ROBNI ZAPISI
Lojze Kovačič: RESNIČNOST. Spremna beseda Alenka Koron. Mihelač, Ljubljana 1995 (Zbirka Metulj). Zgodba je prvič izšla leta 1972 z naslovom Sporočila v spanju - Resničnost in že takrat je bil njen začetek pravzaprav ponatis leta 1957 objavljene zgodbe Zlati poročnik. Resničnost so ponatisnili že leta 1976 in vključena je bila v izbor Kovačičevega dela Sporočila iz sna in budnosti leta 1987. Če smo natančni, je torej pri založbi Mihelač lansko leto izšla že četrtič oziroma petič, če upoštevamo delno revialno objavo. Tako je bolj poudarjena klasičnost te pripovedi: je dokumentarna, pripoveduje namreč o resničnih dogodkih, najbolj o tistih takoj po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji, vendar je hkrati univerzalno aktualna - občutek odtujenosti, kakor ga predstavlja Resničnost, bi bil lahko posledica katerega koli avtoritarnega kolektivizma. In vendar se iz te klasičnosti vzdiguje unikatni pisatelj, saj intimnost junaka pripovedi in način, kako je zapisana, ustvaijata za bralca izjemen svet, neponovljiv v svoji literarni suverenosti. Ob branju Resničnosti si vedno znova zaželim, da bi po njej posneli film (kakor so jo že uprizorili na odru leta 1985 v Mladinskem gledališču Ljubljana, režiral je Ljubiša Ristič). Vendar se mi zdi, kakor da bi bila v tem primeru pripovedna moč Resničnosti okrnjena: za gledalca filma bi bile podobe določene, iz bralca pa avtor že od prve strani naprej izžema pravo reko, morda kar sotočja podob iz njegovega lastnega življenja, ves čas pa jih usmerja s strahovitim občutkom osamljenosti, ki ne pojenja niti za hip. Kovačičeva mojstrskost je prav v tem, da ne glede na opisovane konkretne dogodke trka na naše doživljanje kot tisto pravo neizogibno resničnost; čeprav je najprej pisal o svoji lastni tesnobi, jo je znal zapisati tako, da je to tesnoba nas vseh. Večkrat ko bodo ponatisnili Resničnost, bolj oddaljeno bo obdobje, na katero se pripoved v njej naslanja. Vendar bo klasičnost te knjige z vsakim natisom večja, ker stavim, da izvrženost iz družbe zlepa ne bo ekskluzivna tema. (Lela B. Njatin)
LITERATURA
133