iPoitnfaa plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
u,
'ce,
nosamezni številki Din 1*50.
L'ub/,-
TRGOVSKI L.
Časopis trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
—	Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. n 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 6. decembra 1924.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 145.
Dvajsetletnica Slovenskega trgovskega društva v Mariboru.
Mariborsko trgovstvo praznuje danes izredno slavje. V prostorih Narodnega doma se bo nocoj na svečan način obhajala dvajsetletnica obstoja Slovenskega trgovskega društva. Lepa in pomembna slavnost, ne samo za slovensko trgovstvo Maribora, ampak za vse naše trgovstvo, kajti na društvo, ki more pokazati toliko uspešnega delovanja, mora v resnici s ponosom zreti celokupno naše trgovstvo.
Ako se zamislimo nazaj v ono dobo, ko se je društvo ustanovilo, ako se uživimo v razmere, v katerih se je nahajal tedaj slovenski živelj v Mariboru in na Spodnjem Štajerskem sploh, se moramo z začudenjem vprašati, kako je moglo tedaj sploh prili do ustanovitve tega društva, kje se je našlo med našim teptanim ljudstvom še toliko energije in organizacijskega smisla, od kod toliko pobude za takft težko delo?
V	mariborskem Narodnem domu, kjer je našlo zaščito in gostoljubje vse, kar je bilo slovenskega v Mariboru in okolici, se je že koj po njega otvoritvi redno shajalo tudi omizje mlajših podjetnih trgovskih sotrudnikov, ljudi polnih mladeniške navdušenosti in zanosa. Bili so to: Berdajs, W e i x1, Železnik, V r t n i k in Herzog, katerih imena bodo ostala vedno na častnem mestu v analih slovenskega štajerskega trgovstva. So to, v pravem pomenu besede, pionirji slovenske trgovine v Mariboru, ki je bila tedaj še zastopana samo po trgovskih sotrudnikih. Ti idealni mladeniči so ustanovili jeseni 1. 1904 Slovenski trgovski klub ter so s tem položili kamen za bodočo močno stavbo organizacije slovenskega trgovstva na Spodnjem Štajerskem. Obilo zaprek se je moralo premagati, streti mnogo predsodkov. Delo je bilo trnjevo, saj je bilo povsod treba orati še ledino. Kakor apostoli so se ti mladeniči z občudovanja vredno energijo lotili težkega dela, neustrašeno in smotreno stopajoč za svojimi cilji. Nabrali so okoli sebe vse slovenske trgovske pomočnike Maribora, jih bodrili, krepili njih narodno zavest in vabili v Maribor tudi pomočnike iz okolice, ter tako utrdili svojo pozicijo.
Tako najdemo že leta 1906. med njimi tudi že današnjega predsednika Šoštariča, ki je prišel iz Ormoža in hitro se je organizacija tako ukrepila, da ji je bilo treba dati širše podlage. Januarja 1908 je iz kluba vzrastlo Slovensko trgovsko društvo, za katerega predsednik je bil izvoljen dr. R. P i-p u š.
Težko je tudi samo približno opisati plodonosno delovanje tega društva. Na rednih sestankih, poučnih predavanjih, zabavnih večerih, pri katerih je sviral že lastni orkester, je skušalo društvo pridobiti vse, kar je tedaj le čutilo slovenski. To pa, za kar bo temu društvu zgodovina hvaležna je dejstvo, da je društvo pripomoglo, da so se usidrali v Mariboru prvi slovenski ‘ trgovci. Vsa sredstva, ki si jih je društvo priborilo, so se uporabila za podpore našemu življu, in s časom je začelo društvo vabiti v Maribor tudi prve slovenske obrtnike. Kakor število trgovcev, je postopno rastlo tudi število slovenskih obrtnikov in kmalu najdemo v društvu, ki je bilo ustanov-
ljeno kot izrecno trgovska organizacija številno obrtnikov, zbog česar se je na obč. zboru 1. 1910. moralo društvo, ne da bi izpremenilo svojega programa, preosnovati v Slovensko trgovsko in obrtno društvo. S številčno pomnožitvi-jo društva, so hoteli nje marljivi vodje razširiti tudi društveni delavni program, dati društvu višji duhovni polet. In tu najdemo vedno marljiva delavca Weixla in Šoštariča na predavanjih, na shodih, ki sta jih imela v Št. liju, Framu in drugih krajih Štajerske.
Pod svojim okriljem je društvo tudi ustanovilo Klub obrtniških pomočnikov, ki je štel že leta 1912. nad 60 članov. Začelo je tedaj tudi akcijo za osnovanje vajeniškega doma, pri tem pa je društvo zalotila vojna, ki je prekinila celo društveno delovanje.
Kmalu po vojni, čim je bilo sklenjeno premirje, je društvo oživilo svoje delovanje in naše marljive organizatorje najdemo zopet pri intenzivnem delu, polne upanja in nad za bodočnost.
V	prepričanju, da bo stanovsko delovanje v ločeni lastni organizaciji uspešneje napredovalo, so se obrtniki ločili iz okrilja svoje matice in si ustanovili lastno organizacijo — Slovensko obrtno društvo —; Slovensko trgovsko društvo pa, kakor se je od tedaj imenovalo, se je s podvojenimi močmi lotilo vseh onih novih nalog, ki so mu naložile nove razmere po prevratu.
Ob svoji dvajsetletnici zre društvo lahko s ponosom na svoje plodonosno delovanje. Požrtvovalnemu in vstrajnemu delu predsednika Šoštariča in Weixla, katera smo našli vedno in povsod tam, kjer je bilo potreba pomoči in dela, katerih delovanje se vleče, kakor zlata nit skozi celo društveno zgodovino in katerima stoji vedno zvesto ob strani cel marljivi odbor z vzornim tajnikom Zidanškom, se je posrečilo mnogo. S svojim smotrenim delom si je znalo pridobiti zaupanje vsega štajerskega trgovstva.
Naj bi društvo tudi v bodoče z isto vnemo zastopalo interese slovenskega trgovstva in z istim uspehom delovalo v korist in ponos narodu so naše iskrene želje, ki jih izražamo društvu ob tem pomembnem slavju!
Važna opozoritev glede avtonomnih doklad.
Proti koncu leta sestavljajo avtonomni organi svoje proračune in sklepajo o višini avtonomnih doklad na direktne davke.
Tekom meseca decembra t. 1. bo nebroj občin razgrnilo na javni vpogled svoje proračune in pozvalo svoje občane, da jim priobčijo opazke in pomisleke v določenem roku. Ni pravilo, dogaja se pa vendarle, da občine svojih proračunov ne delajo s točnostjo, ki bi bila potrebna za tako važno delo in da večkrat sprejemajo v proračun tudi izdatke, katerim bi se dalo izogniti, ako bi se delalo z večjim preudarkom. Sicer državna oblastva kažejo tendenco, da preprečijo vse nepotrebne ali odložljive izdatke, ne morejo pa iti v izvajanju te tendence vedno preko avtonomije
samoupravnih teles, osobito ako spisi kažejo, da se nikdo v občini ne briga za proračun in da ni noben občan ničesar pripomnil k proračunu, kar kaže, da ž njim vsi soglašajo.
Priporočamo torej-vsem davkoplačevalcem, da se v lastnem interesu brigajo za proračune občin, v katerih so jim predpisani davki, da vsaj skušajo preprečiti izdatke, katere smatrajo ali za nepotrebne ali odložljive. Pozornost pa naj posvečajo tudi višini sklenjenega dokladnega odstotka, ker nikakor ne gre, da bi se pri sedanjih davčno-pravnih razmerah pobirale doklade na vse direktne davke v enaki izmeri. Hišno-najemni davek in posebna pridobnina sta že v izmeri, ki se plačuje za državo, tako visoka, da pri količkaj izdatnih avtonomnih dokladah davek presega davku zavezani čisti donos.
Hišno-najemni davek znaša v Sloveniji izven Ljubljane 12% od najemnine in na teh 12% se pobira še 70% edinstveni državni pribitek, od vsote obeh odstotkov pa še 30% izredni pribitek, tako da pobira samo država na 100 Din najemnine 26.7 Din državnega davka ne glede na invalidski davek, ki se pobira od vsote vseh direktnih davkov po lestvici, ki dosega pri izmeri nad 15.000 Din 20%. Ako se torej sklenejo na 12% državni davek nad 600% avtonomne doklade (okrajne, občinske, zdravstvene itd.), preseže to, kar mora hi-
43 % —50.50 %, 63%—70.50%, 83%—90.50%, 93%—100.50%
šili posestnik plačati davčnemu uradu, celo najemnino.
Isto velja za posebno pridobnino. Obremenitev podjetij, ki polagajo javno račune, z državnim davkom znaša 33%—40.50%, celokupna obremenitev brez dividendnega dodatnega davka in nanj odpadajoče pribitke pa pri 100% avtonomnih dokladah pri 300% dokladah pri 500% dokladah pri 600% dokladah odmerne podlage, ki pa ni identična z bilančnim čistim dobičkom. Pri tem davku poostruje položaj posebno dejstvo, da se v odmerilo podlago všteva tudi v bilančnem letu vplačane davke in doklade. Vsled tega dosegajo predpisani davki celoten bilančni dobiček največkrat že pri 300% dokladah, včasih pa tudi že preje.
Nujno potrebno je torej, da prizadeti davkoplačevalci povodom sklepanja dokladnega odstotka odločno zahtevajo, da se končno prelomi z dosedanjim načelom, da se pobirajo doklade na direktne davke na vse davčne vrste v enaki izmeri. Skrajni čas je, da se diferenciranje doklad ne smatra za izjemo, ampak za pravilo in vsaj na ta način ublaži davčno breme tam, kjer bi vodilo sedanje pravilo do čudnih posledic, katere so se v našem časopisju tekom leta ponovno obravnavale, da namreč davek presega donos, katerega zadeva.
Dr. Milan Podgornik.
Kaj mora izvoznik vedeti o uverenjih o osiguranju valute?
(Nadaljevanje.)
8. Postopanje pri opravdanj« uverenja s tujo devizo.
V	svrho opravdanja uverenj prejeto devizo mora banka takoj isti dan ali pa vsaj na prihodnji borzni dan v dveh delih prodati. Še zjutraj mora banka eno tretjino devize Narodni banki, ozir. kaki podružnici iste, v prodajo ponuditi, ostali dve tretjini pa istega dne na borzi v Zagrebu ali v Beogradu prodati. Ako pa Narodna banka na ponudeno tretjino devize ne reflektira, kar ima ona dotični banki takoj sporočiti, tedaj bo banka tudi to tretjino na borzi istega dne prodala.
—	Obenem s ponudbo devize mora banka prodajalka Narodni banki izročiti seznam in podatke onih uverenj, katera naj se za znesek cele prodane devize opravdajo. Ako se uverenje glasi na dinarje, služi celokupni dinarski izkupiček prodane devize v kritje uverenja. Uverenja tuzemcev se lahko po večkrat deloma opravdajo in je tedaj treba do zadostnega kritja večkrat izvršiti take kritne transakcije, medtem ko se morajo uverenja inozemcev (po primeru I.) takoj v eni transakciji popolnoma kriti. — Po izvršeni prodaji obračuna dotična banka izmenjano devizo lastniku iste in registrira v kontrolniku datum in višino kritja.
Dinarska uverenja se na sličen način krijejo s tujimi devizami, taka uvevenja pa se ne morejo kriti z devizami takozvanih »nezdravih valut«, temveč le z zdravimi valutami (to so one veljave tujih držav, ki se na borzah trgujejo po višjem tečaju nego ga ima dinar, torej nad dinarsko pariteto.) Take zdrave valute so: dolar, angl. funt, čsl. krona, lira itd.
Ako se gornje formalnosti, čeprav le pomotoma, pri izmenjavi tujih deviz ne upoštevajo, tedaj izgubi lastnik devize definitivno vso pravico, da krije z uvoženo devizo kako uverenje in mora nositi posledice.
V slučaju, da lastnik devize isto izroči v prodajo drugemu zavodu, nego je oni, pri katerem se je izdalo uverenje, mora tudi za to skrbeti, da dobi banka prodajalka pravočasno tudi natančno informacijo o številki in drugih podatkih dotičnega uverenja, v čigar kritje se vrši prodaja devize. Banka izstaviteljica pa mora od banke prodajalke prejeti pozneje obvestilo, na podlagi katerega lahko v kontrolniku zabeleži, kedaj in za koliko, ter pri kateri banki je bilo to kritje izvršeno.
B. Opravdanje dinarskih uverenj z dinarskimi plačilnimi sredstvi.
V slučaju, da je uverenje izdano za dinarsko veljavo, se isto sme kriti ne le z izkupičkom zdravih valut, ampak tudi z vsako iz inozemstva izvirajočo dinarsko devizo (čeki, menice, nakazila itd.). Take devize imajo svoje kritje v takozvanem prostem dobro-imetju po naredbi št. 34.442, to so prosto razpoložljiva dobroimetja tujih tvrdk in bank na tekočih računih pri tuzemskih pooblaščenih denarnih zavodih. Tudi vsi dinarski zneski, izvirajoči iz prodaj tujih deviz Narodni banki, predstavljajo takšna prosta dobroimetja, uporabljiva v kritje uverenj.
Izvoznik, ki namerava svoje uverenje opravdati s takšnim dinarskim zneskom, mora o tem banko, pri kateri ima dotično vsoto ali pri kateri jo jo realiziral (dvignil),^obvestiti. V tem slučaju pa se da znesek, tudi dalje časa potem, ko je bil že dvignjen ali drugače uporabljen, vedno še naknadno rabiti v opravdanje dinarskih uverenj. Banka pa mora kontrolirati, da se taki zneski le enkrat uporabijo v navedeno svrho; taka kontrola je otežkočena radi tega, ker izvršitev kritja v teh primerih ni združena s tako vidno operacijo, kakršna je potrebna za opravdanja potom tujih de-
viz, katere se morajo, kakor preje povedano, obenem na poseben način prodati.
Banka pa sme tak znesek »prostega dobroimetja: nakazati tudi kakemu drugemu bančnemu zavodu, in ker se tako nakazilo mora izvršiti z dostavkom: »Prosto dobroimetje po naredbi 34.442«, sme banka, ki prejme nakazilo, z istim razpolagati v opravdanje uverenj. Ko pa je tako opravdanje enkrat izvršeno, je pravica kritja s tem absorbirana, izčrpana; banka, ki je kritje sprovedla, ne sme v slučaju nadaljnega nakazanja dotič-nenm znesku več pripisati lastnosti prostega dobroimetja , odslej so taki zneski samo še navadni tuzemski dinari in se ne morejo več uporabiti v kritje uverenj. — Po nalogu lastnika kritja (prostega dobroimetja . ..) se vrši kritje tudi lahko na ta način, da pooblaščena banka, ki je prejela tak znesek iz inozemstva, enostavno le obvesti o tem ono banko, pri kateri se nahaja evidenca uverenj, ki naj se krijejo iz onega zneska. V tem slučaju ni treba, da bi banka prejemnica zneska tudi denar nakazala banki izstaviteljici uverenj, le-ta registrira v kontrolniku dotično kritje z dostavkom, pri kateri banki je izvoznik nabavil kritje, in uverenje je s tem pravilno opravdano.
Navedeni izraz »prosto dobroimetje« znači, da sme dotični imetnik računa s temi inozemskimi dinarji prosto razpolagati, in označba je potrebna radi tega, ker je po obstoječih odredbah prosto razpolaganje z dinarskim dobroimetjem v nekaterih slučajih zabranjeno. To pa zlasti tedaj, ako hi dobroimetje izviralo iz navadnega pologa dinarske gotovine na tuzemskem tekočem računu. Tako do-brciinetje (ako ga banka sploh sprejme za račun kakega inozemca) je stavljeno pod zaporo, in razpolaganje ž njim je dovoljeno edinole s posebnim dovoljenjem Generalnega inšpektorata. V nasprotju s tem pa so iz inozemstva došli zneski dinarjev prosti . Pravica uporabe kot kritje nastane iz samega dejstva, da dospe znesek iz inozemstva, in z izvršitvijo cpravdanja kakega uverenja ugasne ta pravica.
(Konec sledi.)
ja in kuvert, ob 10. uri pa zaboj (131 kg) cevi iz mehkega kavčuka. Predmetna oglasa sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Poravnalno postopanje. Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Frančiške Skaljeve, trgovke na Igu št. 73. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 134 dne 1*2. januarja 1925 ob ednajstih. Nadalje se je uvedlo poravnalno postopanje o imo-vini Franca Lebariča in Ane Lebariče-ve, posestnikov v Zg. Kungoti. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 dne 17. januarja 1925 ob devetih.
TRGOVSKI KOLEDAR 1925
je izšel.
Naroča se pri Slov. tvg. društvu „Merkur“ v Ljubljani, Gradišče 17 I. Cena s poS-nirto Din 20 —
Industrija,
m ssmssassjssussesmss &&&
MUDfHUb r  ... ::.............
m
Trgovini.
Organizacija manutakturistov in galan-toristov. — Trgovci z inanufaktumim in galanterijskim blagom iz področja trgovske zbornice v Beogradu so osnovali posebno udruženje, ki se je konstituiralo dne 4. t. m. v Beogradu.
Konkurzi v Italiji. — Kakor smo že poročali, število konkurzov v Italiji opasno narašča. V prvih devetih mesecih leta 1924 se je priglasilo povprečno na en mesec po 612 konkurzov. V septembru t. 1. se je 40% priglašenih konkurzov priglasilo v Severni, 30% v Srednji in 30% v Južni taliji ter na Siciliji in Sardiniji.
Angleško-nemška trgovska pogodba podpisana. — Dne 2. t. m. ob 16. uri je bila podpisana v Londonu angleško-nemška trgovinska pogodba.
Prodaja starega železa in karbidnih kant, ki bi se imela vršiti pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu dne 18. decembra t. L, se ne bo vršila.
Prodaje. — Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 10. decembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v svojem rnaga-cinu »B« zaboj (96 kg) pismenega papir-
Imenovanje. Upravni odbor delniške pivovarne »Union« v Ljubljani je na svoji seji dne 3. t. m. imenoval gosp. Ignaca Florjančiča ravnateljem. Iskreno čestitamo!
Tarifska ugodnost cementarne v Beo-čiuu. — Cementarni v Beočinu je izza dne 1. septembra t. 1. priznana ugodnost, da se tarifa za blago, ki ga dobiva v tovarno in odpremlja iz tovarne (cement, premog in drva) po vicinalni železnici Petrovaradin—Beočiu in po progah državnih železnic pri prehodu iz vicinalne železnice ali na vicinalno železnico ne lomi, ampak računi po skupni vsoti kilometrov.
Kartel pivovarn. — Vsled občutne podražitve sirovin in režijskih stroškov je 18 pivovarn v naši državi sklenilo, da poviša ceno za pivo na 80 Din za hi. S tem so se kartelizirale vse najvažnejše pivovarne izven Slovenije. Pivovarne v Sloveniji (Union, Gotz in Tscheligi) še niso pristopile kartelu in tudi še niso povišale cen.
Inozeinci v domačih podjetjih. — Inšpekcija dela nas naproša, da objavimo: Inšpekcija dela opozarja vse delodajalce, ki zaposlujejo inozemske delavce in nameščence vseh kategorij, da so v smislu obstoječih predpisov dolžni vsako spremembo službenega razmerja najkasneje v roku treh dni po izstopu, oziroma premestitvi inozemca prijaviti pristojni inšpekciji dela. Prekršitev tega predpisa se bo, kakor tudi zaposlovanje inozemcev brez dovoljenja Ministrstva socialne politike, odnosno tuk. Inšpekcije dela, najstrožje kaznovala. Pripominja se, da je Inšpekcija dela v zadnjem času kaznovala več podjetnikov z občutnimi globami do 2000 Din ter se interesirani službodajalci ponovno opozarjajo, da se glede zaposlovanja inozemcev točno drže predpisov, ker se bo v smislu § 123. zakona o zaščiti delavcev z dne 28. febr. 1922, Uradni list 211/74, vsaka prekršitev kaznovala z denarno globo po 3000 Din. Tozadevne predpise vsebuje »Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev« z dne 9. julija t. 1., Uradni list 215/71.
Obrt.
Občeslovensko obrtno društvo v Celju
razpisuje 10 obrtniških podpor in sicer 5 po 300 Din in 5 po 100 Din pod sledečimi pogoji: 1. Pravico do podpor imajo siromašni obrtniki, ki so sedaj ali so vsaj bili redni člani društva, kakor tudi siromašne vdove in otroci takih obrtnikov. 2. Utemeljene prošnje (koleka proste) je vložiti do 15. decembra 1924 v Uradu za pospeševanje obrti v Celju (Vrvarska ulica št. 9, vis-a%is okoliški osnovni šoli, pritličje). 3. Društveno načelstvo bo po svobodnem preudarku presojalo večjo ali manjšo utemeljenost prošenj in priznavalo podpore. Celje, dne 1. decembra 1924. — Za načelstvo: Ivan Rebek i. r., predsednik.
Avstrijski gostilničarji in davek im poslovni promet. — Avstrijski gostilničarji so se na zadnjem zveznem občnem zboru pečali s potrebo reforme davka na poslovni promet in sklenili med drugim zahtevati, da se tega davka oprosti iz-kupilo za jedila, pri katerih se običajno itak ničesar ne zasluži.
Denarstvo.
Akcija češkoslovaških tvrdk proti nemškim bankam. — Tekom perijode, ko se je v Nemčiji vodilo politiko inflacije, so številne češkoslovaške banke deponirale pri nemških bankah znatne denarne vsote. Mnoge izmed teh tvrdk so že dobile od svojih bank v Nemčiji obvestilo, da so se njih depoziti uničili in njih konti zaključili. Na ta način oškodovane tvrdke so započele skupno akcijo, da bi primorale nemške banke k plačilu odškodnine za izgubljene vsote.
Davki in takse.
Reforma posebne pridobnine. --- Danes, dne 5. t. m. se vrše v Zagrebu dve anketi gospodarskih krogov, ki se bavita v prvi vrsti z nujno potrebo, da se čiin-preje izvede reforma posebne pridobnine, ki jo plačujejo podjetja, ki javno polagajo račune. Z zadevo smo se že svoječasno pečali in številčno dokazali, da je sedanji položaj nevzdržen. Kakor čujemo, se vlada živo zanima za čimprejšnje uveljavljenje reforme posebne pridobnine in je pripravljena izvesti reformo evenluelno s finančnim zakonom za leto 1925/1926 in z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1925.
Carina.
Carinski prejemki v prvi desetini meseca novembra. — V času od 1. do 10. novembra t. 1. so carinski uradi pobrali 42,434.100 Din carine. Največ so pobrale te-le carinarnice: v Beogradu, na Savi 3.313.499 Din, na pošti 1,066.850 Din in na kolodvoru 5,327.201 Din, v Zagrebu 8,035.353 Din, v Skoplju 2,636.107 Din, v Ljubljani 2,481.243 Din, v Subotici 2,041.705 Din in v Mariboru 1,975.715 Din. — V Sloveniji so pobrale znatne vsote še carinarnice na Jesenicah (270.718 Din) in na Rakeku (397.537 Din).
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS
ANGLEŠKI PREMOG, ŠLEZIJSKE BRIKETE dobavlja
liLIMEJ A‘% luf u.Jb I f o jrua KRALJA PETRA TRG 8. Telef. 220 Plačilo tudi na obroke!
Promet.
Telefonska zveza med Trstom iu Su-šakom. — Izza 1. decembra t. 1. se dovoli telefonski promet med Trstom in Suša-kom.
Ureditev mednarodnega telefonskega prometa. — Komisije, katerim je bila poverjena naloga, da pripravijo potrebne predloge za konferenco v svrho ureditve mednarodnega telefonskega prometa, so zaključile svoje delo. Konferenca se bo sestala v Parizu, in sicer prve dni meseca junija 1925. leta. Tretja komisija bo stavila na konferenci predlog, naj se takoj uvedejo direktne telefonske zveze med Bazelnom ali Curihom in Stockholmom preko Berlina, med Bazelnom ali Zurihom in Beogradom preko Dunaja, med Dunajem in Parizom, med Amsterdamom in Prago preko Berlina, med Londonom in Rimom preko Pariza.
Trgovski register.
Nakupna, prodajna in izvozna zadruga r. z. z o. z. v Grobelnem ima svoj izredni občni zbor v soboto, dne 6. decembra t. 1. v prostorih Ivana Cverlina v Mestinju ob 14. uri s sledečim sporedom: 1. Premestitev sedeža zadruge; 2. slučajnosti. (V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim
sporedom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadružnikov.)
Razno.
Več javnosti! Že leta 1923., kmalu potem, ko je začelo poslovati upravno sodišče v Celju, smo v našem listu ponovno opozarjali širšo javnost na važnost razsodb tega sodišča in zahtevali, da se skrbi za njihovo objavo. Od naše strani smo storili vse, kar je bilo mogoče. Priobčevali smo vse razsodbe bodisi dobesedno ali vsaj v obsežnejšem izvlečku, seveda kolikor smo jih dobili na razpolago. Brez dvoma pa veliko zanimivih in za sploš-nost jako važnih razsodb nismo dobili pred oči, ker jih večina interesentov smatra za popolnoma privatno zadevo in jih odteguje javnosti, dasi javnosti gotovo ne zanimajo imena, pač pa izvajanja, ki so važna za presojo, ali in v koliko se zakoni v Sloveniji pravilno izvajajo. Upravno sodišče v Celju razpravlja o vseh zadevah, ki jih oblastva v Sloveniji končnoveljavno rešujejo. Gre pri tem ali za tožbe vsled pomanjkljivega postopanja ali za tožbe vsled kršitve zakona. Razprave so sicer javne, vendar se jih razen direktnih interesentov malokdaj kdo udeleži. Državna oblastva naravno ne gledajo z lepim očesom poslovanja upravnega sodišča, ker jim večkrat prekriža račune. Zato tudi judikaturo nekako hagate-lizirajo, vsaj drugače se ne more tolmačili mnenja nekaterih odločujočih faktorjev, da zadostujejo za naše razmere še vedno Budwinskijeve publikacije in da bi bila publikacija razsodb celjskega upravnega sodišča odveč. Mi se ne strinjamo s tem stališčem, ampak želimo, da bi se razsodbe, če ne že v celoti, pa vsaj v izvlečku objavljale, da bi gospodarski krogi bili poučeni, kakšna je judika-tura in kako upravno sodišče interpretira zakone. — Apeliramo vnovič na predsedstvo upravnega sodišča, da ukrene, kar je potrebrjo, da bo tudi širša javnost poučena o njegovem poslovanju oziroma o njegovi judika-turi.
Oddelek za socialno politiko se ukifle.
—	Na predlog ministra za socialno politiko je ministrski svet sklenil likvidacijo oddelkov socialne politike pri pokrajinskih upravah v Zagrebu in v Ljubljani. Osobje oddelka socialne politike v Ljubljani se stavi na razpolago velikemu županu v Ljubljani.
Beogradska trgovska zbornica o prisilni poravnavi in drugih gospodarskih vprašanjih. Beogradska trgovska zbornica je izdala o svoji plenarni seji dne ‘2. decembra t. 1. sledeči komunike: 1. Prisilna poravnava pomeni veliko opas-nost za zasebni in državni kredit. Ta zakon omogoča brezvestnim dolžnikom, da na lahek način bogate. Od sto poravnav je samo ena upravičena. Število tistih, ki zahtevajo poravnavo, raste z vsakim dnem, njihovo postopanje postaja očiten rop. Pristojni činitelji naj sedanji zakon odpravijo in uzakonijo novega, ki bo preprečil sedanje zlorabe. 2. Gospodarski krogi pozdravljajo ukinjenje železniške olajšave za prevoz 15.300 vagonov hrane, s katerimi so brezvestni politiki hoteli špekulirati, na račun pasivnih krajev. 3. Letošnja letina koruze bo dala nad 80.000 vagonov za izvoz. Doslej smo izvažali koruzo začetkom pomladi, ko se je otvarjala plovidba. Ker pa je koruza suha in zdrava, se lahko že sedaj izvaža. V to je potrebno 30 % znižanje železniških tarif. Potem se lahko potom železnice izvozi do 20.000 vagonov. Železnice bi zaslužile nad 80 milijonov dinarjev. Kljub 30% popusta ostanejo železniške tarife še vedno za 20% dražje kot pa-roplovne. Na prenatrpanih postajah naj
sme
jevih originalnih steklenicah
shranjevati oziroma prodajati samo M«fj|yf-jeva zabela. Pri dopolnjevanju naj se vedno pazi na to, da se zabela iz te velike, z imenom Mag^i označene originalne steklenice dopolnjuje. Tudi naj se izrecno zahteva Mafffjl-jeva zabela ter vse drugo zavrne.
•vrfr- rm
m
Štev. 145.
ffiTiiiinii—awm
anm«
Stran 8.
■ButiraeaeBaaeu.fMr-
se čirnprej izvrši odprava izvoznih vagonov. Potrebno je tudi, da se pojača kontrola na postajah, ker se dogajajo pri oddaji vagonov nerednosti. 4. Ministrstvo financ je doslej odjemalo tretjino izvoznih čekov po dnevnem kurzu. Ker pa je dovolj terminskih čekov, naj ministrstvo odkupuje čeke po kurzu na beograjski borzi.
Ugoden potek trgovinskih pogajanj med Hnsijo in Nemčijo. Dopisnik agencije Rosta je imel razgovor s predsednikom ruske delegacije Ganeckijem glede poteka trgovinskih pogajanj med Rusijo in Nemčijo. Ganecki je izjavil, da se pogajanja nadaljujejo z veliko naglico, ker se je nemška delegacija pokazala pripravljeno, da prekorači tudi najhujše ovire, in ker so tudi politični odnošaji med obema državama kar najboljši. Ruska delegacija je stavila konkretne predloge za ureditev trgovinskih operacij z ozirom na dejstvo, da je v liusiji v veljavi državni monopol na trgovino z inozemstvom. Vprašanje pobiranja carin ni še rešeno. Ga-nacki je ob zaključku izrazil prepričanje, da bo izid pogajanj ugoden.
Koncesija zagrebške občine za zgradbo električne centrale na Savi pri Krškem. — Zagrebški občini je te dni do-šla koncesija ljubljanskega velikega župana za zgradbo električne centrale na Savi pri Krškem. Koncesijska listina podrobno navaja vse pravice in dolžnosti zagrebške občine, ki jih mora prevzeti v splošnem interesu, in odkazuje zahtevke privatnih udeležencev glede odškodnine za zemljišče, kolikor niso zadovoljni z odškodnino v priznani višini, na pravdno pot.
Mednarodna trgovsko-imlustrijska anketa. — Iz Washinglona poročajo, da namerava mednarodna trgovska zbornica sklicati skupno anketo o svetovnem položaju trgovine in industrije kot dopolnilo Dawesovega načrta. To misel so sprožili Joung Robinson in Buch, kakor tudi drugi odlični zastopniki mednarodne trgovine. V komisiji, ki naj pripravi to anketo, zastopajo evropske države Lewandovski (Francija), F. Schuster (Anglija), Pirelli (Italija) in Detrel (Belgija). Anketa ima namen proučiti položaj, v katerem se nahajajo posamezne države z ozirom na nov svetovni gospodarski sistem, kakor tudi sredstva za koncentracijo vseh sil, ki bi pripomogle trgovini do čim večjega razmaha.
Gnojilni poizkusi na avstr. Štajerskem. — Deželno poljedelsko nadzorstvo v Gradcu namerava tekom zime izvesti velepotezno reklamo za umetno gnojenje po vsej deželi. V prvi vrsti bo v ta namen porabljalo travnike v izmeri najmanj dveh arov, od katerih se polovica pognoji z umetnim gnojilom, drugo polovico pa pusti nepognojeno. Gnojiti se namerava tudi ozimna žita.
Prisilne poravnave. — Zakon o prisilnih poravnavah namerava vlada, kakor sklepa časopisje iz neke izjave ministra dr. Stojadinoviča, ukiniti s prij hodnjim finančnim zakonom, ki stopi veljavo dne 1. aprila 1025. Za glavni razlog te akcije se navaja zaščita našega kredita v inozemstvu.
Ljubljanska borza.
Dne 5. decembra 1924.
Blago: Hrastovi frizi, 5, 6, 7, 8, la, fco meja, den. 1450; testoni ‘2.25, od 10—29 mm, media 23, fco meja, den. 670; deske 18 mm, I., II., III., fco Ljubljana, denar 580; hrastovi plohi, I. in II., ob-robljenci, 2.60 m, 53 mm, fco meja, den. 1250; brusni les po uzancah Ljubljanske borze, fco nakl. post., 2 vag., denar 220, blago 225, zaklj. 220; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. post., 1 vag. den. 25, bi. 26, zaklj. 25; hrastovi ob-robljenci (odpadki od žage), fco meja, denar 26. Pšenica domača, fco Ljubljana, den. 410; pšenica bačka, par. Ljubljana, bi. 455; oves bački, fco Ljubljana, bi. 350; laneno seme, fco Ljubljana, denar 700; otrobi srednje debeli, fco Ljubljana, blago 225. Fižol: ribničan, or., fco Ljubljana, den. 400; ribničan, očišč., b-n, fco Post. trans. bi. 510; prepeličar, orig., fco Ljubljana, den. 480; prepeličar, očišč., b-n, fco Post. trans., bi. 585; mandolon, orig, fco Ljubljana, den. 380; madglon očiščen, b-n, fco Postojna trans, blago 485; rjavi, orig., fco Ljubljana, denar 410.
Vrednote: 1% invest. pos. iz leta 1921 denar 64, blago 66 'A; Loter. 2 'A% drž. renta za vojno škodo, den. 116, blago )22'A; Celjska posojilnica, denar 210, blago 212, zaklj. 210; Ljublj. kreditna banka, den. 220, bi.	230:	Kočev.	Mer-
kantiina banka, den.	124,	bi.	126;	Prva
brvat. štedionica, den. 895, bi. 900; Stroj, tovarne in livarne, den. 130, blago 148; »Split a. d. za	cement,	den.	1470,
Idago 1480; »Nihag;,	d. d.	za	ind.	i trg.
drvom, bi. 63'A; 4‘A% kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, bi. 90. — Danes v soboto in v ponedeljek 8. (na praznik) borza n e posluje.
&
%
Hitra prodaja je velik dobiček!
Med predmete, katere v Vaši trgovini vedno naglo prodate, spada brezdvo mno milo »ZLATOROG". S tem visokovrednim izdelkom si ohranite Vaše odjemajce in zvišate promet. Ne dajte se premotiti z navidez cenej* šimi izdelki, kateri Vam do-nesejo samo pritožbe Vaših odjemalcev.
{ p KUPUJMO IN PODPIRAJMO ^
iivrutno *
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.	^
Tr?iw noročila.
Živinski sejem v Ljubljani dne II. decembra. Na včerajšnji živinski sejem v Ljubljani je bilo prignanih 256 konj, 10 žrebet, 97 volov, 86 krav, 9 telet in 163 prašičev. Cene so notirale tako-le: voli I. 12.50—13.25, voli rejeni 12—12.50, voli 111. vrste 11, biki 10—10.50, krave debele 11.50, krave klobasarice 7—9, teleta L16—17, teleta II. 15.50—15.75, prašiči debeli 17.25—17.75, zaklani prašiči 19—20 Din po kakovosti, teleta zaklana 19—20, plemenski prasci od 160 do 250 Din za komad.
Mariborsko sejinsko poročilo. Na svinjski sejem dne 28. novembra 1924 se je pripeljalo 198 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 125—162.50 Din, 3—4 mesece 300—400, 5—7 mesecev 500—700, 8 10 mesecv 750—950, 1 leto stari 1150—1375, 1 kg žive teže 15—17.50,
1 kg mrtve teže 20—23.75, koze komad 225—300 Din.
Zagrebški tedenski sejem (3. t. m.). Dogon goveje živine srednji. Prvovrstnih volov skoro ni bilo. Bosanske živine je bilo precej. Istotako je bilo mnogo svinj. Sremske svinje so padle v ceni za 2 Din pri kg. Bosanska živina se je pocenila za 50 par pri kg. Iz inozemstva so bili za govejo živino le italijanski reflektanti. Dovoz sena je bil obilen. Za kg žive teže so notirali: Voli I. 13.50-14, II. 11.75-13, III. 9-10.50; bosanski I. 10.50—12.50 (izjemno do 14), II. 9—10, III. 8—9; krave I. 11.50 do 12, II. 10.50—11, III. 7—8; bosanske krave II. 8— 9.50, III, 6—7.50; telice I. 12—12.50, II. 11—12; mlada živina I. 10—11.50, II. 8—10; teleta 18—20. Svinje: nepitane 17—18.50, pitane 21.50 do 23, sremske pitane 20—23, prasci pod 1 letom 15—18, preko 1 leta 16 do
18.50	Din. Konji po komadu: tovorni težki 7—10.000, lahki 5800—6500, kmečki 3500—4200, vozni lahki 5—600, sred. 4200—5500, težki 5500—7500 Din. Konji za klanje 2—2.50 Din za kg. Krma: seno I. 100—125, II. 80—100, stisnjeno 120—125, detelja in lucerna 125—150.
Kolonijalna roba (Zagreb). Promet v preteklem tednu bil je normalen, kakor da trgovci še niso začeli pokrivati
svoje božične potrebe. Cene na debelo v Zagrebu: olje prima brez mirisa v lesenih posodah po 170 kg 25 Din, v posodah po 50 kg 25.50 Din, amerikanska mast v sodih po 160 kg 31 Din, makaroni v paketih po pol kg 11.50 Din, milo orig. marseljsko 18 Din, čokolada francoska 45 Din, kakao 23—30 Din, cimet celi 40 Din, strti 33 Din, čaj 50 do 92 Din, suhe češplje 13.50—14 Din, paprika I. 40 Din, II. 25 Din. Riž: Cene rižu so ostale nespremenjene in čvrste: riž burma II. glaziran 8 Din, Aracan L
8.50 Din, Splendor 9.50 Din. Sladkor:
V	tem predmetu vlada popolno mrtvilo. Cene so nespremenjene, prodaja pri-lično slaba. V inozemstvu so se cene neznatno učvrstile, kar pa še ni razlog, da bi Sindikat moral cene povišati, ker se še vedno nahajajo preblizu uvozne paritete. Cene v Zagrebu na debelo: kockasti sladkor 16.60 Din; v malih glavah 16.25 Din; rafinirani kristal 14.75 Din; nerafinirani 14.50 Din. Kava: Njujorška terminska špekulacija se je v prošlem tednu v velikem obsegu vrgla na ta predmet. Kontremina je skozi nekoliko dni tako nadmoč, da so cene nazadovale, koncem tedna pa so se zopet učvrstile. Brazilija in Evropa so se držale napram njujorškemu manevru precej hladno. V efektivni robi pa naj si v Braziliji ali v evropskih lukah je nastala sprememba • v cenah, zadnje dni pa so se iste tako učvrstile, da se zamore danes roba nabaviti za isto ali pa celo nižjo ceno, kakor v časii največje hose. Cene vZagrebu na debelo: navadni Rio 44.50 Din, dobri Rio
45.50 Din, Fraga specijal 50 Din, Por-torico najfinejši 74 Din, Mocea ekstra 68 Din.
Sarajevski trg (30. novembra): Tur-ščica 3 Din, oves 3.50 do 4, kaša 4, fižol 3.50 do 6, pšenica 4, kostanj 4, krompir 2, repa 2, čebula 4, jabolka 6 do 10, zelje 2, grozdje 12—20, moka 5—6.50, turSčna moka 3.50—4, riž 9 do 12. orehi 10, orehi jedrca 32, sladkor v sipi 16, v kockah 18, kava 52 do 72, kruh beli 6.50, črni 5.50 za 1 kg.
Dunajsko tržišče jajc (3. t. m.). Položaj napram prejšnjemu tednu nespremenjen. Blaga dovolj. Pričakuje se lahno oslabljenje cen. Notirajo: v trgovini na debelo: i. blago 2400—2450 aK, II. 2000—2200 aK; v prodaji na drobno: I. 2500 -2700 aK, II. 2300—2500 aK, jajca v apnu in konservna jajca 2300 avstr, kron za komad.
O	PETROLEJU.
Ameriški petrolejski trg je bil v zadnjih mesecih v znamenju nadprodukcije, ki je na cene seveda izdatno pritiskala; posebno še, ker so posamne družbe konkurirale med seboj. Sicer se pa nadpro-dukcija od tedna do tedna znižuje; tako je padla dnevna produkcija v teku šestih tednov od srede septembra do konca oktobra za 84.000 barelov. In sicer so to napravili nalašč, da bi šle cene gor. Tudi novo vrtanje vrelcev je v zadnjem času nekoliko ponehalo, v prvi vrsti zato, ker so manjše družbe vsled trajne depresije finančno zelo oslabljene. Kljub temu pa povsod iščejo novih petrolejskih nahajališč v vseh v poštev prihajajočih deželah, predvsem v Uniji. Glavna pozornost se obrača na Skalno gorovje (Rocky Mountains), kjer se obeta velika prihodnost. Znamenja pa kažejo, da s produkcijo tam zaenkrat še ne bodo začeli, da ne bi trga še bolj obremenili. Nove vire smatrajo za kupčijo bodočnosti; že zato, ker so ugotovili sedaj izreden povišek v uporabi petroleja namesto premoga. Centralne kurivne naprave kurijo na primer sedaj skoraj samo s petrolejem. To naj bi izenačilo zmanjša^ no zimsko porabo bencina, ki nastane vsako leto vsled zmanjšane avtovožnje.
Dividende so zelo različne, kakršna je pač kupčija, od 7.5 do 17.5%.
Splošno so bile na mednarodnih borzah v zadnjih tednih petrolejske akcije nespremenjene. Dvignile so se pa po zmagi konservativcev v Angliji akcije Anglo Persian Oil Co. Pravijo, da hoče nova angleška vlada veliki.delež angleške države v teh akcijah prodati (5 milijonov kosov, kos 11. nov. 24 šilingov 9 pence). Prav v zadnjih dneh se je pa jo v no mnenje močno spreobrnilo in zahteva, da angleška vlada teh akcij ne proda. Prodati jih je hotela skupini Shell, tekmovalki ameriške Standarg Qil Co.[ in jo tako utrditi. Koncentracija bi se na ta način še zvišala.
Dobava, orodaia.
Dobavo. Pri ravnateljstvu državnih
železnic v Subotici se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: dne 17. decembra t. 1. glede dobaye kompletnih skretnic; dne 20. decembra t. 1. glede dobave 2000 kg svinčenih plomb; dne 27. decembra t. 1. glede dobave 2500 kg špage za plombe ter glede oddaje snažen ja proge Vinkovci. — Brčko (odstranitev grmičevja itd.).
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatk. so v pisarni trgovske in obrtniško zbora:f* v Ljubljani interesentom na vpogled.
Najboljši
Šivalni stroj fe edino le
Josip
Petelinc-
a
znamka
Grltzner in Adler
za rodbino, obrl in industrijo
Liublfana b,izu PreJern°-
J	ve.ja	spo-. enika
Pouk v vezen.u brezplačen. Večletna garancija. Delavnica z« popravila
Ha veiiko	Telef	n	913	Ha malo
# ColoniDti j CfcYL0\ TEA
104 uranincs >o. l
=U=£S=aiHUH^SII imi:=
Veletrgovina
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno | rudninsko vodo
i	Lastna pražarna za kavo in mlin za dl-! Save z električnim obratom.
CKNIKI NA RAZPOLAGO I
Prvovrstne dežne plašče
De - pla
iz garantirano angleške gumirane tkanine kakor tudi nekaj čisto poceni vrst plaščev izdeluje in dobavlja
Ivan ZUPANČIČ v Celju
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popra\»Ia in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Nflo-Avto, d. z o. 2. v Ljubljani.
Stran 4.
j t um——■
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko 1 (blizu Prešernovega spomenika) ob VOdl Na malol
Priporoča potrebSCIne za Šivilje, krojače, Čevljarje, sedlarje,
modno blago, pletenine, iepne robce, SCetke, sukanec, toaletno blago. Telefon 913	Telefon	913
zmožen tudi vseh ostalih pisarniških poslov, išče zaposlenja par ur dnevno. Ponudbe pod »BILANC1ST takoj" na upravo »Trgovskega lista".
Galun
(kalijev) prvovrstna kvaliieia (kemično čist, popolnoma brez železa) v kristalih in moki izdeluje in prodaja po konkurenčni ceni
Kemična tovarna Moste pri Ljubljani.
Zahtevajte oferte in vzorce. Dobavljamo promplno Tel. 351.	vsako	količino.	Tel.	351.
TVRDKA LJUBLJANA
Veletrgovine! žita In mlevsklh izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico,-koruzo, oves, fižoJ in druge poljske pridelke Telefon itev. 449.
Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE: I f
ie f>wn—»wn«n»i>w«« a »i» bo ■«« »■»»««« Mii»fii«nii»>inti,m«ptnin,wtit»»iiimf itM »■»nn«wn«n»n ig
«
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico I
I .-...I.—^B— n—-I i—r-Trmr-rrmn—MrarrTiz—IIMili■»!■»!	w m—
--—  .. .1	 —	-■	-   — .	...	.	- , - ■	■	.. . .—	.	.     . B
■
r. z. se o. as., Rt posluje v novopreurejenih prostorih j
IPS?** v Ljubljani, Mestni trgi st. G.
Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje najugodneje ter jih izplačuje ■ takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila : daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. • Daje tudi IT*- TRGOVSKE KREDITE "3SC ter sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev, j
MERAKL
barve, mastila, lake, klej, emajl, kit in zajamčeno čisti Hrnež najboljše vrste nudi
medič - zanki. :e;,*
Maribor
podružnica
Ljubljana
centrala
Novi Sad
skladišče
Tvornlcea Ljubljana - Medvode
mm
l/eiežganjsrna M. ROSMER & Ca. nesi.
VIKTOR MEDEN
v Ljubljani
izdeluje najboljše lifcterje,
rum, konjak, slivovko, brlnovec,
tropinovec.
Kupuje sadje zet žganjekuho.
Telefon Interurbcm Štev. 71.
Posluje po celi Jugoslaviji Ustanov. 1. 1923. Delniška glavnica zRaša 3,000.000 Din v ztatu.
JUGOSLAVIJA"
splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo asa Slovenijo v Ljubljani
sklepa : 1. požarna zavarovanje, 2. žlvljenska zavarovanja, 3. nezgodna In jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled talinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti ikonam vslcd razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba |e prevzela od ,,Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb ,,Feniks" (požarni oddelek) fn ,.franko-Hongroise" ves njihov kupčijski obstoj v nuši državi. — Najnižje tarife. Takošnja plačila škod. — Olnsom naredbe ministrstva /o vojno in mornarico »d<	.
nadomeščajo police splošne zavar. družbe .JUGOSLAVIJE"
Pisarna: Dunajska cesta 15.
ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 57.
)JUGOEKSIM
| Trgovska družba. Vekoslav Pelc A dr. n
I
Imporf LJUBLJANA Export Vegova ulica S
TRGOVINA
• Špecerijskim, kolonltolnlm, mnterijalnim blagom, detolnlmj, poljskimi pridelki, lesom In lesnimi Ia> delkl nn debelo ln drobno
S
nmmnp
11
iiimitnanora
Volna in trikotaža, galanterija engros
Gaspari & Faninger - Maribor
Veletrgovina
Maribor
priporoča
kolonijalno robo, iužno sadje, dišave, moko, deželne pridelke.
Velepražarna kave in mlini za dišave z električnim obratom.
Brzojavi: HABER, Maribor. Telefon ilev. 149 inlerurban.
-»■»..♦»■»♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦»♦•♦♦♦♦»»♦s«
Tvrdka
nasledniki
v Ljubljani.
Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic.
Veletrgovina špece rijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po naj nižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike 1
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
Pisarna: Ljubljana, Gradišče 13.
... '
Naročajte in razširjajte »Trgovski list44!
Kovčcki
Rekord
ten
za potovanje, z 1 ali 2 vložkoma, ploščati kovčeki,ladijski kovčekl v vseh velikostih v zalogi pri
IVAN KRAVOS, Maribor Aleksandrova cesta 13.
Kovčeke za vzorce in potnike se izgotovi po naročilu v lastni torbarski delavnici.
Najboljše
šivalne
stroje
„Pfaff'
po ugodnih cenah in plačilnih pogojih priporoča
IGN. VOK, Ljubljana
■IIIIIIIIIIIIVIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiifiiiiiniHii
Sodna ulica št 7.
TRGOVSKA BANKA D. D. UUBUANA
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek. Slovenjgradec,
Sovenska Bistrica
Dunajska o. 4 (v lastni stavbi)
KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000—.
IzvrSuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni:	139,	116,	458
•'»S.*;' 1 L. !-'rV	c.:,-
Ekspoziture:
Logatec,
Prevalje
itstnik ln izdajatelj: »Merkur«, trgoviko-induitrljzka d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarna »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.