Izdaja in ure ja je: Milan Pint.
Posamezna številka I I\.
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
Uredništvo in apravništvo: Cesta na Rožnik št. 5, tel. 543.
7. št.
V Ljubljani, dne 23. maja 192!.
Leto I.
Uainoveiša poročila.
Za enakopravnost meščanov s kmeti.
Beograd, 22. maja. Ob priliki razprave o ureditvi vprašanja gozdov v državi, ki se je vršila včeraj v ustavnem odboru, jo poslanec Kurbegovič energično nastopil z zahtevo, da se imajo meščanom, ki se bavijo doloma s kmetijstvom, deloma z drugimi posli in rokodelstvom, dati ustavne garancije glede dobivanja drv, stavbnega materijala in porabe gozdov za pašo. V vladnem ustavnem načrtu je bilo predvideno samo za kmete, da se morejo okoristiti z gozdovi, siromašni meščani pa so od tega izključeni. Meščanska siročad je izpostavljena bedi ali oderuhom, ki kupčujejo z lesom. Ker je ustavni odbor uvidel, da je to krivično, je določena posebna komisija, da prouči to vprašanje in vzpostavi garancije v navedenem smislu za malo-meščane.
zadnjem času vojne pravi House, da bi se Nemci lahko držali še mesece, ako bi skrčili fronto in zavzeli nove postojanke. Potem bi antanta morala skleniti mir, ker bi drugače, razen v Ameriki, povsod izbruhnila revolucija. Ko je Lloyd George vprašal maršala Focha, kdaj bodo zapodili Nemce čez Ren, je le - ta rekel, da mogoče v štirih ali petih mesecih. Nikdo ni še takrat vedel, v kakem stanju je bila nemška armada in nemško prebivalstvo.
Zedinjene države in Šlezija.
Pariz, 22. maja. Glasom poročila agenture Havas iz Washingtona, se uradno javlja, da se bodo Zedinjene države zadržale glede gorenješlczijske-ga vprašanja taktike, ki jo bodo narekovale razmere. Ni nobenega oficijel-nega znamenja, da bi Zedinjene države bile bolj na strani ene izmed obeh strank.
3zza antantinih kulis. frehranbena kriza na Dunaju.
London, 22. maja. «Times» objavljajo izvleček iz spominov polkovnika Housea, prijatelja bivšega predsednika Wilsona za sklepanje mirovne pogodbe. House pripoveduje zanimivo epizo-do, ki se je pripetila pri razpravi glede Gdanskega. Tu je zdajci vzkliknil Lloyd George:	«Gospodje! Ako damo
Gdansko Poljakom, ne bodo Nemci podpisali mirovne pogodbe. In potem je bilo vse naše delo zaman.» Tem besedam je sledil pomemben molk. — O
Dunaj, 22. maja. Prodiranje zasedbenih čet ob Reni je zaradi prometnih težkoč zakasnilo dovoz holandske moke, ki jo Avstrija tako nujno potrebuje. Zaradi tega bodo prihodnji teden delili na Dunaju le polovico količine moke; kot nadomestilo pa dobe prebivalci % kg riža. Zasedbene oblasti so zaplenile za Dunaj določene vlake z moko, pa so jih kasneje vsled intervencije zopet izpustile.
Koroško vprašanje.
Razmejitev med našo državo in Avstrijo je bila na Štajerskem končana in z neko tesnobo smo čakali momenta, ko se bo medzavezniška razmejitvena komisija pomaknila proti zapadu in začela določati mejo na Koroškem.
Koroško glasovalno ozemlje se že dolgo nahaja v avstrijski upravi in koroški Slovenci morajo že dolgo prenašati nečuvena nemška in nem-čurska nasilja in vendar, upanje ni izginilo niti pri nas, niti pri koroških Slovencih. Upali smo, da Koroška za nas še ni izgubljena in naši koroški rojaki so upali, da so dnevi njihovega suženjstva šteti.
Zato smo vsi prav nestrpno pričakovali dneva, ko se začne razmejitveno delo na Koroškem in s skrbjo smo se povpraševali: ali bo tekla meja po Karavankah? Ako se to zgo di, potem se lahko enkrat za vselej odrečemo vsaki nadi, da še kdaj dobimo Koroško, ker da je združitev Avstrije z Nemčijo samo vprašanje kratkega časa, v tem pri nas ne dvomi nihče. Zato je vse nas izid koroškega plebiscita bolj potrl kot rapall-ska pogodba. Oni del našega naroda, ki jo prišel pod italijansko gospodarstvo je prevdč zaveden in ponosen, da bi se dal poitalijančiti, kar se ne more trditi za koroške Slovence, ki bi že radi svojega majhnega števila kmalu utonili v nemškem taorju.
V tem nervoznem pričakovanju pridejo važna poročila. Ministrski
predsednik Pašič izjavi v ustavotvorni skupščini, da je poslal že marca meseca veleposlaniški konferenci noto, v kateri predlaga, da se prisodi Koroška južno od Drave, kjer je večina ljudstva glasovala za Jugoslavijo, naši državi. V noti se sklicuje ministrski predsednik na Zgornjo Šlezijo, ki se razdeli po istem primeru med Nemčijo in Poljsko in na potrebo boljše meje proti Avstriji.
Ta govor našega ministrskega predsednika je izzval burno odobravanje v ustavotvorni skupščini in veliko zadovoljstvo v naši državi, posebno pa pri nas tukaj, na zapadu države, ki smo na koroškem vprašanju zainteresirani direktno, neposredno. Temu govoru je dala poseben povdarek naša delegacija v razmejitveni komisiji s tem, da je predložila Dravo kot mejo med Jugoslavijo in Avstrijo na Koroškem.
Kdor g. Pašiča pozna in jo dobro prečital njegovo izjavo, ta je danes prepričan, da je Koroška do Drave za nas rešena, da bodo nemška in nemčurska divjanja v tem delu dežele kmalu -- samo še zgodovina. Ker Pašič ni Brejc! Kdo je pozabil na one demagoške govore tedanjega predsednika slovenske deželne vlade dr. Brejca, ki jih jo držal demonstrantom povodom izgube plebiscita? Takrat je Brejc očitno hujskal proti osrednji vladi, ki jo je dolžil, da je ona zakrivila naš koroški poraz! In kdo se ne spominja grde gonje naših separatistov proti enotni državi
z motivacijo, da osrednja vlada ničesar ne stori za ugodno rešitev koroškega vprašanja?
Pašič je pa molčal in — delal. Tako delo se ne obeša na veliki zvon in zato tudi nihče ni vedel kaj se dela. Naša diplomacija je delala tiho in mirno, izkoriščala ugodne momente in privedla je stvar tako daleč, da je njen vodja, ministrski predsednik in minister zunanjih zadev mogel podati v ustavotvorni skupščini izjavo, ki je vzbudila pri nas tako zadoščenje in da je mogla naša delegacija v razmejitveni komisiji predlagati mesto Karavank — Dravo kot mejo med Jugoslavijo in Avstrijo na Koroškem!
Pašič in naši Brejci! Kaka razlika!
*
Ako dobimo — in v to danes trdno verujemo — Koroško do Drave, bo s tem znatno zmanjšana velika krivica, ki se nam je storila pri določanju naše severne meje. Veliko Slovencev bo rešeno — nemirovnega narodnega pogina in s hvaležnostjo se bodo ti naši rojaki vedno spominjali velikega jugoslovanskega državnika Pašiča, ki jih je rešil suženjstva.
Ampak naša severna meja navzlic temu še ne bo pravična. Vse države hočejo imeti strategične meje, naša severna meja je pa sigurno samo proti Avstriji, nikakor pa ne proti njeni naslednici Nemčiji. Tega se gotovo zavedajo tudi oni, ki vodijo državno krmilo in zato se ne bojimo, ker prišli bodo novi ugodni momenti, ki se jih bo vodstvo naše zunanje politike poslužilo za dosego takih mej, kakoršne rabimo. Vsekakor, z Dravo na Koroškem kot mejo, bo vsaj v narodnem oziru naša severna meja kolikor toliko pravilno določena.
Politični verižniki.
To so seveda Italijani, ki verižijo s tujimi deželami. Oni so največ zakrivili, da smo izgubili koroški plebiscit, v Italiji je imela Avstrija takrat najboljšega zaveznika in koroški nemčurji so bili takrat vsi navdušeni za Lahe.
Ti ubogi nemčurji so morali zazijati, ko so zvedeli, da jih je Italija podpirala pri plebiscitu samo zato, da bi potem lahko dobila za Koroško *— luko Baroš in moroda še kaj druzega...
Koroškim nemčurjem in avstrijski vladi privoščimo to «prijetno» iznenađenje iz vsega srca. Zakaj so se pa zvezali z onimi, ki so jih pred par leti tako brez vsakih skrupul izdali in jim padli v hrbet? Mi poznamo Italijane malo boljše in zato bomo tudi drugače govorili z njimi.
Luke Baroš ne damo, ker je naša. Res je sicer, da v neposredni bližini Italije, naravnost na njeni meji, mi ne moremo napraviti stalnega oporoišča za našo pomorsko trgovino in bomo morali graditi to oporišče kjersibodi drugje, izven dosega itatlijanskih topov. Ampak žrtvovali smo v korist Italije že veliko preveč, da bi mogli vreči v njeno nenasitno žrelo tudi še najmanjši košček naše zemlje. Luka Baroš je tak košček, ki predstavlja za nas sedaj, dokler drugega oporišča še nimamo, naravnost ogromno vrednost in zato luke Baroš pod nobenim pogojem ne smemo dati iz rok.
Italijani se nahajajo v veliki nepriliki, ker nimajo niti za Trst, niti za «neodvisno» Reko primernega zaledja. Zato hočejo doseči, da se v bližini Reke ne bi izgradilo nobene pristanišče na naši obali, ker je jasno, da bi tako pristanišče pomenilo nevarno konkurenco Trstu in — gospodarsko propast Roke.
Ravno zradi tega mi nikakor in nikdar ne smemo pustiti iz rok luke Baro-ša. Mi moramo Italijanom dokazati ad oeulos, da so napravili z ropom velikega dela našega ozemlja veliko neumnost in to doseženo, ako odtegnemo od Trsta in Reke večji del prometa iz dosedanjega naravnega zaledja teh dveh pristanišč. r Koroško vprašanje je vprašanje za sebe. Na Koroškem bomo mi našo pravico našli in dobili tudi ako ne gremo na limanice laških političnih verižnikov, ker je naša pravica jasna kot beli dan. Naj avstrijska vlada protestira kolikor hoče proti «reviziji» plebiscita, ker mi te revizije niti ne zahtevamo, temveč zahtevamo samo oni del Koroške, ki se je sam izjavil za priključitev naši državi. Ta del Koroške začrtuje reka Drava in Avstrija nima nobene pravice držati v svojih krempljih slovenskega ozemlja, katerega prebivalstvo se je povečini izjavilo za našo državo.
Jugoslavija s svojim ozemljem no bo kupčevala. Luka Baroš je naša, Koroška do Drave pa tudi. Tudi Italija ne bo politično verižila na naš račun. Mi nimamo nobenega povoda podpirati italijanskih trdnjav na ozemlju, ki nam ga je Italija s silo odvzela. Ako ti trdnjavi — Trst in Reka — ne moreta brez našega zaledja prosperirati, naj se združita s svojim naravnim zaledjem, ali pa naj — propadeta. Jugoslavija vendar ni zato na svetu, da bi omogočala gospodarski razvoj tujih mest in pristanišč, ona ima skrbeti za svoj razvoj.
Nasproti političnim verižnikom z apeninskega polotoka moramo biti skrajno previdni, ker so nas že dosti opeharili in dalje se več ne smemo pustiti goljufati.
Spomin iz hlapčevstva.
(1914.—1920.)
«Popotnik» črn gre čez goro in nosi torbo rumeno, v tej torbi pa je marsikaj kar blekniti mi bog no daj.
Kdor bil je prej Avstrijec vnet se prelevil je tekom let, prišel je v novi kraj in čas in izpremenil svoj obraz.
Postal je zvest Jugoslovan in je kot takšen spoštvan; njega nič torbe rumenč ker je dosleden, ne teže.
Jfova stanovanjska naredba.
Beograd, 21. maja.
Nova stanovanjska naredba, ki jo je predložil minister za socijalno politiko dr. Kukovec regentu Aleksandru v podpis, velja za vse kraje izvzemši Srbijo in Črno goro. Ministrstvo je nameravalo sicer izdati enotno stanovanjsko naredbo za vse dele kraljevine, pokazale so se pa pri tozadevni anketi tako velike težkoče, da je prvotni načrt ene same naredbe padel. Glavni vzrok leži pač v tem, da potrebujejo pokrajine izven Srbije veliko večjo zaščito najemnikov, ker se je v teh krajih stanovanjsko vprašanje med vojno in po vojni veliko bolj počasi razvijalo kot v Srbiji. Zadnja stanovanjska naredba, izdana za Srbijo in Črno goro,
dovoljuje n. pr. gospodarjem, da zahtevajo stanarine v dinarjih trikrat do petkrat toliko kot leta 1914. Za poslovne prostore je dovoljen povišek 4 do 8 kratne letne stanarine iz i. 1914. Zato so v Beogradu v primeri z našimi cenami stanarine velikanske. Slabo stanovanje treh sob stane letno najmanj 20.000 K. Tudi izenačenje stanovanjske naredbe za ostale pokrajine ni bilo lahko, ker so tudi tu v posameznih delih kraljevine bile zelo različite prilike. V Vojvodini n. pr. so najemniki že dosedaj plačevali za, srednje-velika stanovanja petkratno najemnino leta 1914., v Dalmaciji trikratno, v Zagrebu se pa sploh nihče nobenih maksimalnih cen držal ni. Edinole v Sloveniji se jo obdržala stanarina pri stanovanjih povišana od leta 1 o 14. za 60%, pri poslovnih prostorih za 100%. Izkazalo se je [ta, da prenizke stanarine ubijajo stavbno podjetnost in s tem povečujejo stanovanjsko bedo. Ministrstvo je radi tega absolutno vztrajalo na stališču, da naj se stanarine po celi državi nekako izenačijo. Kot osnova se jemlje čista stanarina (brez doklad) 1. 1914. Ta osnovnina pomnožena s tri, tvori normalno stopnjo sedanje stanarine. Pri ekonomsko sla-bejših, kamor spadajo tudi oni. ki žive pretežno od stalne plače ali penzije, se sme zahtevati za stanarino več samo še enkratno čisto najemnino 1. julija 1. 1914. Pri stanovanjih, za katere je znašala stanarina 1. julija 1914 več kot 2000 K, ter pri stanovanjih, v katerih stanujejo najemniki, katerih letni dohodki znašajo od 120.000 do 200.000 kron, se sme stanarina zvišati na šestkratno stanarino leta 1914. Ako gre za najemnike, ki imajo na leto čez 200.000 K dohodkov, lahko gospodar poviša stanovanje kakor visoko ga hoče, brez ozira na postoječe pogodbe. Za stanovanja in druge najemne prostore, ki jih ima v najemu država, se sme zahtevati le trikratno najemnino leta 1914. Prispevki za vodo, kanalizacijo, smeti, ometanje» dimnikov in razsvetljavo hodnikov in stopnic, smejo se porazdeliti v hiši sorazmerno na vse stanovalce. Vse druge pristojbine, odplačila in prispevke ima trpeti hišni gospodar. Stanarina za poslovno prostore se giblje mod tri do osemkratno čisto najemnino 1. julija 1914. Pri določanju teh cen mora se imeti v vidu ekonomski položaj najemnika in lastnika hiše, stanje in procvit podvzetja, ali imajo poslovni prostor v najemu slabejše situirani, lokalne prilike, kvaliteta zgradbe, interes občine, promet s tujci itd.
£ep škof.
Iz Zagreba nam poročajo: Naknadno se je doznalo za sledečo zanimivost izza časa bivanja Karla Habsburškega na Madžarskem. Ravno takrat je pribežal v Zagreb pred fašisti istrski župnik Defar.
Ker nadškofa dr. Bauerja ni bilo v Zagrebu, se je zglasil pri pomožnem škofu Premušu, ga prosil za kako žup-
nijo in mu obenem pojasnil težavni položaj našega naroda v Istri in težkoče katoliške cerkve. Škof mu je odgovoril: «Zares žalostno! Pa kaj hočete? Doli pod Italijani Vam je tako, ali tudi nam ni nič bolje. Sedaj je ravno tako, kakor je bilo pod Madžarsko, toda skoro se bo tudi pri nas vse izpreme-nilo.»
Defar je nato odšel brez besede in živi sedaj pri nekem župniku v Ka-stavščini brez župnije.
ffeSeSe v Pragi.
Iz Prage se je vrnilo odposlanstvo ljubljanske NeSeSe, ki bo podalo na nocojšnjem shodu NeSeSe naslednje poročilo: (Poročilo prinašamo vsled tega, da no bo treba vsem pristašem NeSeSe udeležiti se zborovanja v tej neznosni vročini, ki je zadnje dni nastala v Ljubljani in pa v taboru žalostne NeSeSe.)
Ej, tovarši naši dragi, vprašate, kako je v Pragi?
E j, kako bi vendar bilo!
Jedlo se je in pa pilo.
Videli smo mnoge stranke in njih banke. Oj te banke!
To bi b’lo za našga Peska ki budalosti v svet treska!
Nas je, bratje, tamkaj bilo ne številce le, število!
Deržič se je prezehaval,
Fakin se je pretepaval.
Saj pri njih je to v navadi!
Deržič, bratje golobradi, vse je Čehe dolgočasil ko je o državi kvasil.
Fakin je z rokami suval in se po fak insko ruval.
Gvišno mislil je, da sini češki tud’ so vsi fakini.
Da povzdigne našo vlogo bil je z nam’ Kozinc s soprogo. Ta je povečini šetal in za nami prah pometal.
Da pobije vse bahaštvo in povzdigne učenjaštvo cviker je Čebin natkanil da bi svet se vanj zamaknil.
In tako smo, bratje mili, pol dežele prehodili, videli smo mnogo, mnogo — kaj bo z našo stranko ubogo!
Treba iti je za Čehi oni, veste, so na strehi, mi pa še na tleh razvoja — oh uboga stranka moja!
Juvana proč bomo dali,
Turka bomo odpeljali tja, kjer je njegovo mesto, tam naj išče srce zvesto!
Mi se vržemo na delo, ki bo svoj uspeh imelo!
Prva skrb nam zdaj je kasa k’ polnega več nima glasa.
Ej, tovarši, le pokonci, da napolnijo se lonci!
Tu razvije se pretep in shod konča ker Fakinov je prazen žep a Pešk mu dnarja več ne da.
Kaj dobimo in kaj zgubimo na Koroške,«?
Danes že lahko računamo s tem, da se pomakne zapadni del naše severne meje do Drave, ker ako bo antanta delila Zgornjo Šlezijo po principu, da dobi Poljska ozemlje, na katerem se je večina ljudstva izjavila za njo, potem je čisto naravno, da se ne more končnove-Ijavno prisoditi Avstriji lop kos koroške dežele, ki se je pri ljudskem glasovanju izjavil za našo državo.
Mi smo s tem ves čas od plebiscita računali in naša vlada tudi ni držala križem rok, temveč je delala in zdi se, da ne brez uspeha. Nemci so pa bili neprevidni, oni se še vedno niso ničesar naučili, četudi so bili dosti tepeni in začeli so proslavljati svojo «zmago» na Koroškem na način, ki je pri njih od nekdaj v navadi, začeli so takoj z nasilji nad koroškimi Slovenci, preganjali so jih kot nikdar poprej, hoteli so jih v par letih — popolnoma iztrebiti.
Naše koroško ljudstvo je pri tem silno trpelo in edina njegova tolažba v teh težkih dnevih je bila v tem, da je bilo prepričano, da še ni vseh dni konec, da se Jugoslavija ni umaknila preko Karavank za vselej, temveč, da se kmalu vrne in napravi konec nemškemu nasilju. Tudi Nemci bi prav dobro storili, da so računali s to možnostjo, ampak oni so nepoboljšljivi optimisti, po koroškem plebiscitu so pa postali celo imperialisti, ki so se čisto resno vrgli na delo, da dobijo nazaj tudi še mežiško dolino, edini del koroške dežele, ki je pripadel nam. In še dalje so segale nemško želje— najboljši dokaz, da se Nemci še vedno ničesar niso naučili.
Kaj se nahaja na Koroškem južno od Drave? Pred vsem mestece Pliberk, kjer živijo zagrizeni Nemci in nemčurji, okolica je pa čisto slovenska in zelo zavedna. Tam je vas Dob, tam so Vogrče in Šmihel, sami kraji, kjer živi slovensko ljudstvo, ki trpi sedaj težka nemška na-silstva radi svoje narodne zavednosti. Pliberk je izhodišče vseh teh nasilstev.
Drugo izhodišče nemških nasilstev so Borovlje, dalje na zapadu ozemlja pod Dravo. Tudi boroveljska okolica je narodno zavedna, ampak boroveljski naduti nemškutarji so plebiscitno «zmago» tudi vzeli za definitivno in so jo izrabljali na najnesramnejši način, ne misleč pri tem nič na to, da se razmere zopet lahko spremenijo.
Pliberk in Borovlje, to sta dva glavna središča nemškutarstva južno cd Drave, vse drugo je pa slovensko in v kolikor ni narodno zavedno, je to samo posledica vzgoje, ki se pod našo upravo spremeni in zato se lahko reče, da bo
Listek.
Nadrahov Cene.
Jest mislem, de morma mi Slu venci, če črna bt u resnic dusledn atamonisti, ta narprch spravt soje jezike du tiste velave, k jem gre. Zatu m’ ne gre u glava, keku de se nekter ledje teku razburjajo, k’ sej u Iblan ustanovu društvu za varstu in povzdiga dumačga iblanske-ga jezika, k’ sa ga guvorl že naš star učeti in ga še zdej guvareja razen naš učenaki in u ktermu se tud najbl ra-zumema. Sej srna clu u Bevmugrad naletel na popolen razumevajne. Minister Pribičovc je deputaci društva clu ublu-bu, dev za prhoden let dav udpravt iz našeh šul use druge jezike in upelat sam đumače, za du mača literatura, k’ se pa že zdej teku pridn guji pu useh javneh lukaleh, pa misel nastavt najbulš perfes-joniste iz unijonske visoke šole. Teku upa, de bo najloži napravu konc naš večen nezadovolnast. Dubil borna tori ata-monija tud u jezik, teku de ja borna mol na useh konceh in krajeh.
Tu sm hotu ument sam mimgrede, zatu, k’ sej zadnč naš izvirn pisati Guve-
kar obregnu ub mene, k’ je ravn teku član tega društva, kokr jest. Jest ne vem, de se kr ne more udvadet lagat. Sehr sej pa tku preč pravica skazala in sm mu čist hvaležn, de m’ je ulekel kokr kašenga rukovnača al pa dcsetga brata pred krvava rihta, ga: nifla mogl pute gent iz blata, u kterga je padu. Sudnik je dav namreč zaslišat strukovnake, ke sa ugotovi, dej Guvekar tist člank «Živ-ja Kurfanti», o ktermu sm jest zadenč guvoru, u resnic preplonkov, ampak teku slab, dej res škandal, de sej pol še podpisu. Eden od strukovnaku paj še prpomnu, dej Guvekarju plonkarija že teku «U Krvi». Jest sm biu pol sevede oproščen.
Mislu sm ja raven usekat spet nazaj na Forštat, k’ zagledam u vež na sud-ni en čuden sprevod. En komponist z razbitem špeglam, zlomljenem mezincem, brez reklca in z ven ubrnenem varžeti jo j’ mahu naravnost prot tist sob, u kter sm mu jest preb upravt. Preč za nim je koraku en kuvač, k je s kladvam po-trkavu pu kompanistu glav. Še sajnal sem ni, kva nej tu pumen. Za nima je šlo še cev kep ledi, med drugem tud en človk z bombo. Stopi sa usi u soba, kjer sm jest preh sedov na zatožen klop in
tam sm zvedu, dej kuvač obtožen ene čudne navade, de poskuša rad po kom-panistovsteh glavah, keku sa uglašeno. Razprava pa se ni mogla končat, zatu, k’ sej zgodu med njo atentat. Najpreh je biv namreč zaslišan za priča človk z bombam. Razkoraču se j’ sred sobe, pr-jev za bomba in dvignu roka. Kokr b’ trenu, sa ja pobrisal usi s sudnikam vred iz dvurane in upil na pomoč. Jest sm biv u gneč pudert na tla in teku sva ostala s čluvekam z bombam sama u dvuran. Kumjžn sm stopu pred nega in mu reku, de se no bujim, magari če greva oba u left. Nej le vrže soja bomba, kva bo sam strašiv ž njo po Iblan. Ker se j’ obotavlu, sem je zdela stvar sum-liva. Izmaknu sm mu jo iz rok in jo trešču s taka sila ob tla, da soj razletela na use strani. Učinek: Iz bombe sej pokadi en kop smeti, pu sred dvurane pa j’ skakala električna žoga.
Človk z bombam je skoču skoz oken, žoga za nim in kokr sej soba mal pre-zračla, sej prčela treta razprava. Prpelal sa u dvorana tri uklenone gespude. Za ušesmi sa mel usak pu par štilčku in svinčenku, iz varžetov pa sa jem gledale flaše s tinta. Mislu sm najprej, de sa ti gespudi zatu pršli pred sudnija, k’ sa se
Koroška južno od Drave pod našo upravo v toku nekaj decenijev popolnoma vrnjena svojemu narodu in Jugoslavija ustvari iz naših nezavednih ljudi na tem ozemlju lahko prav dobre državljan:», ker oni Korošci, ki so narodno zavedni so navadno res dobri.
Tudi dva lepa jezera: Klopinjsko in Baško dobimo, ako se meja pomakne do Drave. Sploh je ta deželica prav lepa in ljudstvo je delavno in pridno.
In kaj izgubimo z Dravo kot mejo? Velilco tisočev Slovencev, ki so zavedni samo deloma, po večini pa že zastrupljeni z nemškim duhom tako, da bi imeli tam težko delo. Važenberška občina je po jeziku čisto slovenska, ampak močno ponemčurjena, enako je v veliki občini Vovbre, v mestu Velikovec živijo pa najbolj strupeni renegati. Zavedna je Ruda in del neposredne velikovške okolice in nekaj zavednih krajev je med Dravo in Vrbskim jezerom. V splošnem se pa lahko reče, da je cela nekdanja cona A slovenska dežela, ki bi pod našo upravo prav kmalu postala tudi p > mišljenju in čustvovanju slovenska, ju goslovanska. Zato je izguba onega dela cone A, ki se nahaja severno od Drave, občutna in ko bi imeli pri nas samo malo nemškega (Optimizma in ekspon-zivnosti, se mi nikdar no bi smeli zadovoljiti z Dravo kot mejno črto na Koroškem.
Za danes bo radi nesrečnega izida plebiscita najbrže težko doseči pomak-nitev meje tudi preko Drave. Ampak naša državna politika bo morala vedno delati na tem, da iskoristi vsak ugoden moment za pomaknitev naše moje do Svinjiške planine in gledati na to, da nas nobeden tak moment ne zaloti nepripravljene. V Evropi bo prišlo še do velikih sprememb, ker niti vorsaljska, niti sanžermenska mirovna pogodba ne slonita na trdnih nogah. Mi smo pa na obeh teh mirovnih pogodbah močno zainteresirani in zato moramo smatrati pomaknitev naše severne meje na zapadu države samo za prvo etapo pri končni določitvi naše meje proti bodoči Veliki Nemčiji. Ta meja je slaba danes in ona bo samo malo zboljšana tudi potem, ko prekoračimo Karavanke in so ustavimo na Dravi.
Drava kot meja na Koroškem nas more samo nacionalno in tudi to samo deloma zadovoljiti, naš končni cilj mora pa sezati znatno višje proti severu.
i OD severne meje.
Maribor, 22. maja 1921.
Vest, da je ministrski predsednik Pa-šič v imenu naše vlade zahteval revizijo koroškega vprašanja in da bo morala medzavezniška razmejitvena komisija razpravljati o zahtevi jugoslovanske delegacije, da se določi kot moja na Koroškem reka Drava, je vzbudila v obmejnih krajih veliko pozornost in zadoščenje. Z obnovitvijo koroškega vprašanja, čigar rešitev ni bila za nobenega Jugoslovena definitivum, stopamo zopet v borbo za našo mejo. Vsaka nacionalna borba ima zdrav vpliv na javne razmere. Narod so zave samega sebe, svoje
hotel zastrupit s tinta, kr jem u mladeh leteli še ni dovolen. Stopu sm h gespu-du, k’ je mov varžeto nabasane s peskam in ga uprašu, kva sa ti tič zagreši, de jeh drži prklenene. Veš Cene, to sa tintenkuliji, ke b rad Jugoslavja uničel. Kot tak sa sevede držav nevaren ledje, k jeh morma ugonobet, če no boja use zastrupi, m je odgovoru gespud s peskam u varžeteh in mi še pojasnu, dej pesek zatu prnesu s saba, de gav proč potrosu, če boja obtoženci kje kej s tinta popacal. Keku popacal, tintenkuliji sa vender deluci, k’ tinta prenašaja, ne pa pulivaja, sm ga spet uprašu. Ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti pa tud nč ne zastopeš, Cene. Tintenkuliji sa tist ledje, k’ jeh mama mi za cajtenge pisat In tela trije sa pa nih puglavari, k’ sa se žaro tel zu-per Jugoslavja, m je jezen odgovom. Šoli pol sm saj približen razumu, kva sa tu za en ledje.
Stisnu sm se čist u kot, zatu, k’ sm zapazu, de sa me tud tintenkuliji že začel grdu pugledavat. Pusebn sm se bav, de nom pršu u cajtenge. Sudnik je med tem ukazov obtožence razkleni in jeh pozvov, nej se zaguvarjaja. Kokr hi rt' pa sa ti začel udpirat usta, jem jeh je hotu imenvan gespud zamašit s peskam,
Zlatorog
Gospodinje, pozor! Cene našega prvovrstnega izdelka
„ZIiATOROGr-MIIiO“
so nižje kakor pri importiranem, tujezemskem milu. Sezite tedaj le pogumno po njem!
Glavno zastopstvo prve mariborske tovorne mila, prej [. Bros v Mariboru, za Kranjsko:
£&. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7
Zlatorog
I celote. Treba je, da sedaj vsa naša javnost koncentrira svojo pozornost na Koroško ter moralno podpira delo naše j	delegacije.
Borba za drugi del severne meje nas I Caka v Prekmurju. Ce bomo vedeli ubrati pravo strune, utegnemo dobiti kos j	slovenskega	ozemlja	okrog	mesteca
I Monošter (St. Gothard). Tako bi dosegli reko Rabo,	kar ima	svoj	nacionalni,
I	zgodovinski	in prometno-politiöni po-
men.
Za obnovo gospodarskega življenja na velikem delu našo severne meje je otvoritev tranzitnega prometa na progi Rad-gona-Špilje važnega pomena. S tem bi bile odpravljene težkoče, ki vladajo se-! daj na odrezanem delu proge Maribor-Ljutomer, t. j. med Gornjo Radgono in Ljutomerom, Pomurje bi se pritegnilo na mariborski trg. Dokler se Prekmurje ne zveže s progo Čakovac-Maribor, bi imel dogovorjeni tranzitni promet še poseben pomen z ozirom na Prekmurje. Tako bi bilo mogoße postaviti prekmursko živino, žito, jajca in druge pridelke, ki jih je tam v izobilju, brez večjih tež-koč na ljubljanski trg, ali pa iz Maribora v razne druge kraje. Seveda je vprašanje, ali bo v Celovcu doseženi sporazum veljal tudi za obmejne Nemce, ki v svojem glasilu stavijo razne absolutno neizvršljive pogoje, tako na pr. odstop Apaške kotline in radgonske okolice na desnem bregu Mure. To bi pomenilo, da bi se meja potisnila daleč v Slov. Gorice. Nemci res vedo biti brezprimemo nesramni!
V kmetskih občinah so vrše volitve županov. S tem bö borba za občine končana. Ponekod je rezultat zelo značilen za naše razmere. Tako so na nr. dobile starodavne Ruše, znane kot ona najzve-Stejših trdnjav v prejšnji borbi za slovensko mariborsko okolico, komunističnega župana. To pa popolnoma slučajno, ker je odločil žreb med dvema enako močnima skupinama, t. j. napredno-go-spodarsko in komunistično skupino. Vprašanje mariborskega župani bo rešeno te dni. Težko je reci, kako se bo razvozljala ta precej komplicirana zadeva.
Ni brez večjega pomena izid mariborskih spomladanskih tekem, ki jo pokazal, da imajo naši Muropoljci izvrstno razvito konjerejo. Treba bo, da se te važne veje narodnega gospodarstva lotijo tudi sosedni Prekmurci, ki imajo iste pogoje kakor Muropoljci. Z izvostno ra-cionelnostjo in s pomočjo vladnih subvencij se utegne razviti v tem delu naše domovine konjereja, ki bo dobila svetovni glas.
češ da sploh nimaja pravice guvort. On de joh je prpelu pred sudnija zatu, de boja obsojen, ne pa, de se boja zaguvar-jal. Teku on hoče in teku se more zgodit. Za nim de stoji 15 do 20 milijonov.
Keku pa se obnašate,'~vi gespud s peskam. Tukej sina pred sudnija. No vem scer, kva miselte s tistem miljonem, nej hoja u dnarju al pa u pesku, men je use en in mi čist nč ne imponirate, se j’ Kadem u svet jezen sudnik. Še tega se manka, deb se obtoženec ne smov zagovarjat. Sej druge pravice teku nima. Zdi pa se mi, de sa obtožen gespudi čist hedovžen ledje in zatu jeh jest tud usake krivde oprostim, vi pa pojte s sojem sredneveškem nazorem kamer liočte. Teku sej končala tud ta razprava, kokr zahteva zakon.
Zadost sm mov kr tri razprave na en dan, Se bi pa mislem sudnik, k’ je gle-dov že kokr on gad izpud čela. Pučak Cene, m’ je reku, bova šla mal skep u kavarna, teh kumodij mam že čez glava kova mal pogledala, kva jo kaj novga u cajtengah. Ce se jem no fržmaga, ge-sPud sudnik, wr pojva, jest si bom cev živlejnc štev tu u čast.
C poteh minutah sva bla že u kavarn '"Zvezd». Josl popadem preč «-Jugosla-
Zapiski.
Tako pa ne! Najnovejše vesti o Koroški so dvignile pogum marsikomu, ki je sicer morda že obupal. Ni mala reč, ako s tako sigurnostjo spregovori besedo mož Pašičovega kova, ker vsaka beseda tega nad vse previdnega diplomata nekaj pomeni! Naše veselje je bilo še večje, ko smo zvedeli, da je naša delegacija v razmejitveni komisiji zahtevala Dravo kot mojo na Koroškem in so nismo veliko brigali za italijanski predlog, da bi mi prepustili luko Baroš Reki, Italija bi pa v vrhovnem svetu zaveznikov podpirala našo zahtevo po Dravi kot mejni črti na Koroškem. Koroško dobimo na vsak način in zakaj bi odstopali za njo luko Baroš? Zakaj bi se mi sploh spuščali z Italijo v teritorijalna pogajanja, ko smo že podpisali nesrečno rapallsko pogodbo? «Slov. Narod» je pa zadovoljen z italijanskim predlogom! To nas je v resnici iznenadilo, take naglico res nismo pričakovali.
Taki so! Na Bregu pri Ptuju se je nahajala do prevrata šulferajnska šola in ko je bila pred leti razpisana naduči-teljska služba na tej šoli, se je oglasilo 30 kompetentov, med njimi tudi učitelj Wankmüller, ki je bil tudi imenovan, ker ga je vodstvo Schulvereina smatralo gotovo za najbolj zagrizenega Nemca med vsemi prosilci. Samo po sebi se razume, da tak človek v Jugoslaviji sploh ne bi smel učiteljevati, ampak Wankmüller se je prelevil v klerikalca in Verstovšek ga je sprejel v našo službo s svojstvom — nadučitelja! Ptujski okrajni šolski svet Wankmüllerja dobro pozna in ga je stavil pred izbiro: ali naj prosi za vpokojitev, ali bo pa premeščen. To je res nad vso milostno postopanje. Jugoslavija naj drži sploh v službi, ali pa naj plačuje pokojnino človeku, ki je raznarodoval slovenske otroke! Mariborska «Straža» pa misli, da se Wankmüllerju godi — krivica! Fej!
«Prekmurski parlament». Poslanec Klekl je v kohstituanti zelo oduševljeno govoril o odličnih sposobnostih mariborskega okrajnega glavarja dr. Lanj-šiča, edinega uradnika, ki je umel pametno in na občo zadovoljnost s Prekmurci postopati. To pa zato, ker je uvedel takozvani prekmurski parlament. — Kakor znano, je bil «prekmurski parlament» zbor vseh klerikalnih petelinov Prekmurja.
«Kärnten ungeteilt». V Celovcu so imeli nekako nemško nacionalno slavnost, na katero so povabili tudi Pruse, ki so se slavnosti tudi udeležili. Ti Prusi so delali — tudi po čisto slovenskem
vja» ta najbl farm'ran list u Ih’an, sudnik je pa veku, de raj l are «Jun». Za-čev sni brat :blausko ;,uv/ca. Prva jo bla ena debela indica z o'i lovori «iir.envuj na» in s sledeči usebina: «Za izredne zasluge na državnem in učenaškem polju in za povzdiga splošnega kletarstva u Iblan je imenvan dohtar Šmalc, univerziteten tajnik u Iblan, za višiga vseuči-liškega tajnika u Skoplju». Pukazu sm to gespudu sudniku. Zmajav je z glava, vrgu list na stran in z besedami tla prekleta korupcija, še ni kuritarstva konc» odšov spot sodet na s.idnija.
Jest sm šov pa pol še mal sprehajat pu Iblan. U Komenskega uP sm vidu, koku sa jugoslovansk inženeri in arhitekti občudval naš iblansk valar. Pu-vedu sm jem, de misli naš gomastrat ž nim puvalat cela Iblana. Kr strmel sa in se niša mogl ločt od le strašne mašine, k’ kr sama naprej gre. 50 let sa reki, de že niša vidi take pušast in de jem ni čist nč žov, de sa si pršli ugledat Mana. Ja sej druzga vam teku nimaina nč pukazat, sm jem reku, dobr b’ pa blo, čeb še pol pršli u Iblana, ke bo že use puvalana.
Na svidenje torej čez 100 let sm jem odgovoru in se od neb puslovu.
delu dežele — izlete na vozovih z napisi: «Ohne Kanal- und Miesstal — kein Kärnten ungeteilt». Seveda, Koroška je že deljena, ampak Prusi in koroški haj-lovci se motijo, ako mislijo, da bodo to popravili. Nasprotno, Koroška bo še daljo deljena.
Nepoboljšljivi optimisti so oni avstrijski Nemci, ki živijo ob naši meji, posebno oni ob Muri. Njihov voditelj je radgonski zdravnik čistokrvni German doktor Kamniker, ki izdaja list «Die Grenzwacht». Tudi danes, ko je jasno, da se bo naša severna meja še pomikala v našo korist, sanja ta list še vedno — o meji v Slov. Goricah! Pustimo mu veselje. —
Proti cirilici. Ministrstvo pošte in brzojava je bilo primorano objaviti, da so vse pošte v kraljevini dolžne sprejemati in odpravljati pisma z naslovi v cirilici in latinici, ker sta oba pisma ravnopravna. To jo moralo objaviti ministrstvo zato, ker so nekateri poštni uradi, ki brez vsake opombe sprejemajo pisma z nemškimi naslovi, zavračali pisma z naslovi v cirilici.
Med vrstami.
Iz zadnje številke «Avtonomista» govori samo Kranjska hranilnica in njeni za vojno posojilo izdani milijoni. To nam razloži marsikaj.
*
Mariborska «Straža» ne samo da se ne sramuje svojih somišljenikov, k’ so s kamenjem napadli udeležence shoda samostojne kmetske stranke v Pilštajnu, temveč še hvali te svoje krščanske divjake in pravi, da je za Ureka dober samo kamen. To se pravi ljudi naravnost pozivati na pobijanje političnih nasprotnikov s kamenjem, ker argumentov klerikalci nimajo. Res, nizko je že padla morala nekaterih ultraklerikalnih listov. *
Ako dobimo povrnjeno Koroško do Drave, bo to izključno zasluga beograjske vlade, ki je znala vse pripraviti za to. Naši klerikalci tega nikdar ne bodo priznali in morda se še javi kak Brejc in nahruli Pašiča, da ni znal ali hotel doseči tudi Golovca in Gosposvetskega polja.
*
Italijani delajo kupčije in nam ponujajo svojo pomoč na Koroškem, ako prepustimo luko Baroš Reki. Mi bomo sicer dobili Koroško do Drave tudi brez te nove žrtve1, ampak koroškim Nemcem in nemčurjom privoščimo od srca — italijanske «prijatelje» in «zaveznike».
•
Posl. Brandner je neke vrste zastopnik koroških Slovencev in je glasoval proti ustavi, ki jo jo predložila ustavotvorni skupščini vlada g. Pašiea. Ta nesrečni Pašič pa ne misli samo na_ centralistično ustavo, temveč 1 udi na Brandnerjeve rojake in mi smo prepričani, da koroški Slovenci takrat, ko bodo osvobojeni, ne bodo vzklikali «Tdvio Brandner», temveč — «Živio Pašič...»
*
«Slovenec» poroča, da priredita pesnik Anton Podbevšek in komponist Marij Kogoj umetniško turnejo po Jugoslaviji. Na turneji se bo — kot smo informirani — izvajal sledeči program: «Električna žoga» spesnil Anton Podbevšek, uglasbil Marij Kogoj, tenor-solo poje Leopold Kovač. Pokroviteljstvo turneje sta prevzela iz ozirov na javno varnost dr. Serko in dr. Robida.
*
Zgornjeradgonska «Murska Straža» je klerikalen list in zastopa v glavnem enaka politična načela kot n. pr. mariborska «Straža». In vendar, kaka razlika! Tu ni hujskanja niti proti državi, niti proti Srbom, «Murska Straža» se trudi biti v kritiki kolikortoliko stvarna, ker
ve kaj pomeni za nas svobodna narodna država, mariborska «Straža» pa toga ne ve, čudi se pa, ako je od časa do časa — pobeljena!
*
«Jugoslavija» objavlja originalna poročila o kongresu češke narodno-socijalne stranke v Pragi. Poročila so datirana: «Praga, 17. maja; Praga, 18. maja itd. Predlagamo drugo dati» ran je, in sicer: «Ceske Slovo, 17. ma^ za.» Poročila so namreč iz Češkega Slova — prepisana.
Klerikalno hujskanje poslov proti gospodinjam.
Poroča se nam, da so klerikalci zadnji čas razvili strastno agitacijo, katere edini namen je, sejati nezadovoljstvo med gospodinjami in služinčadjo. Poleg stalnega podpihovanja na zvišanje plač, ki so že sedaj za večino fiksno nastavljenih težko zmaglji-ve, delajo po večini mladi maziljeni gospodje, ki seveda sami služkinj — vsaj za gospodinjstvo — ne potrebujejo, poslom apetit še za druge pretirane zatiteve. Tako n. pr. jim pripovedujejo, da ni zanje dovolj, ako imajo vsako nedeljo in vsak praznik popoldne prosto. Tudi med tednom naj zahtevajo nekaj popoldnevov prosto, ali pa vsaj enega. Poleg tega prostega časa naj se da poslu tudi dovolj prilike, da gre vsak dan v cerkev, kar naj so zgodi do 7. ure zjutraj. Služkinjo morajo zahtevati 1—3 tedne dopusta na leto. Tedaj jim mora gospodar plačati ter dati za vsak teden dopusta enomesečno plačo služkinje kot odškodnino za hrano. Poselske knjižice morajo izginiti, mesto njih naj se uvedejo le legitimacije po vzorcu univerzitetnih legitimacij. Poslu gre 9—10-urni počitek, od 20. do 6. ure. Vrh tega gredo poslu med dnevom odmori najmanj po 2 uri. Delo čez čas se mora posebej primerno nagraditi, skrčeni nočni počitek pa nadomestiti naslednjega dne s primernim odmorom za spanje. Za pranje plenic sme posel računati še posebno nagrado, kakor tudi mora zahtevati posebna doplačila za vsakega otroka, ako jih šteje rodbina več kot dva.
Človek se nehote vpraša, kakšen interes ima duhovščina, da tako brezvestno hujska proti gospodinjam. Ali se na ta način uveljavlja krščanska ljubezen? Ali se na ta način pospešuje sreča in mir zakonskega življenja? Kdo bo pa še riskiral otroke, ako jih hoče duhovščina po vsej sili s pomočjo poslov zatreti?
Klerikalno hujskanje poslov proti gospodinjam presega že vse meje in skrajni čas je že, da tudi v tem oziru oblast kaj ukrene. Ali za te vrste hujskačev no velja nobena «obznana»?
Aktualnosti.
Kemal-paša nam ponuja Solun. Seveda, turško ne bo to pristaniško mesto nikdar več in -Kenial-paši je popolnoma vseeno, ako se vije tam grški beli križ na modrem polju ali jugoslovanska trobojnica. Ampak Grke bi Kemal-paša rad pognal iz Male Azije in zato bi bilo dobro, ko bi mi napadli Grke v smeri na Solun.
Hvala lepa! Za enkrat ne napademo še nikogar, četudi spada Solun v našo naravno interesno sfero kakor n. pr. Trst. Vprašanje Soluna naj najprej dozori, kakor mora dozoreti tudi tržaško vprašanje. Tako bodo gotovo mislili tudi naši odgovorni faktorji, mi v to verujemo, ampak naši klerikalci nimajo, kot nasprotniki centralizma, nobenega zaupanja v Beograd in zato njihovi listi že milo jokajo, da se bomo spuščali v avan-
ture. Nič naj se klerikalci ne bojijo, saj naše zunanje politike ne vodi — kak Brejc ...
Aktualen je te dni tudi — kancelpa-ragraf, o katerem bo te dni odločala ustavotvorna skupščina v svojem plenumu. Klerikalci so ostro nabrusili vse svoje sablje, tla bi izvojevali zmago, pa jim pride samostojni kmetski poslanec Drofenik in iznese take argumente za kancelparagraf, da je vsa ustavotvorna skupščina naravnost strmela! Pa klerikalci bodo imeli tudi po teh težkih obtožbah žalosten pogum boriti se proti kancelparagrafu. Seveda je ta borba zastonj, ker kancelparagraf bo sprejet in uveljavljen.
Ustava je po «Jugoslaviji» — nasilje nad narodom, ker današnja večina v ustavotvorni skupščini je samo slučajna. Bes, vsa Jugoslavija je nesesarska, samo pri volitvah v konstituanto še ni vedela za nesesarske zvezde, ki so izhajale v Ljubljani...
Imenujemo se torej SHS, kar mnogim ni prav in klerikalci — za njimi seveda, tudi «Jugoslavija» vpijejo na demokrate, češ, tla so oni izdali Jugoslavijo, ker so privolili v kemijsko formulo. Srbski pregovor pravi: nazovi me loncem, samo nemoj da me razbiješ. Tudi mi smo mnenja, da je naziv države postranska stvar, glavno je, kaka je država. Klerikalci bi radi (?) dali državi lepo ime, ker jih to nič ne stane, s svojim ustavnim načrtom bi pa državo s tem lepim imenom — razbili. Ako se ne moremo sporazumeti zaradi novega imena, pa ostanimo lepo pri dosedanjem imenu in glejmo, da postane ta država res močna, da vsestransko napreduje in se lepo razvije in potem ji bomo dali lahko tudi enostavnejše in lepše ime.
Klerikalci pravijo, da so pri občinskih volitvah «sijajno» zmagali. Mi v to «zmago» ne verujemo in ko bi klerikalci tudi resnično zmagali, se temu ne bi čudili, saj so klerikalci na tak način agitirali, da je bila vlada primorana izdati naredbo proti hujskanju proti državi in enemu delu troimenega naroda. Tako hujskanje je pa zelo popularno, saj so klerikalci v protisrbskem duhu skozi desetletja vzgajali ljudstvo ...
Jftnogi so videli...
Mnogi so videli, mnogi so slišali kaj se je sanjalo Pesku nekoč, mnogi so slišali, mnogi so videli v čem poglavitna je Peskova moč.
Mnogi so videli, mnogi so slišali in so se čudili kaj in kako tem je veljala vsa Peskova jeza Peskovo njim je veljalo oko.
Prišel je Pesek gospod na sodišče in se oziral na vse je strani kot bi petelin prišel na gnojišče pa htel zapeti: «Možje, mi smo mi!»
Kljun scer odpiral je. ali zapeti ni bilo dano mu, ker bil preslab glas je njegov, in nazadnje izkazal se jo s posnemanjem urhov in žab.
Mnogi so videli, mnogi so slišali kaj se je sanjalo Pesku nekoč: banka, poslanstvo, županska čast, moštvo —
vse je na veke zagrnila noč.
Budalosti prešlega tedna.
Razkol v JDS je konstatirala mariborska «Straža», ker je Nadrahov Cene očital v «Pondeljku» Govekarju plagijat nekega članka.
«Straža» 20. maja: Ko je dr. Brejc sestavil ljubljansko deželno vlado, je kot pravi parlamentarec dovolil tudi demokratom tri mesta v deželni vladi...
Črni drobiž.
Sel sem po ulici. Na, pločniku sem — v sanjah? — zapazil vse polno črnega drobiža ki sem ga začel pobirati radostno, veselo ... Pobiram in pobiram in zapazim berača.
»Mož nesrečni! Zakaj pa vi niste pobirali soldov?«
Berač mo osorno pogleda in odgovori: »Tega denarja danes še pes ne povoha...«
Zaneslo me je po dolgem času — v mesecu majniku včasih ljubim šmarnice — v neko cerkev. Pred pričetkom šmarniške pobožnosti sto-pi dolg, suh duhovnik na lečo in reče s povzdignjenim glasom:
»Dragi kristjani! Moji verniki! Sveta cerkev vas prosi: Ne mečite »črnega« denarja v puščico.«
Grobna tišina. Tercijalke se spogledujejo in duhovnik spregovori po kratkem molku zopet:
»Ta denar nič več ne velja...«
Šel sem daljo. Pri kolporterju sem hotel kupiti časopis, pa kolporter pogleda denar in reče: »Nazaj časopis ...«
naši važni trgovski centri naj se zvežejo po najkrajših proga!) z morjem in b) rekonstrukcija glavne železniške proge Ljubljana - Zagreb - Beograd-Gjevgjelija. Danes si ogledajo udelež-niki kongresa večja industrijska podjetja v Sloveniji, posebno ona v Dravski dolini.
Nogometna tekma Slavia-Ilirija. Znani praški športni klub «Slavin» je prišel v Ljubljano in je tekmoval z «Ilirijo» dvakrat: v soboto in nedeljo. Zanimanje za ti dve tekmi je bilo res splošno in športni prostor je bil obakrat zelo dobro obiskan, včeraj je prisostvovalo tekmi 3000 ljudi. Rezultat je bil v soboto 3:1 v korist «Slaviji», včeraj pa 4:2 tudi v korist «Slaviji». Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo res lepi, dovršeni igri in jo spremljalo pri vsakem uspehu — enih ali drugih — z burnim ploskanjem. Češki gosti so bili tudi pri odhodu s športnega prostora predmet prisrčnih ovacij.
Kolesarska dirka, ki jo je priredil včeraj kolesarski klub Ilirija, se je vršila le do Logatca, 30 km, ker je imelo vojaštvo pomisleke proti dirki na Planino. Startar lo je 16 dirkačev ob precejšnjem zanimanju občinstva v dveh oddelkih: juni-jorji in glavna dirka. Izmed slednjih je Štrajnarju pri 4. kilometru na blatu zdrsnilo, pri čemer je padel, nanj pa še šest drugih dirkačev. Poškodoval se je, ali vozil je dalje, medtem ko je moral drugi poškodovanec Kimer izstopiti ter ga je zdravnik g. dr. Demšar obvezal. Tolar in
Iz Havre v Ameriko samo 6 dni!!
Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourgj in Antwerpen v Newyork. Vozne listke in za-; devna pojasnila izdaje edino konces. potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 4L
Oblastveni koncosijonirani informačni zavod
Drago Beseljak, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje it. 5
dobavlja vse kreditne in privatne Informacije v tu- in inozemstvu. V abonno-mentu ter posamezno, ceno zmerne.
Naslednje jutro sere Sel pod hlad- J**»* -
ni Rožnik. Pil sem kavo. In tam so stari možje Ljubljančani modrovali: »Kje pa je številka te naredbe? Katera vlada nam bo pa plačala ta drobiž ...?«	Janez Kovač
Razno.
lesi, drugi je prispel g. Umek v eni uri dveh minutah, drugi je bil g. Nardin, tretji g. Za-noškar, četrti g. Škrajnar. Od juniorjev je bil prvi Golter Lad. v eni uri 3 minutah, drugi Pešnik, tretji Šapolar. Dirka se je vršila v najlopšem redu. Popoldne so dirkači z ostalimi kolesarji napravili izlet na Planino, ki je lepo uspel.
Od upravništva. Začenši z naslednjo številko bo veljal posamezen izvod -«Pondeljka» 30 par (1 K 20 vin.).
Nemške šole v Ljubljani. Še vedno se mnogi opravičujejo zaradi pošiljanja svojih otrok v nemške šole in želijo, da bi njihovo opravičenje priobčili v listu. Imenoma nikogar ne bomo opravičili, ker opravičeni so sauio oni, ki so se vrnili iz tujine z otroci, ki slovensko znali niso. Taki se sami pred vsakim lahko opravičijo, onih, ki brez vsake potrebe in iz same nezavednosti pošiljajo svoje otroke v nemške šole, pa ne bomo jemali v zaščito in jim moremo dati samo dober svet: da popravijo svojo napako.
«Lisinski» v Ljubljani. Zagrebško pevsko društvo «Lisinski» pride v Ljubljano danes, v pondeljek, ob 15. uri 11 minut in ne jutri kakor se je prvotno javljalo. Pevska društva se zbirajo ob 15. uri (3 popoldne) na glavnem kolodvgru, da sprejmejo in pozdravijo bratsko društvo.
Važno za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficirji, ki se nahajajo v civilu, imajo se udeležiti slovesne službe božje v uniformi v stolni cerkvi Sv. Nikolaja na državni praznik sv. Cirila in Metoda dne 24. t. m. ob 10. uri. — Pravoslavna slovesna služba božja se vrši ta dan ob 9. uri v kapeli belgijske vojašnice, katere se imajo udeležiti vsi rezervni oficirji pravoslavne vere. Obleka službena z ešarpom.
Kongres jugoslovanskih inženerjev in arhitektov se je vršil ob veliki udeležbi delegatov iz vseh delov države včeraj in predvčerajšnjim v Ljubljani. Razpravljalo se je posebno o našem železniškem vprašanju in postavljeni so v splošnem naslednji principi za bodočo železnotehnično politiko: a) vsi
Priporoča so prvovrstni
atelje za črkoslikarstvo
Filip Pristou,
Ljubljana, „Hotel Malič“.
ipsiia zaloga klavirjev la planioov
v Ljubljani.
Tvrdka J. Dolenc, Ljubljana, Hllšer-Jeva ulica 5, priporoča v nakup najboljše Inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
FOLNOQUniJflSTI
OBROBI ZA TOVORNE AVTOMOBILE
PNEvnam/i za ko-
LESd IH AVTOMOBILE
KOLESA AVTOMOBILI
NAJCENEJE
JOSIP QOREC
LJUBLJANA	S
GOSPOSVETSKA C 14 1

„JADRAN“ a«o.«. LJUBLJANA
...= DUNAJSKA CESTA 9 =====
priporoča:
kolonijalno in špecerijsko blago, ter žitne pridelke.
Točna in solicln» jaosrfcnežtooi.
i 'i.
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte
Ekspozitura Rakek.
Ocarinjenje večjih in malih osobito živinskih in mesnih transportov. — Reekspedicije vsakovrstne.
ladranska banka
gp sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in Druge vloge poD najugoDnejšimi pogoji.
prevzema vse bančne posle pob najugokejšimi pogoji,
geogr a9, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, tjubljana, jKaribor, jfietkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, EaSar, Zagreb, Zrst, Wien.
poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Milan Plut.