Vojna v vzhodni Afrilci. Pred 200 leti je pričel abesinski vladar vcjna s trojnim pioglasom. Kje in kaka je Abe^inija, je zvedela Evropa koncem 18. stoletja, ko se je vrnil iz te dežele škotski raziskovalec Bruce, ki je bival med Abesinci 4 leta. Ves čas je preživel Bruce v »koLici cesarja. Pred 200 leti je pričel abesinski vladar vojno e trojnim predhodni-m oznanilom. Prvo cesarjevo povelje pred pričetkom vone se je glasilo: »Xakupite mule in prehrano!« Drugi praglas se je nanašal na takozvano »kantuffa«. Povsod so podirali neke vrste akacije, v koje dolge trne so se ujeli bojevniki in so na ta na&n ovirali sovražno prodiranje. Tretje oznanilo se je glasilo: »Utabnril se bom tam in tam (cesar namreč). Kdor mi ne bo sledil, bo hudo ka'znovan« Bruce omenja, da so sledile že pred 200 leti Abasincem na bojišče ženske. Pred vsem so pripravljale možem hrano. Če so pa mo-ški obnemogli v bojih, so segle po orožju. Tana-jezero. V poro&ilih z bojišča smo čitali v mijiulem tednu. <la 30 italijanskj letaici pa.rkrat preleteli abesinsko Tana-jezero, ki leži proti severu države. Jezero je zelo veliko in izvira iz njega Modri Kil, ki se združi z Belim Nilom pri sudanakem mestu Chartum in namaka kot mogočen veletok angleškd Sudan in Egipt do izliva v Sredozemsko morje. Kdor je lastnik Tana-jezera, je gospodar ogromne egipoanske obnilske dolme, nad katero držijovladarsko roko Angleži. Če bi zavojevala Italija Abesinijo, bi bilo v njenih rokah Tana-jezero in angleški Sudan ter Egipt bi bila v nepreetani nevarnosti, da jim odrežeio Italijani mogotni dotok iz Tana-jezera. Tana-jezero ima nepregledno gospodarsko in politično važnost. Iznad Tana-jezera se dviga 37 otokov, na katerih je ravno ioliko eamostanov. Nekateri so že razpadli s cerkvami vred, drug.i so še pa dobro ohranjeni in v rokah strogih redov. ,V nekatere samostane je prepovedan dostop ženskam in celo živalim ženskega sipola. Več samostanov na otočju se oklepajo vse mogoče pobožne pravljice ali legende. Najbolj zna.menite božje poti so po samostanskih svetiščih na otokih v Tana-jezeru. Nekateri samostani go znameniti radi starodavnih rokopisov. Duševni vodja abesinske armade je že večkrat v našem listu omenjeni Wahibpa(ša. Wahib-paša se je odlikoval že v balkanski vojni z junaško obrambo turške trdnjave Janina, katero so na&kakovali Gfki. Slednjič se je trdnjava le morala udati. Grki bo pustili radi hrabrost! Wahib paši sabljo in bo ga odvedli v slavnoatnem sprevodu na otok Krf, kjer je bival v gradu tedajnega nemškega cesarja Vilj&ma. Wahib-paša je znan izza dobe stare Turčije, da je zatrl z brezmejno strogostjo mnogo albanskih vstaj in je pustil obesiti na stotine upornikov. V svetovni vojni je poveljeval turški armadi v Kavkazu in je imel proti Rusom precej uspehov. Je sobojevnik se-dajnega vladarja nove Turčije Kemala, od katerega se je ločil radi nekih nerasporazumljenj. Njegov sin je postal smrtna žrtev železnl6ke nesreče v Italiji in radi tega se bori zdaj p_roti Italijanom. Osebno je zelo strog, eamo- stojen v mišljenju in mož velike voj.ne izkušnje. Prvi pritisk na Italijo od angleške strani. Pisali snio že o kazenskih odredbah aii sankcijah, katere tiščijo do uresničenja proti Italiji, ki je zaeela vojno z Abesinijo, Angleži. Anglija je 21. X. obv&stila Mussolinija, da se nobena italijanska vojna ladja ali tudii druga, ki ima na krovu živila, orožje aii vodp za italijanake čet? y vzhodni Afriki, ne sme muditi nad 24 ur v kakem angleškem pr.stanišču. Italijaniske ladje eniejo naložiti le toliko kuriva in. živil v angleški luki, kolikor je potrebno za pot do bližnjega italijanskega prista.nišča. Italijani so poslali v minulem tednu v vzhodno Afriko 33 ladij, na katerib je odpotovalo 40.000 vojak"bv. Sedaj zbirajo v Sabaudi divizijo prostovoljcev. Porcčilo iz Rima od 22. X. trdi, da se je polasit.il italija-nski poveljnik južne fronte Graziani abesinskih utrdb in_ js Italijanom prosta pot do glavnega abesinskega oporišča na jugu do mesta in trdnjave Harar. Da si bomo na jasnem glede po časopisju obi.čajnih nekaterih abeGinekih izrazov, bomo v naslednjem na kratko cznačdli par glavnih abesinskih vojaških in civilnih naslovov: Balanzara pomeni poveljnika trdnjave. Fitaorar je zapovednik prednjib straž. Blaeiron ?je uradsiik" cesaf jeve blagajne. Blata znači dvirnega svetnika. Dedžasmec je upfav.itelj velike pokrajine, katero vlada ra.3 ali guv'fefher."tDedžae je upravitelj okrožja. PoroCilo z bojišča 2i. X. Xa sevenii franti pričakujejo italijanako prodiranje, ker eo italijanski letalci preiskali celo pokrajino Dana/kil. Metali so letake po provinci Tigre, na katerib obvešča Italija domačine, da je imenovan za rasa ali upravitelja pokrajine Tigre Gukša, abesinski prvak, ki se je prostovoljno predal Italijanom po padcu Adue. . .. . . Vedno nove težkoče ovirajo poročevalsko službo z raznih bojišč. Večina inozem&kih dopisnikov je catavila Addis Abebo in se je preselila v Harar na južno bojišče, kjer upajo, da bcde pričel z napadi italijan3ki general Graziani. Abeainski c&sar je bil 24. X. še vedno v Add;s Abebi. Abesinci pravijo, da se bo podal iz prestolice v Desie 2. novembra, ko je druga obletnica njegove.ga kronanja. Iludi boji &o se brli zadnjedni na severu pri mestu Aksum. Abesince je vodil k napadom tamošnji poveljnik ras Sejum s ciljem, da bi cdr&zal del italijanske armade. Ila.lijanom je uspelo, da so se ubi-a,n:li napadov. s pomočjo gorakega topništva. Zgube na obeh straneh so izdatne. Abesinci so se ipotegnili za reko Gerat. Prsrokba o ebesinskem cesarju. Znano je, da je bil sedajni ab:sinski cesar Ilaile Selassie kronan y Addfe Abebi; vsi njegovi prednik: pa so zasedli abe.sin.-5ki preatol y svetem mestu Aksu.ni. Že ob priliki' kronanja so spomnili Heile Selassija na prerokbo abesinskega meniha iz 16. etoletja. O tem prero-i kovanju razpravljajo posebno živahno sedaj, ko divja vojna. In kaj je napovedal omenjeni menih? To, da bo oni vladar, ki ee ne bo puat.:l kronati v svetem mestu, zadnji! Ista napoved govori tudj o tem, da i)b pregnala tuja sila cesarja s prestola in posadila nanj domar čega otroka. Čebeliii vo-sek in vojna v Abesiniji. Abesinska vojna ima povsem nepričakovano p&jledico: na angleškem trgu so izčrpane zaloge voska. Str&kovnjakom je znano, da je bila Abe.sinija ona dežela, ki. je v glavne.m zalagala Anglijo s čebelnim voskcan, ki je neiz-. ogibno potreben angle&ki kemični industriji. V Abesiniji ne poz-najo umiie čebeloreje, ampak jemljejo med in vosek nešt&tim rojem div-! j:h čebel. Radi vojne se ne morejo pečati Abesinci z lovom na divji med ter vosek in radi tega je hudo udarjena angleaka kemična iudustrija. . ¦ • ¦ . , Italijanski poslanik s silo odstranjen iz Addis Abebe, Poročali smo že, da nista hotela ita.lijans.ki poslanik grof Vinci in podjpolkovn:rk Calderini ob izbruhu vojske med Italijo in Abesinijo zapustiti Addis Abebe. Abesiaski cesar je pufttil oba Itajilana v prestolici zastražiti tako, da nista smela imeti stikov z okolioo. Najnovejše poročilo iz Addis Abebe oznanja, kako ao spravili pcalanika in spremljevalca v avto-. mobil, v kate.rem je mo.ral na kolodvor in z vlakom v Džibuti ob Rdečem moi'ju. Z nasil-: no in stro.go zastraž&no odstranitvijo je abe^ sinaka vlada preprečila, da ni storiLo abesiasko prebivalstvo Italijanoma nič žalega. Narsva zaveznica Abesinije, Kjer je obramba Ab&sincev proti Italijanoon slabejša, tamkaj jim pomaga narava. Kara-. vanake steze v Gondar in Bessie ee vijejo s.kozi ozke doline, ki so v deževni dobi hudo-. urniki. Pri nadaljnem prodiranju bodo ita-. lijanske čete prisiljene, da se po3lužujejo teh. poti. Karavanska steza je široka koimaj pol metra. Stopata lahko po njej samo en mož za drugim, ena mula lahko sledi drugi. Od zgoraj je lahko opazovati vsako premikanje, Z utrjenih višinsikih postojaruk imajo Abe-i sinci v Italijanih dobre tarče iii lahko uničijo brez najmanjše zgube cele kolone. Po po-. krajini, kjer tso ozke soteslve, še sedaj ni ne^ halo deževje. Soteske eo sicer puste in pokrite s ipasko.ni in kame,njem; to leto pa je zrasla po njih do 3 m visoka trava, ki je v Evropi neznana. Trava je dobro skrivališče za voja-. ke, a tudi oni iz nje ne vidijo nikamor. Pq 0-p'eani poti lahko prehodi Evrope.jec dnevno kvečj&mu 20 km in zdrži radi podnebja komaj 1 teden. Ondotnim podnebnim prilikam od. Duhovni poglavar Abesinije proglaša -na cesarjev ukaz sveto vojno. rojstva vajeni Abesinec prehodi brez poeebnega truda 70ikm dnevno. Od živali pride tamkaj v poštev za prenos tovora osel, kateremu ne škoduje pik neke vrste strupenih muh. Po takib. ožinah je prevoz težjega topništva izkljueen. Italijani si bcdo utirali in pripravljali ipot po globokih dolinah s pomočjo bombnih. letal, kojih zadetki so pa na raztreseno abe&insko obrambo dv&inljivi. Italijanski poslanik Procho na potu v Addis-Abebo. Konzula spremljajo od abesinskega cesarja dcdeljeni domačini. Italijani so odkrili sedaj spomenik vojakom, ki so padli pti Adui leta 1896. Na konju sedi general de Bono.