradu v Zlarinn na Hrvatskem. — Vinograd je zasajen z ameriškimi trtami.
—	Prve obsodbe radi domžalskih dogodkov. Okrajno glavarstvo v Kamniku je izreklo obsodbe, ki opravičeno razburjajo vso slovensko javnost in ki bodo gotovo našle globok odmev tudi pri drugih Slovanih. Cela vrsta oseb je bila ' obsojena radi tega, ker je klicala na slovenskih tleh „Živio!" iit „Nazdar!" — Obsojenih je pet Kamničanov in 11 oseb iz Domžal in Stoba deloma na 24 urni zapor, nekaj pa tudi na 3 do 5 dni zapora. Obsojeni so ljudje, ker je okrajni glavar Chron' izjavil, ,.da so s svojo navzočnostjo na množico hujskajoče vplivali" ne da bi vedel povedati, ali so sploh kaj upili.
Čudna strel i. Dne 3. t. m. popoldne med hudo nevihto je udarila strela v župno cerkev v Knežaku. Razbila je stebre mvkoru. V cerkvi ste bile dve poroki. Nekemu možu je strela odbila z žeblji podkovano peto na čevlju. Poškodovan ni bil nihče.
—	Društvo ,,Narodni dom" v Trstu. Društvo „Narodni dom" v Trstu je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen novi odbor. Dosedanji predsednik g. dr. Gustav Gregorin ni hotel več sprejeti izvolitve za predsednika, in je bil namesto njega izvoljen g. Ante Bogdanovič. Odbor društva „Narodni dom" delati hoče na to, da se v Trstu zgradi tudi slovensko gledališče.
—	Demonstracija v Dubrovniku. V Dubrovniku je radi izpita zrelosti prišlo do velikih izgredov. Dijak Marij Jelič, odlikaš, je delal izpit zrelosti samo iz treh predmetov, a je bil vržen na leto dni. Oče dijaka, veletržec Jelič, je čakal na ravnatelja gimnazija ter mu dal par zaušnic. Proti deželnemu nadzorniku Zavadlalu, ravnatelju gimnazije Posedelu in nekaterim profesorjem so meščani priredili demonstracijo, jih obmetavali s sadjem in gnilimi jajci, tako, da so jih morali iz kavarne, v katero so pribežali, orožniki spremljati domov. V soboto zvečer so se izgredi ponovili.
Društveno gibanje.
— Zalivala. Gospod Iv. Vesenjak, visoko-šolec in tukajšnji rojak, je daroval tukajšnji šest-razredni šoli precejšnje število nazori! za priro-dopisni pouk, kakor tudi nekaj prav lepih knjig. Podpisano šolsko vodstvo izreka blagemu gospodu za ta veledušni dar tem potom presrčno zahvalo.
Šolsko vodstvo Sv. Marjeta niže Ptuja
Slov. akad. ter. društvo „Bodočnost"
priredi 27. julija 1905 v Ormožu v prostorih gostilne g. Kalchbrennerja ob 1 uri popoldne svoj IV. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika III. rednega občnega zbora.
2.	Čitanje poslovnika. 3. Odborovo poročilo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev odbora. 6. Samostojni predlogi. 7. Informacije in nasveti slov. abiturijentom glede vseučiliščnih študij. Referirajo gg. dr. L. Pifko za Prago, phil. J. Vesenjak za Dunaj, phil. J. Rauter za Gradec. 8. Slučajnosti.
— Bralno društvo »Naprej? pri Sv. Barbari v Halozah priredi dne 16. julija t. 1. veselico na vrtu g. Čeha z tombolo, godbo in petjem. Začetek ob 3. uri popoldne. Čisti dobiček je namenjen ubogim šolarjem. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Blisk — hudomušnež.
Dne 25. novembra lani je udaril blisk v mestu Dunkerque na Angleškem v neko majhno vilo, razdejal streho, razrušil dva dimnika in balkon ter skočil v salon, kjer so se nahajali domači ljudje. Z neverjetno spretnostjo je izmaknil iz frizure hišne gospodinje dva glavnika ter ji le malo posmodil lase. Potem je razbil s strašno silo vse pohištvo, je razmetal na vse strani, potolkel šipe, vrgel oknice iz tečajev, prevotlil tla v sobi in treščil slednjič v vodnjak, kjer je popolnoma razbil težko kamenito ploščo. Nerazumljivo pa je, da je ostala vsa družina povsem nepoškodovana. V tem slučaju ni nastal nikak ogenj, čeprav je bila tako huda vročina, da so se kovine in šipe topile. Najbolj čudovito je, da je blisk s silo odnesel oba glavnika iz las, ne da bi drugače prizadejal kako škodo.
Ta nenavadni slučaj pa ni osamljen. Slavni francoski astronom Camille Flammarion poroča o več podobnih dogodkih: Pred leti je blisk raztopil v nekem dekliškem penzijonatu v Bordeauxu zlato verižico, katero je imela ena izmed dam na vratu. Zapustil pa je črno, zobčasto črto, ki pa je kmalu izginila. Od bliska zadeta dama se je prebudila čez šest ur, ne da bi čutila kakšne bolečine. V drugem slučaju sta dve gospe pletli; blisk jima je čisto priprosto vzel iz rok pletilni igli. V neki večerni družbi je neka gospa med nevihto pomolila golo roko skozi okno; žareč blisk ji je ukradel zlato zapestnico. V neki gostilni je blisk pivcu ugrabil kozarec iz rok ter ga vrgel na dvorišče. Na potu je ukradel jezdecu bič. Mladi deklici, ki je sedela pred šivalnim strojem, je odnesel škarje, njo samo je blisk zgrabil, obrnil in posadil na stroj. Čudovit slučaj se je zgodil 25. julija 1868. Nekega potnika je v Nantesu blisk vsega opletel, mu v denarnici raz srebrn frank na eni strani posnel srebrno plast ter posrebril s tem obe strani 10 frankskega cekina, in vse to skozi usnje . . .
Flammarion je preiskal kakih 6839 slučajev ter pripoveduje naravnost čudežne stvari. Zakaj ima blisk često manijo, da sleče žene in jih draži, da vse tako izgleda, kakor bi se hotel blisk ž njimi igrati? To je vsem uganjka.
Dne 16, septembra leta 1904. je abbeja Ritterja prenitela nevihta na Rigikulmu. Baš je prišel pod streho, ko ga zadene strela; vrhnja obleka je ostala popolnoma, cela, srajca pa je bila vsa sežgana. — Dne 6. avgusta leta 1904. je najemnika H. Vandenholta v Beverstu v Belgiji ubila strela v' postelji ob 6. uri zjutraj in vrgla truplo na tla. Nesrečnež se je spremenil ves v oglje, a srajca ni bila nič ožgana. Našli so ljudij ubite od strele, ki so v neprevidnosti iskali zavetja pod drevesi; in pbleka jim je bila vsa nepoškodovana, a truplo je razpadlo v pepel, če se ga je le malo dotaknilo. Roke so razpadle v pepel v rokavicah, ki so ostale cele. 21. julija 1. 1904 je v New Vorku zadela strela nekega komptoarista; slečejo ga in najdejo na hrbtu odtisnjeno Kristusovo razpelo, ki je viselo na steni. Sploh so že našli v več slučajih fotografije dreves in krajin na truplih od bliska zadetih. Flammarion pozna kakih 20 takih slučajev, ki so potrjeni od očividcev.
Dopisi.
Šmarje pri Jelšah. V pretečenem tednu sta drvili nad našo dolinico v ponedeljek in četrtek zvečer jako hudi nevihti. Obakrat je klestila toča, in hud vihar je napravil jako dosti škode. Najstarejši ljudje ne pomnijo take burje, kakor je bila v četrtek. Trajala je nad 15 minut, a več kozolcev je vihar prekopicnil, mnogo poslopij čisto ali deloma razkril, da ni strehe brez poškodovanja, in mnogo sadnega drevja je izrul, podrl, polomil. Moč burje se spozna na tem, da je na travnikih s senom, na njivah z ječmenom naložene vozove, kakor snope noseče ljudi pre-vrgel. Hudo prizadeti so pa tudi gozdi.. Smreke vsake debelosti, stoletne bukve in drugo drevje je lomil v vrhu, ali kar nad tlom kakor kakšno bilje, ali jih pa kar s koreninami vred izrul. Žita so ponekod kakor z valjarji k tlom pritis-njena, koruza pa več ali manj od toče sesekana in od piŠa polomljena. V parku grada Jelše je Več inozemskih kakor domačih dreves zlomljenih ali poškodovanih.
Mlado društvo „P r o c v i t" priredilo je to nedeljo zvečer prvo svojo veselico blizu svojega kopališča na vrtu krčme pri Skale-tu. to je en kilometer izven trga. Šmarska godba je pridno igrala in čitalniški mešani zbor je več krasnih pesmi kaj lepo in eksaktno zapel. Udeležencev je. bilo iz trga in okolice obilo ter veselje občno. Vrli šmarski gasilci so se po končani svoji vaji ta dan prvič v svojih novih oblekah pokazali: korporativno so prišli na veselico. Tako je prav! Družimo se v veselju in sili! Neka trška gospoda se pa ni prikazala, No, pogrešali je nismo; vendar pa moramo pribiti, da nas Slovence ona le toliko vpošteva, kolikor jej svojih grošev za blago i. dr. znosimo, sicer nam pa že s strastnim preziranjem vsega, kar je slovensko, kaže svoje sovraštvo. Kedaj spoznajo naši odlični narodnjaki, da, kdor ni znami. je protinam, terpotemizvajajopotrebneposledice? Zabavišče je bilo s trobojnicami, in po noči tudi z raznobojnimi lampijoni okrašeno. Z jedmi in s prav dobrim vinom nam je postregel vrli krčmar; želimo pa, da nam v bodoče toči delniško pivo, saj je sedaj, odkar imajo v tukajšnji zalogi isto iz pivovarne na Laškem, dosti boljše, kakor to, ki ga je topot on nam nudil. Če so Nemci bili takšni, da so slovensko delniško pivo pohvalno pili, dokler so bili v nadeji, da je s kake nemške pivovarne, a so komaj načeti vrček dali si odnesti, ali k vinu prešli, ko so pravo provenijenco pijače izvedeli, vendar m i lahko zahtevamo, da se nam z domačim izdelkom postreže, ne pa tuj za domačega toči ter se tako naše pivo ob dober glas spravlja.
Sv. Ema. (Šolske zagonetke.) Vrh hriba Sv. Eme, tik farne cerkve je stalo v senci košatih dreves staro šolsko poslopje, enorazrednica pri Sv. Emi. Tekom zadnjih desetletij je pa to poslopje z ozirom na vedno množečo se število otrok postalo pretesno, kakor tudi ni več z ozirom na kakovost najskromnejšim zahtevam ustrezalo. Postavila se je torej ob vznožju hriba v Pristovi nova šola, ki je po šestletnem obstoju postala trirazrednica, in letos se na stavišču stare eno-razrednice pri Sv. Emi dogradi nova dvorazied-nica z vsemi potrebnimi prostori. Ko se je šola v Pristovi otvorila, dobila je svoj šolski okoliš, in ona pri Sv. Emi ohranila je še vendar tolikšnega, da se je morala razširiti. Ta razdelitev prejšnjega šol. okoliša v- dva, je pa prava zago-netka. Zakaj, otroci iz Sodne vasi, Marčje vasi in še nekaterih hiš so všolani k Sv. Emi, morajo torej z doline strmo navkreber, oziroma z hribov v dolino na hrib, mesto po ravni trdi okrajni. cesti v Pristovo k šoli. Dosedaj so vse prošnje tako nepraktično všolanih hišnih lastnikov pri razsodilnih višjih inštancah našle gluha ušesa, ker najbrž nimajo smisla zato, kar bi nam bilo v prid. Čemu se je šola pri Sv. Emi obranila, je tudi zagonetka. Stavba v Pristovi in nova dvorazred-nica pri Sv. Emi "stanete nad 60.000 kron. Kakšna in koliko razredna šola bi se s tem denarjem na primernem prostoru sredi celega nekdanjega šolskega okoliša v dolini- zgraditi dala! In to bi bilo za mladino večje koristi, kakor sedanji dve šoli, ker večrazrednica brez dvoma več nudi učencem kakor manjrazrednica. — Ne več zagonetka. ampak naravnost škandal pa je to le: Zadnjo jesen je bil k Sv. Emi od deželnega šolskega sveta prestavljen novi šolski vodja in to iz službenih ozirov. O njem je bilo znano, da je pred leti v sosednji Loki pri Žusmu kot učitelj na tedanji šulferajnski šoli služboval. Ta gospod je k nam bolan prišel in tudi- začetkom maja umrl. Ko so se potem njegove listine preiskale in pregledale, da vdova dobi pokojnino i. dr., prišlo je na dan, da rajni niti za slovenski jezik niti usposobljen ni bil. In vendar ga je deželni šolski svet poslal -na šolo s slovenskim učnim jezikom! Tako se kršijo veljavni predpisi! Slovenski člani okrajnih šolskih svetov, zato pozor! Če se ne pobrinete, sejal bo Gradec brez in z vedenjem okrajnih glavarjev in okrajnih šolskih nadzornikov iz službenih ozirov ljnliko med našo pšenico in odgovornost za ljudsko propast, ki potem mora slediti, vam ne bo lahka! — Po smrti omenjenega gosp. šolskega vodje in že prej, ko vsled bolezni ni več mogel poučevati, nimajo naši učenci nobenega pouka in ga baje ne dobe prej kakor jeseni, ko se nove učiteljske moči nastavijo in tu nastanijo. Lani pa je moral krajni šolski svet, ker se je stara šola podrla, v dveh poslopjih prostore najeti za učilnico in za voditeljevo stanovanje, jih po komisiji pregledati, po njenem naročilu popraviti in potem zopet dati odobriti. To vse je stalo dosti denarja, da le imajo otroci svoj redni pouk. Prav tako! A sedaj? Šolske oblasti, če občinam nalagate, kakor v tem slučaju, izvanredne žrtve za začasno nastanjenje učilnic, voditeljevega stanovanja, skrbeti morate pač pred vsem, da se pouk tudi na taki šoli nadaljuje, če nameščena učiteljska moč svoji obveznosti glede učenja ni več kos. To je vaša dolžnost napram nam davkoplačevalcem.
V uradnem listu celjskega glavarstva št. 20 je razpisana služba šolskega vodje na enorazred-nici pri Sv. Emi. To jesen postane šola dvoraz-rednica in takrat se bo služba nadučitelja pri Sv. Emi razpisala. Zaradi večje štedljivosti se pa razpiše pred to tudi služba druge učiteljske moči. Torej trikraten razpis, trikratni stroški!
Vprašamo: ne bi li to Šlo brez sedanjega razpisa z enim samim inzeriranjem koncem poletja, ko sta že lahko obe mesti sistematizirani'? Mi davkoplačevalci si odločno prepovemo tako razsipnost z našimi šolskimi prispevki. Uverjeni smo pa tudi v naši nestrokovnjaški pameti, da se prej in gotovo boljši prosilci zglasijo za službo nadučitelj a na dvorazrednici, kakor pa za tako vodje na enorazrednici. Ker se pa to ni upoštevalo, zbuja se sum, da se nam boljših učiteljskih moči sploh ne privošči in da ima že zopet gotovi nekdo roke v štrenji. Kdo nas ščiti!?
Iz Vidma pri Krškem. Oglasil sem se pred par leti glede narodnih odnošajev tukajš-nega prebivalstva.
A kaj koristi enkratno karanje! Mnogi ne bero in mnogi se še ne menijo za vrstice našega lista — ljubša jim je „Tagespošta", drugi nemški listi, ali celo ptujski pohabljeni ,,Štajerc"!
Popolnoma sem uverjen, ko bi mi imeli narodne boje, kakor jih imajo v Brežicah, v Sevnici, v Trbovljah, v Celju, v Šoštanju itd., bil bi naš narodni ponos zvišenejši. Morda, kdo poreče k temu: „1 zakaj neki, čeprav smo na Vidmu in v Krškem brez narodnega boja, se večinoma vsi zavedamo Slovence. Bati se nam ni treba germanskega nasilstva.
A kje je jedro našega prebivalstva? P<5 kateri poti tava isto? Naš kmet je ravno na istem stališču narodnega prebujenja, kakor je bil pred leti in leti. Kako majhen je napredek onih, ki korakajo z sedanjostjo v bodočnost slovenske prebujenosti! Mrtvo ljudstvo je v naši okolici, mrtev njih naroden ponos!
Kdo je temu kriv? Voditelji, ki imajo nalogo ljudstvo v gospodarskih in narodnih zadevah probujati, jih tudi v moraličnejn oziru poviševati, jim ob različnih prilikah dajati razvedrila za neprobujeno dušo ter vcepiti vsakemu v srce neomajeno slovensko zavest.
Res, imamo na Vidmu narodnjake, a koliko je istih?
Vgnezdila se je tudi pri nas nemčurska gnjilat, od ptujskih renegatov osnovana „giftna krota"'! Ta smradež okuži celo vas z-okolico! Vaščani in okoličani! Bodite vendar pametni; saj pri vsaki priliki zatrjujete, da ste možje! Dobro, če ste možje res prave stare slovenske korenine, pustite ptujske bebce; kaj vas brigajo! Naj se vendar enkrat e: en oglasi in naj izjavi, kaj mu koristi ta spaka! Morda izobraževalno? Morda poučevalno? Ta list prinaša najgrše izreke in najslabše nauke! Ali se še ni nobenemu zve-drilo, da je ceno blago prav male veljave? Saj ga še zastonj pošiljajo, samo da ga ljudstvu vrivajo!
Naročujte si slovenske časopise; če imate za umazanca denar, žrtvujte raje za drug pošten list par vinarjev več! Vsak bode 'mel večji dobiček.
Glavni naš probuditelj nardda, ki žrtvuje z veseljem svojo zmožnost za napredek kmetskega ljudstva, je g. učitelj Fran Jamšek. Dokaz o njegovem trudu je od njega osnovano „Videmsko tamburaško društvo", obstoječe iz samih vrlih kmetskih fantov, ki dobro uspevajo v svojem podjetju! Nadalje omenim gospoda Alojzija Žu-pevca, vodjo požarne brambe videmske; ta bode s pomočjo gospoda Fran Kužnika dosegel, da bodemo imeli požarno hrambo s slovenskim poveljem; temu se gotovo ne bodo več upirali gospodje Fran in Jože Pleterski, pa še drugi.
K zaključku opomnim, da bi bilo prav umestno, če bi krški gospodje posnemali svojega tovariša g. Kosa, pevovodjo videmskega pevskega društva v delovanju za narodno probujo krasnega slovenskega -petja!
Merodajni gospodje naj večkrat nudijo tudi priprostemu ljudstvu razvedrila za prospeh slovenstva in povzdigo izobraževanja.
Planinšek v dolini.
Vidov dan. Srbski Sokol. Letos na Vidov dan se je spolnilo 516 let od onega dne, ko je srbsko carstvo na jauovitem Kosovem polju propadlo. 516 let je preteklo, odkar je v krvi najboljših sinov srbskih utonila zlata krona carja Lazarja, ki je, bi aneč svoje carstvo s svojo srbsko veliko gospodo in plemenitaši, sam izdihnil svoje življenje na Kosovem polju, na katerem še danes carujejo Turki, Srbi pa ječe v težkih okovih turškega robstva.
Največji poraz, ki so ga Srbi, nekdaj silni in močni, pretrpeli, je bil kosovski; a vendar je vsak Srb ponosen na ta boj, jz katerega skoro noben Srb ni ponesel žive giave, pa jo tudi ni sam car; njegov čestiti spomin spoštuje srbski narod in slavi na veličasten način vsako leto na današnji dan strašnega, a slavnega srbskega poraza. Po bitki kosovski so svečeniki prenesli telo carjevo v Ravanico.
Ko so se Turki bližali Ravanici, so menihi zapustili samostan, ali s seboj so ponesli truplo carja Lazarja, ki ga je srbska cerkev uvrstila med svetnike. Menihi so prišli v Srem in zgradili na Fruški gori samostan, ki so ga tudi nazvali Ravanico. Tu so položili carjevo truplo, ki se še sedaj nahaja tu. Vsako leto se današnji dan okoli trupla Lazarjevega skuplja nebroj Srbov od vseh strani, da poljublja svete ostanke in se pomoli Bogu. To leto je posetilo samostan 20.000
do 30.000 duš. Bilo je tu Srbov iz vseh srbskih pokrajin. Vse to se je zbralo tukaj pri grobu carja mučenika, da Bog nad Srbsko pošlje jasnejših dni, da se bo v bodoče Vidov dan praznoval vzajemno i kakor tožen spomin, i kakor spomin svetlejše in veličastnejše srbske bodočnosti.
Naroda se zbere toliko, da se v širini več kilometrov na nobeno stran okoli samostana ne moreš geniti. Tako je tu vsako leto, a letos je bilo ljudstva še mnogo več, da vidi — srbske Sokole.
Šele nekaj mesecev je, odkar imajo Srbi Sokole. Uredili so, da naj ob prvi sokolski izlet na Ravanici, kjer se zbere od vseh krajev največ Srbov. Divno je bilo videti nekoliko -totin čilih in zdravih mož, ki so v divni sokolski obleki junaško korakali. Sokolov je doslej bilo malo, ker se je pravkar šele započela na Srbskem sokolska misel, toda dohod sokolov v Ravanico bo ogromnega pomena za njegov razvoj: narod se je zanj navdušil in bodoča leta bo na tisoče Sokolov zbranih na tem slavnem kraju.
Nikdo se ni mogel nadjati, da bo po nekoliko mesecih mogoče doseči^ tak uspeh. Iz tisoč grl je .neprestano orilo: „Živeli Sokoli! Živeli!" Na prvi bodoči vseslovanski sokolski sestanek pridejo tudi srbski Sokoli in uverjen sem, da t e jim ne bo treba sramovati pred svojimi starejsimi in izvežbanimi brati.
Ljudstvo je bilo vneto in navdušeno, ker še nikoli ni videlo Sokolov in sedaj po vsem kraju govore zgolj o sokolskem izletu. Veliki uspeh karlovskih, mitroviških in vukovarskih Sokolov bo pripomogel k temu, da bo vsaso srbsko mesto ustanovilo svoj Sokol in bodo srbski Sokoli ponosno stali usred svojih ostalih slovanskih bratov.
V bližini samostana Ravanice in trupla kralja Lazarja so se vsem vzbujala svetla domoljubna čustva in ob pogledu kršnih in junaških Sokolov, sinov srbskih, je vse začutilo, da „što je nekad srpsko bilo, opet mora srpsko biti".
Tako so 1. 1905. Srbi na grobu cara Lazarja proslavili spomin na kosovsko bitko.
Politični pregled.
—	Denar za nove železnice. Korberjeva vlada je leta 1901. predložila zbornici dva velika načrta, za katera mora država najeti približno milijardo kron. To so takozvane vodne ceste na Moravskem, Češkem in v Galiciji, druga železnična zveza s Trstom skozi Bohinj in v zvezi s to železnica Lvov-Tambor-Usok. O vodnih cestah sploh še ni sledu, a pri železnicah so se uračunali inženirji, ki so delali načrte in proračune. V smislu zakona z dne 6. junija 1901, je bilo dovoljenih 224,409.000 kron. Vlada pa je sedaj nujno zahtevala še 91,685.000 kron, in sicer kot dodatni kredit za tekoče leto v znesku 60,662.000 kron in za naslednja leta še 31,023.000 kron. — Vsled ostrih napadov v zbornici je odstopil bivši železniški minister dr. vitez Wittekv Zadnji čas £o se dodatnim kreditom ustavljali Čehi in Poljaki ter pretili z obstrukcijo, ako vlada- ob enem ne obljubi, da podržavi nekatere železnice. Ministrski predsednik baron Gautsch je slovesno obljubil, da v svrho podržavljenja stori vse primerne korake. Po dolgih obravnavah med strankami in vlado so se vendar odločili češki poslanci, da dopuste razpravo, ki se je vršila v soboto, kjer so bili krediti dovoljeni.
—	Dogodki v Macedoniji. O reformah v Macedoniji ne govori danes nikdo več. O civilnih agentih/ o ruskem in avstrijskem ni danes ne duha ne sluha. Turki pa divjajo po macedonskih vilajetih danes še mnogo huje kakor pa pred miirzsteškim dogovorom. Nedolžna raja, macedonski kristjani izročeni so krvološtvu turških divjakov na milost in nemilost in ni je kazni ■ za Turka, naj pobije še toliko nedolžnih krščanskih bitij. Gorje kristjanu, ki bi se pritožil zaradi hudih nasilstev pri turških oblastih. Kazen mu je gotovo koj za petami. Nedavno so ubili Turki več kristjanov. Turkom ni bilo vstreženo S' teni, da so ubili te nedolžne ljudi, še mrtva trupla so raz-mesarili, iztaknili oči, odrezali ušesa in nosove, razudili grudi, izvlekli drob, odsekali roke in zlomili jim noge, tako da jih je bilo strašno pogledati. Oblasti in vse ljudstvo pozna in ve za morilce, toda oblast jih noče preganjati in prijeti, le druge nedolžne kristjane zapira in muči mirne seljake, da bi priznali, da so oni izvršili umor, ne pa Turki." Poleg nedolžnih žrtev, ki so jih že ubili, hočejo še obsoditi na smrt drugo nedolžno rajo. Vsled tega dogodka se je polotil vseh vaščanov v onem kraju grozen strah, mnogo jih je že pobegnilo na Srbsko in Bolgarsko.
—	- V Franciji so 3. t. m. sprejeli po večletnem boju zakon, s katerim se loči. cerkev od države: cerkev si ima vse svoje potrebe, osobito za bogoslužne namene in duhovniške plače sama skrbeti, država ne plača nič več niti za katoliško cerkev niti za katerokoli versko družbo, S tem je postala država od cerkve, seveda tudi cerkev od države svobodna.
—	Rusija. Dvanajst delavskih zvez v srednji Nemčiji je v nedeljo sklenilo dati skupno 40.000 mark za podporo ruskega revolucijskega odbora.
Hamburško socijalno-demokratiško vodstvo stranke -je dovolilo 10.000 mark podpore za ruske revo-lucijonarce. Govori se, da ostane sebastopolska eskadra šest mesecev izven službe ter da „Po-temkinu" spremene ime.
V	Moskvi je bil v torek ubit mestni glavar Šuvalov. Ko je namreč kakor po navadi okolo 1. ure popoldne vsprejemal stranke in zaslišaval njih prošnje, približal se mu je zadnji, ko so že vse druge stranke zapustile vsprejemno dvorano, neki priprosto oblečeni človek,, ki je naglo potegnil iz žepa revolver ter izstrelil pet strelov na Šuvalova. Zadel ga je štirikrat. Grof Šuvalov je kmalu potem umrl. Morilca so prijeli. Bil je poprej mastni glavar v Odesi, a je postal zaradi svoje strogosti tam nemogoč. Pokojnik je bil jako priljubljen v carski družini in je bil velik prijatelj umorjenega kneza Sergija.
Ponesrečen načrt ruskih mornarjev. Iz izjav „Potemkinovih" mornarjev je razvidno, da je vstaja na „Potemkinu" prečrtala načrte ruskih revolucijskih mornarjev. Neka druga ladja je bila določena, da da znamenje za splošni upor črnomorskega bro-d o v j a, vsled krutega umora mornarja Omelčuka je pa nakrat zavrelo med „Potemkinovim" moštvom in tako je sedaj izjalovljen ves načrt. Ko je Krieger prve dni upora približal se s svojim brodovjem ,,Potemkinu" je z brezžičnim brzojavom vprašal: ,.Kaj hočete obupneži?" Mornarji so odgovorili: „Admiral naj pride na našo ladjo!" ter se pripravili na boj. Kriegerjevo brodovje je hitro odpliiio, a ko se je zopet vrnilo, je Kriegerjevo moštvo „Potemkina" pozdravljalo s „Hura" klici, pridružil se mu je pa, kakor že znano „Jurij Pobjedonosec".
Sevastopolsko, brodovje ne bo sedaj šest mesecev imelo nikake službe.
V	k r o n s t a d s k i g a r n i z i j i je veliko razburjenje. Boje se resnih nemirov.
Upor na Kavkazu. V Batumu so izbruhnili na novo nemiri. Zaprte so trgovine in banke, izjemoma državne. Meso so polili neznani storilci s petrolejem, da je neužitno. V Tiflisu so zasedli vojaki vse ceste in trge, ker je razglašeno vojno stanje. Mesto je mirno.
Nezanesljivi mornarji. Na ladjah ,.Minin" in „Kreml" so vzeli mornarjem puške, ker se boje, da se nameravajo upreti.
Rusko-japonska vojna.
Vojnostanjeruskearmade. Dopisnik „Novega Vremena" iz Gunčulina javlja, da je ruska armada zdaj na tako visoki stopinji vojnih priprav, kakor ni bila še nikoli. Vse, kar je manjkalo, je zdaj po energiji Linjevičevi prirejeno: brezžični brzojav, telefonske zveze itd. in topništvo je urejeno in izvežbano. Zato zdaj ne bi bil pravi čas, da se govori o miru. Značilen je pristavek dopisnika: V armadi se vedno pogosteje pojavlja želja, da se naj vprašanje o vojski in miru predloži ljudskemu zastopstvu.
K u r o" p a t k i n obolel. General Kuropat-kin je težko bolan in leži v Guačulinu. Njegovo poveljstvo je začasno prevzel geheial Batjanov.
Glavna sila šeste armade se v brzih pohodih bliža reki Tumen. Od Vladivostoka nasproti poslane ruske čete japonske ofenzive niso mogle zadržati. Šesta armada v treh kolonah prodira po cesti proti Hoj-Jonu, kjer se Rusi pripravljajo za najresnejši odpor.
Vladivostok je blokiran. Vladi-vostok je sedaj blokiran in ostro zastražen. Nobena ruska ladja ne more iz pristanišča. Le torpedovke gredo ;.o vhoda.
Ker so Japonci zavzeli Sahalin, je postala morska cesta Laperouse in ožina Tsugaru čisto japonska zveza med morji zahodno in vzhodno od japonskega otočja. V slučaju vojske zamore Japonska zapreti vhod v te vode, tako da je sedaj rusko obrežno ozemlje po japonski posesti odrezano od zveze s tihim oceanom.
Ruska naroča novih ladij. Poročajo iz Petrograda: Mornariško ministrstvo je pri dveh ameriških ladjedelnicah naročilo 24 lahkih križark 1400 ton, 10 torpedolovcev 35 ton in dve oklopni križarki tipa ,,Bogatyr". Vse ladje morajo biti dogotovljene v enem letu.
Ruska vlada je najela 15 največjih parnikov družbe Hamburg-Amerika, da pripeljejo iz Japonske ruske vjetnike. Nekateri domnevajo, da je to dokaz, da so prvi splošni mirovni pogoji že sklenjeni.
Narodno-gosp. novice.
Okuliranje.
. (Konec.)
S takim pregledovanjem bo našel, kake vrste so zanj najprimernejše, ki mu bodo dajale obilo obresti za mali trud, ki ga ima s sadnim drevjem. Za kmeta ni samo to, da je le drevo, bodisi kakor koli. Ne, ampak dobro izbrano drevo na pravi legi, bo mu dalo to, česar pričakuje tudi od nepremišljenega sajenja in potem obupuje, ko vidi,
da mu ne stori tako, kakor so pravili, in kakor si je sam želel. Sadje je dandanes oni skriti zaklad, oni kapital, ki daje največ obresti in dobička, ako se pravilno ravna. Odkritosrčno rečeno, pravilno ravnanje, to je tista beseda, za katero se pri nas takorekoč nikdo nič ne pobriga. Ni čuda, da potem tudi ni onega uspeha, kakor je vsak upal. In potem se huduje nad tem ali onim spisom, učenjem in kar že koli: češ, ti sami ne vedo. Pri vsem tem pa je kriv sam, ker ni storil tako, kakor se ga je učilo. Oni, ki imajo sadje zase in oni, ki ga prodajajo, oboji bodo zadovoljni le tedaj, ako bodo imeli drevesa in vrste, ki jim bodo dajale najlepše sadje. Tedaj ne bode kupec dajal sramotne cene, ne bode redek, kakor sveto leto, ne bo treba ponujati sadja, ampak takrat bo vsak z lahkoto lahko postavil ceno in z lahkoto prodal, če ne prvemu, pa drugemu ali tretjemu.
In tedaj, ko smo pri pregledovanju se odločili to in to vrsto bom pocepil, se vzemo cepiči. In ti od tistega drevesa, enoletne mladike, ki so dobro razvite in ki imajo dobro razvita očesa. Nato se odloči, toliko in toliko od te, toliko od one vrste itd., ako je več vrst. To se v drevesnici zaznamuje, da so vrste skupaj. Cepičem se poreže listje, da ne zgube preveč vode. Znano je, da drevo diha skozi listje, in da tam izhlapeva voda. Ko je veja odrezana, ne dobiva več redilnih snovi, izhlapeva pa še vedno. Zato se mora listje porezati. Ostanejo le peceljni, da se lahko z roko prime in zasadi v zarezo na divjaku. Zareza na podlagi se napravi v podobi T 10 cm od zemlje na gladki strani. Cepi se zato blizu zemlje, ker je tam več toplote. Čim bližje zemlje, tem več toplote. Solnčni žarki padajo na zemljo in se odbijajo in grejejo svet. Čim bolj je oddaljeno od zemlje, tem manj toplote. Pri tem se pa zemlja ogreje in kot slab prevodnik toplote jo obdrži. Ponoči pa daje počasi od sebe in ogreva z materinsko ljubavjo svoje rastlinstvo. Oko {na cepiču se pa mora izbrati le ono, ki je popolnoma razvito, ker je drugače delo brezvspešno. To so najboljše očesa v sredini. Proti koncu je še les premehak in očes skoraj ni, na spodnjem delu so pa že preveč lesene in slabo razvite. Oko se pa ne sme prekratko izrezati. Zraven očesa se mora tudi urezati malo lesa. Rezervne hranilne snovi, ki jih ima drevo preveč, se zbirajo pri vsakem očesu za vsak slučaj pripravljene, da na pomlad služijo bujni rasti mladik, ali pa na kak drug način. S tem, da se z okom vreže nekaj lesa, se prenese z očesom tudi rezervnih redilnih snovi, da ne bo trpelo gladu v času, ko bo jelo rasti v tujem vrtu — podlagi. Med tem, ko porabi svoje rezervne snovi, zaraste tudi z divjakom. To se vidi tekom 14 dni, da je oko napeto in da pecelj, ako se ga dotaknemo, pade proč, ako še ni pal. Pri onih, ki se ni prijelo, je pecelj žilav in se ne da ostraniti, oko pa suho in drobno. Tak divjak se potem še zopet okulira. Ko smo zasadili oko v napravljeno zarezo, ko smo vcepili, se zveže z zato primernim vezilom (rafiabast imenovano). Zvezati se mora trdno in tako, da je zakrita vsa rana popolnoma. Ako pride zrak ali voda v rano, potem je cepljenje brezvspešno. Zato treba dobro vezati. Ne sme se pa predebelo namotati vezila, ker potem gnije vse skupaj. — Cepilni vosek se tukaj ne rabi.
In s tem smo požlahtnili divjaka, osnovali mlado drevo v naš dobiček in v blagor človeštva. Za štiri tedne se morajo vezila zrahljati, ker drugače preveč zarastejo v drevo, ki se debeli. To se zgodi najlažje na način, da se na nasprotni strani, od očesa prereže. Ne sme se pa še čisto odstraniti, ker bi še morebiti oko ne bilo prav zarastlo in bi se tako posušilo.
Predno pa začnemo cepiti, moramo pomisliti, na kateri strani naj bodo očesa. Na severu ali jugu, vzhodu ali zahodu. Vsak človek pozna svoj kraj, in ve od katere strani prihajajo pogosti in močni vetrovi. Tem primerno mora cepiti, da ne bodo vetrovi trgali potem mladike in gubili, kar je storila pridnost človeka. K cepljenju pa treba imeti dober in oster nož. Čim gladkeje in lepše je odrezano oko in napravljena zareza tem hitreje, močneje in gotoveje bo zarastlo in nasprotno. Skrhan nož raztrga stanice, iz katerih je sestavljeno drevo in vsaka rastlina sploh. Te odmrjo in se posuše ter ne morejo zarasti. Tudi tam je cepljenje brezuspešno, ako je nož umazan, ali če
smo se rane dotaknili. S tem se zamažejo celice in zopet ni mogoče, da bi se zgodilo delo cepljenja., Celo delo je lahko in se vrši igraje, zahteva pa pred vsem čistost, točnost in pravilnost. Ne sme se oko dolgo obračati na solncu oziroma zraku, ampak se mora, kakor najhitreje vtakniti v zarezo in zvezati. Cepiči morajo biti shranjeni v mokri cunji ali v vodi.
Ker je čas za cepljenje dolg dva meseca, ni s tem rečeno, da se v tem času lahko cepi vsak divjak. Tu se treba ozirati na drevesca, če so že v soku. Vsako leto ni enako. V zgodnjem letu je lahko že prej drevo v drugem soku, v poznem zopet poznej. Navadno je v napovedanem času, t. j. koncem julija, celi avgust in prva polovica septembra. In tudi sedaj različno. Najprej pride v drng sok drevje s košičnatim sadjem, kakor: slive, črešnje, breskve itd. Potem, kdor ljubi pritlikovce, podlage paradis, hruške, kutine, ducen in sedaj šele pridejo na vrsto jablane.
Po cepitvi se ne dela nič v drevesnici, kakor da se pokončujejo krvave uši in drugi škodljivci. Na divjaku se ne sme rezati nič proč, ne pred in ne po cepljenju. Ko se vidi, da se je cepljenje prijelo po 4—5 tednih, se zemlja zrahlja.
To je cepljenje na spečo oko. Ako bi pa po cepljenju še to leto odrezali divjakov vrh in vejice, bi sok, ki bi ne imel kajn iti, se nabiral in oko bi pognalo. Vendar bi do jeseni ne moglo tako dozoreti, da bi se brez škode uprlo zimi in mrazu. Mladika bi zmrznila in umrla, kakor dete, katero je v mladinskih letih preobloženo od krutih starišev. Zato je boljše obdržati speče oko, da znotraj bolj zarase in da potem pomladi silnejše in bujnejše vzklije. Predno se začne rastlinstvo gibati, se okuliran divjak obreže na reznik, t. j. od žlahtnega očesa se pusti 10—15 cm dolg kos. Ostala divja očesa in mladike, ki bi utegnile poganjati na tem rezniku in pod žlahtnim očesom, se morajo odstraniti in potem, ko že vse klije, pridno odstranjevati. In ko žlahtna mladika dobi 4—6 listov, se priveže na puščen reznik. Mladika je rahla, v njej je mlado, rahlo življenje, torej potrebna opore, kakor vsaka mladost in skrbni in umni sadjar ji je tega preskrbel, da se brez skrbi opira in raste v veselje in up ratarja, v korist in blagostanje poznejih rodov.
Starogorski.
Kot edina Člana akad. društva „Tabor" v Gradcu, ki sva bila v soboto 1. t. m. v Mariboru in tam občevala z abiturijenti. izjavljava, da so trditve neznanega dopisnika v 154. št.v„Slov. Naroda" z dne 8. julija t. 1. podla laž.
Člani narodnoradikalnega društva „Tabor" niso priredili nikakega shoda med mariborskimi abiturijenti. pač pa "va govorila kakor z drugimi dijaki tudi s tovariši abiturijenti. katerih je prišlo slučajno nekaj v Narodni dom. Ravno tako je samo obrekovanje,' da bi bila nastopila proti društvu ,.Triglav" na način, ki bi se moral komu studiti, res pa je, da sva odgovarjala na razna vprašanja, ki so se tikala ponajveč gmotnih razmer, društvenih razmer pa le z ozirom na naše društvo „Tabor", njegov program in njegovo notranje društveno življenje. O kaki lažnjivi polemiki proti „Triglavu" ne more biti govora, res pa je, da sem jaz (Prekoršek) na začudeno vprašanje nekega tovariša abiturijenta, kako da ne agitiramo za naše društvo, češ. da so Triglavani poslali že oficijelno in privatno vabilo, odgovoril: ,,Toliko trezne razsodnosti se mora abiturijentu pač priznati, da se sam odloči, kam pojde. Naše društvo poznate, „Triglava" pa ne maram napadati, ne zdi se mi to potrebno, pa tudi ne vredno," sicer so nam seveda vsi tovariši dobrodošli, ki se strinjajo z našimi načeli.
Toliko v pojasnilo. Dopisnika pa poživljava, da privede za svoje trditve vsaj eno pričo. Ako se mu to posreči, sva pripravljena, podariti družbi sv. Cirila in Metoda 20 K.
Gradec, dne 9. julija 1905. J. Prekoršek.	J. Glonar.
^ Se išče ^JJ za dobo počitnic. — Ponudbe na upravništvo „ Domovine pod jj Dr. O.".
Najdena je
na Graški cesti zlata broša. Lastnica jo dobi v (346) l	mesariji Stelcerjevi.
Išče se
vajenec
(praktikant) za pisarno, ki je dokončal trgovsko šolo in je popolnoma vešč slovenščine in nemščine.
Istotako se sprejme
vajenec
(učenec) iz boljše hiše za trgovino železnine. — Pogoj: zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastop takoj. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošljejo na paromlin (347) 2-1	V Celju.
Razpis.
Na Hrastniku ob južni železnici se oddajajo za zgradbo nove petrazrednice stavbna dela konkurenčnim potom.
Stavba je proračunjena na 48.600 K in se bode delo oddalo le skupno. Natančni proračun in načrti so na pregled v šolski uradnici na Hrastniku.
Pismene ponudbe, katerim je priložiti 10% varščine, so morajo tekom treh tednov vložiti pri krajnem šolskem svetu na Hrastniku.
Krajni šolski svet Hrastnik, 12. julija 1905.
Miroslav Burger
(348) 2-1	predsednik.
s kožo po 1 gld., brez kosti 1 gld. 10 kr., pleča brez kosti 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in groveji jeziki 1 gld., glavina brez kosti 45 kr. kilo. Salame dunajske 80 kr., Ia Krakovske line po 1 gld., iz šunke zelo priljubljene 1 gld. 20 kr., Ia ogrske trde 1 gld. 50 kr., fine ogrske 1 gld. 80 kr. kilo, velike kranjske fine klobase po 20 kr. — Slivovka, brinovec pravi 1 gld. 20 kr., 2. vrste po 1 gld., 3. vrste po 70 kr. liter, brinov cvet (Essenz) naturni, liter 2 gld. — Kisla repa kila 7 kr., od 50 ki. naprej; to pripoznamo dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej
JANKO EV. SIR C, prekajevalec in razpošiljalec živil v KRANJU.
(55) 11-7
Ameriko
Kralj, belgijski poštni parnlk,
——
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi York - - in Filaldelfijo. - -
Koncesij ovana od visoke
----c. kr. vlade.----
Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV., Wiener-giirtel 20 ali pa Resman Ivan, glavni zastopnik v Ljubljani, Kolodv.ulica št. 41, druga hiša na levo.
Priporoča se p. n. gg. duhovnikom, slav. učiteljstvu, pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v ■ - kratkem času okusno in cono - ■
Zvezna tiskarna
Schillerjeve ulice št. 3 GEL3E Schillerjeve ulice št. 3

V zalogi ima in tiska v več barva* Izdelane krasne diplome. Dalfe: uradne tiskovine, kuverte, račun«, pismene papirje, cenike, etikete, bo> lete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, »povedne listke, razglednice Hranilne In zadružne knjižice ter sploh vse v tiskarske stroke spadajoče stvari. ■ -

TrgoVina s papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
Novosti:
Studenčni kataster, dnevnik ^ občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada	j
Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb
Izpisek iz zemljiške knjige
a)	posestni list
b)	bremski list
za odvetnike in notarje
Dopisnice, poštne spremnice,
nakaznice, zalepke, spremnice	veljavno samo
s povzetjem, menice, čeki	za naučne
in poštne položnice za c. kr.	namene
poštne hranilnice
Razdelitev učne tvarine, spisal	K. Marschitz

Časovni predmeti: Umetalni ogenj za veselice itd.
Lampijoni
v raznih barvah in oblikah
Papirnati krožniki okrogli in štirioglati
Papirnate servijete
Karte
za tombolo
Koriandoli (Confetti)
Serpentinen
(traki iz papirja) v raznih barvah
svinčniki	kamenčki
peresa	tablice
peresniki	gobice
radirke	črnilo
v vseh velikostih čr^ tane, z eno ali dvema kolonoma, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Trgovske knjige
Odjetnalne Knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Papirnate vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
StanMje
pečatniki, vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času
Svileni papir v vseh barvah.
t\ ■ ■ umetne, pokrajinske in s cvetlicami DOpiSIllCe od naPriProstels® cl° najfinejše iz-
IKIolitveniki za birmo, vez v raznih barvah.
Albumi za slike, dopisnice i
m poezije.
Priznano dobro blago.
Pismeni papir v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih.
— 21—2 za tiskovine in pisarniške potreb-ščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
M* PRIPOROČILO!
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril V^^A
V1®*	m- dne 2. iuliia 1905 -m
ir dne 2. julija 1905 -P
novo, moderno urejeno, vsem higijeničnim zahtevam
zadostuj očo
^ £Jd> 11111
Celje, Graška cesta št. 22
ter zagotovljam vse cenjene odjemalce, da jih bodem postregel vedno s svežim blagom, solidno in ceno. Za mnogobrojen obisk se priporoča z velespoštovanjem
JOSIP STELCER
X
' čil i j cm ^
J>
ise za slavolokeza,SM-birmo
ima v zalogi Zvezna tiskarna v Celju.
A
Man beachte dle Fabrikmarke.
Najprimernejša darila za godoVe, —. birmo itd. so =
SingerjeVi sftfalni stroji
za domačo porabo iti obrtne sVrhe VjaHe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje i = tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	-
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih == modernega in umetnega vezenja =
Singepj e vi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -27
OialpascIpeD
Singer Co. Nahmaschinen Act.Ges.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna.
Slavnemu p. n. občinstvu si dovoljujem uljudno naznanjati, da sem preselil s I. julijem 1005 svojo
črevljarsko delavnico
iz Rotovške ulice
= v Graško cesto št. 22 =
(v hišo g. A. Kolenca).
Vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem se priporočam v blagohotno naklonjenost i v bodoče ter zagotavljam vedno najtočnejšo in najsolidnejšo postrežbo, še posebno z ozirom nato, da sem si uredil svojo delavnico po najmodernejšem načinu in sem raditega v prijetnem položaju naznaniti, da sem vsem delom znižal cene. — Naznanjam tudi, da prevzamem razun finejših del tudi vsa priprosta dela, kakor tudi popravila. — Za delo in kakovost blaga jamčim.
Martin Kolšek
črevljarski mojster v Celju.
(321) 10—3
Javna zahvala
zavarovalne]' zadrugi ,,C r» o a "t i a" v Zagrebu, katera je mojo škodo zvesto in točno precenila in isto brez vsakega odbitka v iznosu
kron 1206"—
kulantno izplačala.
Petrinja, 24. julija 1905.
(340) i	Jakob Babic, 1. r.
^TnlnlnToTftTnTnlnlotnTftTftToIoIoIoTc^
dobro trgovino
^ v najem
tudi z gostilno (345) 3-1 do 1. oktobra.
Naslov pove upravništvo ,, Domovine".
J
SVOJI K SVOJIM!
-"i i-
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko vavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica „Kro-atiae" v Trstu.	(239) 26-5
Zastopniki se ištejo po veijiti krajih Kranjske, Štajerske in Koroške.
Fižol, krompir, orehe sploh yse deželne pridelke
kupi	(42) 50-25
ftnton Kolčne, trgoVec V Celju.
„PRI POŠTI" v Rečici na Paki
se oddda v najem takoj pod ugodnimi pogoji. — Natančneje pove lastnik (337)
= JOŽEF KRAJNC. =
Več zastopnik
[ manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri P brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
podružnica R. A. Smekal.
__ " t**
Ljudevit Borovnik
pnškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje
ir vsakovrstnih pušk
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene presKušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50—9
R. A. SMEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-H-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem	(497) ~35
m
za veliko svetovno tvrdko se sprejme
za Spodnje Štajersko proti gotovi plači in proviziji. Ponudbe pod šifro: „TaJk:oj 60" poštno ležeče, CELJE. (344) 2-2
Pri Sv. Jederti nad Laškem se da
trgovina
z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji takoj v najem in sicer samo samcem oziroma samicam ali zakoncem brez otrok. Več pove (338) Jožef Simončič l-avnotam. 3-2
r1 m
^0I01010IU101010101UIU10I0101^
Z letošnjo
penziOMSt
nemškega in slovenskega jezika zmožen, išče službe občinskega tajnika, ali pa oskrbnika (Vfirtschafter) pri kaki graščini, ker je izvežban v vseh strokah kmetijstva. • Več pove uredništvo.
S>j Zacinjenje in popravila vsake vrste vrr *	IV- točno in ceno.
se proda
Vinograd 4 pisecah.
7 Lepa, solnčnata lega, zdravo, samo izborno trsje, zidana klet z vso opravo, kakor tudi nekaj posode. Vpraša se pod: M. L. C. 14, poste restante, Kranj.
Pcmetri) Glutnac, (otlar
Celje, GrašKa cesta šteV. 28

se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje, v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in
vodovode v bakru in železu. yr	(238) 50-19	»

Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
Z Wl LC H E N B ART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
o sprejema potnike za linijo čez PARIŠ—HA VRE po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni;
odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden 05	uradnikov do HA VRE. — Govori in piše se v vseh jezikih.
S Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas, in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.
Posebni ceniki strojev zastonj!
Vsakovrstne najboljše poljedelske stroje, posebno pa
mlatilnice
za ročno rabo*in na vitelj (gepelj) ter čistilnice priporoča
Trgovino z železnino JERHUR" F. M93DIC, Celje.
Zaloga
omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in prešic za pripravljanje malino-vega soka.
Vrtni stoli in železno pohi$Wo
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
X. ; lil	i b v v	vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor
rf M^Bteg ^PfT-	VtnHl TlO A Cf TI 11Q P H tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za
^^g^^H^S^Kl^r l^l^^^^^fesate^	O Lv vlllllCL Unll I lijvlGll ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor
^^PISffte^ll^amSBK^^,	u (J	' tudi zidarska dela z jamstvom dobrega
izršila. — Štedilna ognjiiča imam vedno'v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
- .	w-y i	11	bodisi iz studencev, vod-
^■■■MH Vsakovrstne vodovode, mčsss
■ poljubno napelje bodisi, v ............. ........... ! *•"- '	kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
_	1	|	i • v v najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča.	■
Prevzamem popolno napravo kopališč,	^ , |
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.	^f
TT .	,	v-t	, ■ (tudi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole, grobove, vrtove, in	M H *
Vsakovrstne zelezne ograje KjAia^^a^^jc^^ I t\Vr—
okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, VV^napeljavo strelovodov -W„itd.
Sploh izvršujem vsa^stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča	^ JLJL_
dela po tovarniških cenah.	.Jffl re^Mfesal^ _
Priporočam se za obilno naročbo	(154) 40—15 we(jadl J^-f	^ "B
IVAN REBEK, stavbeni in umetni ključalničar	fjj
Poljska ulica it. 14. CELJE ■#> Poljska ulica it. 14.
v Vi*
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-~— sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =
štiri in tričctrt odstope.
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko' pa od pet na
štiri in pol odstotke.
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je
: bila dosedaj 4%- — -
(14) 29
prodajal^
zmožne slovenskega in nemškega jezika, popolnoma izurjene v trgovini z mešanim blagom (začetnice so izključene), kakor tudi
čvrstega učenca
iz dobre hiše, ki je dovršil nekaj razredov sredne šole, sprejmeta
(334) 3-2	Lebinger & Bergmann v Litiji.
Mizarji:
Obrniti se je na J. Podpečan-a, mizarskega
za polaganje tlaka iščejo. ......
(235) 2-2
mojstra v Žalcu.
Kupujte narodni kolek!

novo: Dunajska splošna vzajemna družba za NOVO: =' zavarovanje pogrebnih stroškov =
zavaruje vsote po 50, 100, 200, 250, 300, 400 K, ki se izplačajo v slučaju zavarščine smrti FV » teku 24 ur ^b-i donašatelju polične knjižice. — Mesečne premije so jako nizke. — Natančna pojasnila daje zastopnik za Celje in okolico
(392)	ALOJZIJ TERČEK, Breg pri Celju štev. 8.	10-2

F. P. lfidic & Komp. Ljubljana
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne ojielje mm
(222) 2011	(Strangfalzzicgel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, Ji, črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. ♦ Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in J. Marzola.
IV** Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ^Pl
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki, -^j Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.