Lelo H. Celom, petek 16. avgusta 1046 Številka 34 Skrivnost narodovega trpljenja Trda je naša sicer tako lepa zemlja. Bo ren pridelek daje gospodarju in zanj zahteva žuljev, upognjenih hrbtov in razora hih lic. Ni radodarna kot drugod, neizprosna je in skopa. Tudi ni v njenem osrčju Nobenih zakladov, zlatih, srebrnih ali že 'eznih. le v Dobraču je razrita in razkopala in tam pred Peco se trgajo za njen rjavi kamen. Zato naš rod ni bogat in ne pozna udob nega razkošnega življenja. Nima bogastva Naloženega v mestnih bankah; njegovi do-Ntovi so preprosti, brez kričavosti in bahatosti modernih stavb, v njegovih vaseh ni *abavišč in ljudstva tudi ne mičejo mesta s 'sVojimi igrami in raznovrstnim razveseljevanjem. Tudi zgodovina priča, da se naše ljudstvo Ni razvadilo. Usoda ga ni božala z mehkimi rokami kot mati svojega ljubljenčka. Kot Nejasen sen v davni preteklosti mu živi sPomin na nekdanje kneze izpod Krnskega 9radu. Ze dolgih tisoč let služi naše ljudstvo sosedu, ki govori tuj jezik, mu poma-9a graditi mesta, obdeluje njagova polja in seka zanj celo svoje gozdove. Njemu daje •‘Ndi svoje najdražje kar ima; svoje sinove ‘N hčerke, da s svojim zdravim duhom k rep e tuji rod. Usoda bi bila lahko temu ljudstvu bolj Naklonjena. Lahko bi štel svoje vrste v mi-'ioniih in dorastel v močno narodno telo. ha bi se vodilo in upravljalo samo, živelo svoje samobitno življenje, se samo včlenje-valo v družino narodov in se branilo samo z svoje lastne moči. Ali ni mu prihranila N1!! najbridkejše izkušnje; za zvesto službo-vanje mora ubogi narod sprejemati kamen Naniesta kruha in nehvaležnost za svojo Zvestobo. Odkod našemu narodu tista skrivnostna Na, da se ni v stoletjih zrušil v svojem ’Nalem številu? Odkod čudež majhnega slovanskega naroda na Koroškem, da se z sakim rodom vrača v novo pomlad? Pravijo, da je skrivnost trpljenja v tem da as notranje izčiščuje, kaže iposlednje vz-rok® vsakega dogajanja in nas uči, globlje ^umevati življenje. Veliki, bogati in go-Podujoči narodi ss le preveč zaverujejo v *V°i° moč. le preradi si zaželijo nebes na iV^Nlji» le prehitro se zgubijo v svoji samo-Nbnosti in končno padajo razdvojeni in rti k tlom. kot pade ptica, ki je hitela ^svisojjo ]j oblakom. Ce je božji blagoslov ^ah malimi ljudmi, ki si morajo služiti svoj kjNh z žiiljavimi rokami, potem mora biti ^,a3oslov tudi nad malimi, ubogimi narodi, morajo vsak dan trepetati za svoj obstoj ■svojo samobit. Dokler je ljubi Bog pra-CeN, bo tudi njegova ljubezen do malih V!J°dov- ki so tudi njegova stvar, enako i lka kot do velikih, gosposkih ljudstev. e*ičina narodovega trpljenja je v tem. Narod ostaja slej kot prej v prostovoljni pr . božje previdnosti. Iz tega, le težko je l2kušenim dušam danega spoznanja za-9a h naše 'Slovensko ljudstvo ono silo, ki v. hviga tako visoko nad bahavost in kri-n°st velikih narodov. Naš slovenski rod števila in premoženja, marveč rod cjr 0v°sti in notranjega bogastva. Kolikor lje krivice preko tega koščka božje zem-žVe ni Njegova krivica. Kolikor je tod ne-Njeq10^6 in zj°bnosti do bližnjega, ni seme sem°Ve niive *n njegovih oračev, marveč Noči6 .Sovraznika. ki se je prikradel v temni 1 in zasejal ljulko in osat med pšenico. p0j z!e značaji- matere svetnice in upa N^rort m^ahina so zato največji zaklad tega dog a in poroštvo za njegovo srečno bo-lj6llj 0st- Za trplenje se rodijo, v ognju trp-jo Se čistijo slovenske duše. plemeniti-Slovenska srca Pa in jeklenijo telesa. Zato a it^1110 Ve Italija in Jugoslavija. 1918. leta je dobila Italija Trst, Istro, nekaj dalmatinskih otokov in mesto Zader, pozneje je prišla zraven še Reka. Tu gre za dediščino Benetk, toda v praksi je vse zaledje slovansko. Razliko naj bi uredili po tej vojni. Po določitvi zunanjih ministrov bo dobila Jugoslavija skoro vso Istro, tržaško vprašanje pa bo ostala odprto, ker bo Trst prihodnjih deset let pod zavezniško upravo. Če pogledamo na zemljevid vidimo, da je Trst izhodišče za vso srednjo Evropo. To je vplivalo na odločitev zunanjih ministrov in bo vplivalo tudi na mirovno konferenco. Zamolčati se ne da dodekaneŠkega vprašanja in vprašanja italijanskih kolonij. Do-dekaneško vprašanje hočejo rešiti na ta način, da bi pripadlo 12 otokov Grčiji pod pridržkom razorožitve. Italijanske kolonije Libija, Eritreja in 'Somalija ostanejo še vedno nerešeno vprašanje. Glade Libije se odigrava sporno vprašanje istočasno med Italijo, Anglijo, Arabijo in Rusijo. Glede Eritreje pa stavlja zahteve Etijopija, ki se udeležuje tudi mirovne konference. Slučaj Madžarske. Ta, slučaj je žalosten. Ko je pripadala Madžarska še avstro-ogrski monarhiji, so jo sestavljale: sedanja Slovaška, Transilvanija ni zgrešilo .svojega vpliva na velike dele razbitega sveta. Danes smo že tako daleč, da brez besede priznamo, da je sedanje mirovno posvetovanje v Parizu bolj konferenca sklenitve miru med zmagovalci kakor pa med zmagovalci in premaganimi. Dejstvo, da so konferenco sploh uresničili, je že samo po sebi prvi in gotov korak na poti k miru. Čeprav obravnavajo vprašanja Sredozemskega prostora ter Balkana samo kot stranska, moramo le priznati, da so predhodna pogajanja sama po sebi že delen uspeh, ki nudi sijajen dokaz za končno zmago visoke državniške umetnosti ter zagotovilo Za dokončno rešitev vseh še nerešenih vprašanj. („New York Herald Tribune.") oblaki na obzorje. Ako bodo trenja med 'Anglosaksohci in Sovjeti, ki so že mesece Odigravajo pred našimi očmi še dalje trajala in se povečala, bo nevarnost tretje 'svetovne vojne vedno večja. Kakor vsak začetek posvetovanj, mora tudi posvetovanje „21" zbujati nade. Mora 'ih zbujati, ker vsak misleči človek danes lahko pregleda dalekosežnost razdora. („La Depeche de Paris".) Delo mirovnih posvetovanj Dela mirovnih posvetovanj so tem pomembnejša. v kolikor kljub načelnim določitvam osnutkov mirovnih pogodb gotova poedina vprašanja istih še niso rešena. Naloga članov mirovnih posvetovanj je, da v tesnem sodelovanju pretehtajo osnutke pogodb in izdelajo vrsto predlogov, ki zavzemajo stališče do nerešenih točk. 1 Uspeh mirovnih posvetovanj bo odvisen samo od tega, kako bodo poedini narodi, ki so se zbrali, odgovorili na odprta vprašanja. Pri tem moramo povdariti, da delo, katero je Svet zunanjih ministrov velikih Štirih doslej napravil, njihovo delo silno 'olajšanje. Tako ostane 21 narodom ,pri mirovnih po-.svetovanjih samo še skrb, da na zadovoljiv način izdelajo drugo stopnjo priprave mirovnih pogodb in premostijo vse težkoče. ki bodo v tej zvezi še nastale. Čim bodo to 'delo končano, lahko določijo države zmagovalke, dokončno besedilo pogodb z Italijo. Romunijo, Bolgarijo. Madžarsko in Finsko. S tem so države zmagovalke veliko doprinesle k mirovnemu delu in varnosti vseh narodov. („Pravda"). in Hrvaška. Leta 1919 je razpadla in bila pokvečena na vseh straneh, kar jo je privedlo v roke Nemčiji. Kljub tej zvezi z Nemčijo, pa ni dobila drugega kakor del Transilvanije, katero mora sedaj zopet vrniti. Meje bodo za Madžarsko iste, kakor so bile leta 1919. Razen tega je treba rešiti še romunsko in bolgarsko-grško vprašanje. („La Tribune des nations.") Ostrostrelci larnjejo konferenco Mirovna konferenca, ki zaseda v Parizu, je stavila francosko policijo pred posebne probleme. Potrebno ni samo staviti vsakega posameznega udeleženca konference pod neopazno nadzorstvo in varstvo, temveč je potrebno stražiti noč in dan velike komplekse zgradb Luksemburške palače. Pred pričetkom vsake seje pariške konference zasedejo ostrostrelci pariške policije strehe Luksemburške palače. Iz strešnih lin opazujejo vsako sejo, da bi mogli takoj izslediti motilca miru. Policisti imajo nalog, da takoj uporabijo orožje, čim opa-■ziiijo kako sumljivo početje. Ta ukrep pa je samo en del varnostne službe s katero obdaja oprezna francoska policija odposlance. Vsa jedila, ki jih zaužijejo odposlanci v enem od stotih hotelov, preiščejo po naravnost srednjeveških metodah, predno jih dajo na mizo. Vsak, ki obišče enega od teh hotelov, pride pod lupo policistov, da ne bi imel pri sebi kakih razstrelilnih snovi. Isto storijo tudi z vsemi predmeti, ki jih prinesejo v hotel. Policija je že pred časom izbrala številne osebe, ki pridejo v poštev pri pomožni službi v hotelih. Nastavljenci Janitorjeve palače, celo plesačice dobijo posebne izkaznice, pri katerih ima vsak dan druga barva veljavnost. Do sedaj v Parizu še ni prišlo do nobenih nevšečnosti in jih tudi ne pričakujejo, toda glavni tajnik francoske narodne varnostne policije pravi z vso pravico, da noče imeti žrtev. (I. S. B. Vienna, Feature Section.) Problemi, ki jih je ireba rešili Na odru enaindvajsetih Jbre&ne novice V Rio de Janeiru se bodo ameriški in britanski opazovalci udeležili razgovorov o odločitvi brazilske vlade, da dovoli priselitev 100.000 beguncev iz begunskih taborišč v Avstriji in Nemčiji. Razgovorov se bodo ugeležili tudi zastopniki mednarodnega odbora za begunce. * Dopisnik „Timesa" z Dunaja poroča, da se je po poročilih, ki so prišla iz Budimpešte, dobro začela stabilizacija madžarskega denarja, Pengö, ki je v zadnjih dneh preteklega tedna padel na zelo nizko vrednost, je izginil iz prometa in na njegovo mesto so uvedli forint. * Zaradi stavke tiskarjev, ki zahtevajo 40/5 povišanje plač in 5 urni delovni dan, so izdali atenski časopisi skupno izdajo pod naslovom „Združeni tisk". Samo komunistični list „Rizospastis" je izšel kot po navadi, k Albanska uradna poročila javljajo, da so majhni spopadi s streljanjem skoro vsak dan na grško-albanski meji. Albanski stražniki so nedavno pobili grškega vojaka, ki je pri Korici prešel 200 m na albansko ozemlje z drugima dvema vojakoma in dvema civilistoma. V nekem drugem poročilu obtožujejo grške čete, da so napravile zasedo na albanski meji in da so odprle ogenj na albanske kmete, ki so želi žito. * Po odredbi jugoslovanske narodne skupščine so dr. Smodlako. jugoslovanskega zastopnika pri nadzorstvenemu svetu za Italijo, odpoklicali z njegovega mesta. * Državni predsednik Turčije Ismet Inönü je izrečno pristal na novo vlado, katero j® sestavil novi ministrski predsednik Peket-V novi ministrski listi so se pojavili štirj® politiki, ki so bili že pod Saracodluom mi' nistri: zunanji minister Saka, pravosodn1 minister Mumtaz, minister za carine in monopole Thasin in minister za dela Stez. Verjetno je, da v turški zunanji politiki ne bo nobenih sprememb. * V Parizu je pri neki tiskovni konferenc* češkoslovaški zunanji minister Jan Masary^ potrdil poročila o pogajanjih s Francijo Z® obnovo francosko-češkoslovaške prijateljsk® pogodbe. Sporočil je tudi, da je Češkoslovaška pričela pogajanja z ameriško vlado 0 pomoči za Češkoslovaško. * Kakor javlja United Press je nek govorni ameriškega zunanjega ministrstva izjavil, d® vlada Združenih držav ni sprejela nobenep3 potrdila o poročilih, po katerih naj bi bil* Sovjetska zveza in Švica ustanovili družb0 za razdelitev rumunskega petroleja. Tozadevne poizvedbe pa bodo izvršili. * Po poročilih United Press razlagajo časopisi v Argentini govor generala Franca P^' prijateljski večerji v San Sebastianu in P1" šejo, da je v zvezi s Francovim napadom ^ Rusijo tudi napad na Anglijo. * Številni Bolivijci, ki so bili s prejšnjo v!3 do v ozkih stikih, so po poročilih Und®. Press iz Montevideo-a zaprosili pri sos®0 njih državah za zavetje. Po poročilu United Press iz Londona !s britanska vlada odklonila zahtevo Sovjetsir3 zveze po reparacijah v višini 10 mili!ar. dolarjev s strani Nemčije. V dotični izj3vl katero so poslali ruski, francoski in am®rl ški vladi, dolžijo Sovjetsko zvezo enostr3*1 ske prekršitve Potsdamskih določb. >1= Občinskemu svetu v Margate (Anglija) poslali predlog za postavitev anglešk®y? „kipa svobode". Kip naj bo postavljen n,3 ima ChJ*) Doverski pečini. Po načrtu naj chillov kip v ustih ogromno cigaro, ki ^ bo ponoči razsvetljena in na ta način la*1 služi parnikom v Rokavu kot kažipot. rsk> United Press poroča iz Aten. da je 9g. minister za javno varnost objavil, da j® licijsko postajo v Kariophonu pri GraV-^ napadlo okrog 500 levičarskih ®leineI1jVa Med borbo, ki se je razvila, sta bila ^ od devetih branilcev ranjena. Po drug6^ poročilu ministra, je napadla neka l®vlC ska skupina policijsko postajo v Melis®1 jo zasedla. Usoda posadke je neznana. * . stv° Kakor je francosko zunanje ministr3^ 'javilo, bo potoval francoski ministrski sednik Bidault, če bo to dovolil mednarc^ 'in politični položaj, kot vodja *ranC.°^ili delegacije k generalni skupščini Zdruz®^ narodov v Združene države, ki bo 23. 3 tembra. ^ ni3 Kakor poroča FND je italijansko zunaolj-■ministrstvo objavilo, da bo odpotovalo ^ sko trgovinsko odposlanstvo iz Varsa ^ Rim. Vodja italijanskega odposlanstva. - -'sklenil italijansko-poljsko trgovinsko godbo, je minister Umberto Grazzi. Imam dve* i&afi ženski!!! Proiesor Kozjebradec se preteguje po divanu in krohota. „Ah. zlati ženki sta moja Porcijunkula in moja mati. Ha, ha, ha! V svojem tekmovanju za moj dobrobit, sta zelo duhoviti. — Res imam dve blagi ženski ..." Učenjak ugasne cigaro in se naprej topi od zadovoljstva in sreče. Njegova mati ga je vedno ljubila, oboževala in razvajala. Bog ne daj, da bi ga bil kdo izmed sošolcev kdaj udaril. Opravka bi bil imel z njo, ki bi se bila kakor razkačena koklja zakadila vanj. Nihče ga ni smel niti grdo pogledati; za njo je bil najboljši in Oajlepši otrok. Še sedaj, ko je bil že zdavnaj mož (drugače bi se ne bil oženil) ga je še vedno smatrala za otroka in z isto ljubeznijo skrbela zanj. V nežni Porcijunkuli — svoji snahi — je videla tiranko, ki je vzela njenega sina samo zaradi njegove dobre vzgoje (in Stara gospa ni bila malo ponosna na to), ker si je mislila, da ga bo tako dobrega, ponižnega in skromnega lahko vedno imela Pod copato. Res, gospod profesor je včasih nioral uporabiti vso svojo učenost, da je bih napram obema ženama tak, kakor ,sta si ga želeli: zvest soprog in vzoren sin. Cim bolj pa se je trudil, da bi zadovoljil obe, lembolj so se množili vsakdanji izgredi in spletke. Soproga mu je prišla vedno nasproti, ko !e zaslišala njegov korak po vrtnem pesku in mu že na pragu padla v objem. Toda ni še bil odmaknil ust, že se je vselej pojavila v predsobi „vladarica mati", kakor bi se bala. da bo prikrajšana. Pozdravil jo ie s sinovski spoštljivosto in jo objel, a boljša polovica je šobila rudeča usteča. In že je tašča kuhala rilec, kajti zdela se ji je neznosna ta snaha, ki ne mara videti, da bi sin ljubil in spoštoval tudi mater. Profesor Kozjebradec je nedavno zvedel „diplomacijo" s časopisom, kar mu je Zagrenilo ves teden. Že pred sedmimi meseci, ko še ni bil poročen, je imel navado kupiti vsak dan dnevnik in ga prinašati do-hiov. Tako tudi po poroki. Toda mati, , ki se nikoli ni kdo ve kaj zanimala za časopise (kakor se spodobi za mater profesorja filo-Zofije) je naenkrat odkrila, da se snaha polsti časopisa čim pride v hišo in ga čita z velikim zanimanjem. Seveda ga je sedaj kot najstarejši član družine najprej zahte-vala zase. Krasno se je zabavala vselej ka-bar je položila časopis na košarico za ročna dela in ga pustila tam ležati po ves ^an. Čitala ga ni nikoli, hotela je le snaho Navaditi strpnosti. „Kaj", je vprašala snaha nekega večera, «koze so ostale nepoškodovane pri atom-skem poizkusu na Bikinih, črnoborzijanci he bodo več prejemali svetih zakramentov, a jaz vem to šele danes. Ali ime imate zla Neumnico?" „Pst, pst", je soprog skušal, da bi jo po-^izil. „Moja dobra ženka, dušica moja, arček moj, pomiri se! Jezica bi utegnila škodovati tvoji lepoti. . ." Nič ni opravil. „Dušica" se je togotila kakor puran, dokler ni možu Sv. Duh navdahnil rešilne misli :kupovat namesto enega, kar dva časopisa. Nato jih je prinašal vsak dan domov, enega materi, a drugega ženi in obe sta se — o kakšna blaženost! — razjokali od zadovoljstva. V tem času „premirja", se je profesor spomnil, da bi si dal napraviti nove hlače iz tenkega kamgarna. Tako rad se hodi kopat. pa vendar ne more iti k jezeru v oguljeni obleki, ki jo ima za v šolo. To bi bilo neskladno s prelepo naravo. Črne zimske obleke tudi ne more obleči, ker potem se mu še celo možgani potijo, da še misliti ne more. Torej nove hlače: Brez površnika, saj mu bosta „blagi ženski" morda spletli tenak pulover, ki ga bo oblekel čez srajco. Že ob sami zamisli so se pojavile težkoče. Soproga bi bila rada temno modro blago za njegove hlače, a mati svetlo sivo. Da bi ne kalil ljubega miru, je moral zadostiti obem. Tako si je dal napraviti hlače iz karirastega blaga, ki je vsebovalo obe barvi. Krojač je hlače ukrojih v nekaj dneh in jih prinesel na dom ter takoj dobil plačilo. Profesor Kozjebradec se je novih hlač tako razveselil, da jih je moral takoj pomeriti. Pa glej ga zlomka! Predolge so bile. skrajšati bi jih bilo treba najmanj za dva prsta. Kaj naj stori? Ali naj jih nese nazaj h' krojaču, ki stanuje daleč na drugem koncu mesta? Razen tega pa mu je že plačal delo, tako se krojač ne bo več potrudil ter jih bo dobil morda šele v jeseni nazaj. Šel je torej k materi, kar se mu je zdelo naj-modrejše in jo ponižno zaprosil: „Krojač mi je napravil predolge hlače; skrajšati bi jih bilo treba za dva prsta. Nimam časa, da bi mu jih nesel nazaj, kajti ta siromak stanuje na drugem koncu sveta... Ali mi ne bi hoteli vi. mama zlata, skrajšati hlače?" „Sin moj", je veličastno odvrnila, „sam Bog ve kolikokrat sem šivala zate, in Bog ve s kolikšno ljubeznijo; toda od sedaj naprej to ni več moja naloga, temveč tvoje žene. Zakaj pa si se oženil? Profesor je odšel k ženi. „Ljubica moja! Ali si videla? Krojač mi je napravil predolge hlače. Mucka moja! Ali mi jih ne bi mogla s svojimi pridnimi ročicami skrajšati za dva prsta. „Mogla že. pa ti jih ne bom! Kaj pa še? Da bo nato prišla tvoja mati in pregledovala ter grajala delo, kakor ono jutro, ko je gledala proti luči tvoje nogavice, ki sem jih bila ravnokar zašila. Mene, ki sem že toliko nogavic in perila zašila, ki sem že toliko hlač popravila, pa mi še nihče ni oporekal — tudi tvoja mati me ne bo učila. Rada ji prepustim tvoje hlače, nogavice in tvoje srajce . .. Ne, nikakor ne bom užaljena, če ti ona popravi hlače. Jaz vem kdo sem in kaj znam!" Soprog je postal ponižen kakor polit kužek pod ploho teh ponosnih besed. Izprevi-del je. da se bo sprožil nov orkan prepirov — kakor oni s časnikom — in ga je hotel na vsak način preprečiti. Vzel je hlače, jih zavil, vtaknil zavitek pod površnik in odnesel k hišnici — stari, dobri ženski —. ki mu je ob počitnicah pospravljala, dokler je bil še samec. „Draga gospa, hlače so mi predolge. Ali bi hoteli vi.. .?" „Seveda", mu je prijazno segla v besedo. „Ko se vrnete zvečer, bodo hlače gotove." Obljubljeno — storjeno. Ko se je profesor zvečer vrnil, je vzel svoje skrajšane hlače in jih naskrivaj odnesel domov ter obesil v omaro. Drugi dan zjutraj je stara gospa — mati vladarica — odšla kot vedno ob četrtkih v cerkev, nato na trg. Ostala je s sinom ves dopoldne zunaj. „A—ah!" si je snaha oddahnila. Švigala je sem ter tja po stanovanju, urejala vse, čistila in pospravljala. Ob pol enajstih, ko je bila gotova, se je preoblekla in počesala. „Sedaj bom popravila hlače svojemu dragemu. Krasen človek je to. Dober kakor kruh, sladek kot bonbon. Samo, če ne bi bila vsepovsod zraven ta taščina pošast." Skrajšala mu je hlače za dobra dva prsta in jih zopet obesila v omaro. Ob četrtkih po kosilu je bilo na redu, da je ostala tašča doma, a snaha je odšla nakupovat in obiskovat prijateljice. „Uh", si je mislila „vladarica mati", „ta vrtoglavka je gotovo pozabila na hlače mojega siromaka. Ubogi moj sin, v kakšne roke si padel...! Na srečo sem še jaz tukaj, da lahko skrbim zanj." Odšla je proti omari kakor kakšen star general na pregled in si je domišljevala, da je nobena ženska ne more nadkriljevati. v njeni dobroti. Vzela je hlače in jih skrajšala za dva prsta. Potem jih je zopet naskrivaj obesila v omaro. Dan potem je bil zelo lep in vroč. Pravo poletje! „Danes bom oblekel nove hlače", je profesor zadovoljno mrmral sam s seboj. Oblekel jih je in stopil pred ogledalo. „Strela nebeška!" Profesor je obstal z izbuljenimi očmi. Te hlače, predvčerajšnjim še predolge, mu sedaj ne segajo niti do čevljev. „To je zanimivo. Šmentana reč" — se je čudil profesor Kozjebradec. V tem trenutku sta prišli tudi mati in soproga, kajti vsaka bi se bila rada pohvalila: „Si zadovoljen s hlačami? Vidiš, jaz sem ti jih skrajšala in ne ona!" Toda!? — Profesor je slekel hlače (bile bi ravno prav sinu hišnice, ki je dovršil ljudsko šolo) ter objel obe: „Saj sem vedno trdil, da imam dve blagi ženski . ..“ l' kraljestvu lutk Spisal Bt. Bazilil (Ponatis dovoljen lamo s pristankom pisca) m. »/Živela pravica!" vzklikne soglasno Ijud-stvo. Te dve besedi ga znova utrdita v bo-iu Zoper zlo. « Prekrižani računi Odkar živi v gradu na pečini čarovnik ^otvor, ni v lutkovnem kraljestvu več praksa veselja. Utihnila je pesem, zamrl je jhieh na obrazih. V srcu vsakogar plamti ena želja: boj zlu! A kaj, ko so vsi tako žsl° slabi! Kako morejo nad sovražnika, ki Vi na skali v utrjenem gradu ter ima, ra-tega. še tako mogočne branitelje. Sam ^‘aj preži neprestano pred velikimi vrati slehernika, ki se približuje pečinam. tr aino Jurčka mine kmalu otožnost prvih ®nutkov, ko je zmagalo zlo. Postane zopet v ‘l Jurček: vedno vesel, nikdar slabe ^ 1®, vedno pripravljen za vsakovrstne ša-^adar le utegne, ponagaja branjevki in jiv 1 krojač Šivanka neredko teka za naga-dr/"Srn Z metrom v r°ki po trgu. Da je po-ubogi dolgin pri tem nekoč čuvaja ter PoZavalil čezenj, še ne veste. Pa ga je „oko v S ave" neusmiljeno dregnilo s helebardo kraP^a rekra 'n 9a hotelo odpeljati pod ift J.ev dvorec, kjer bi dobil zastonj jedačo čevPl>ae°- Po vrhu mu ne bi bilo treba pla-"Stv— stanovania» kajti v lutkovem kralje-Se r i6 bivanje v ječi zastonj. Toda krojačka tedaj sam Jurček iz rok preskrbno v e3a varuha reda. za ailc*ar Pa ima zadnji čas naš nagajivček Ure q^0,.in podobno manj časa. Po dolge kajj^6 ®ži vznak, gleda v zrak in premišlja. Že likovno kraljestvo zla. V gr °i Prvi dan. ko se je čarovnik naselil skrvn U’ se )e spomnil vile Lahkokrile in Polflo0^11693 rdečega cveta, katerega mu je i>ila J11. a' Komaj da je dahnil vanj, že je ri ujem srebrna meglica, iz katere je splavalo rajsko bitje. Vila je odgovorila, ko ji je potožil Jurček gorje ubogega ljudstva: „Bojuj se, a bodi previden! Čarovnik je zvit, ti pa ne bodi slep! Kuj načrte in pomni: dan sledi za dnevom!" Jurček izprva ni razumel smisla zadnjega stavka, naposled pa je vendar spoznal, da se ne sme prenagliti. Dan sledi za dnevom: dolga veriga jih je. Nikjer ni rečeno, da mora napraviti vse v enem dnevu. Trezno razmišljanje mu bo bolj koristilo kakor pre-nagleni koraki. Tudi to je vedel, da mu ne bo mogoče rešiti kraljestva vsega zla naenkrat. ampak le polagoma. Saj se bo sčasoma že vse tako zasukalo, kakor bo prav. „Treba bo vsekakor nekoliko počakati, saj je potrpljenje božja mast", je tolažil sam sebe in koval nadaljnje načrte. A tudi čarovnik .seveda, ni držal križem rok.... „Ha, ha. ha! Kaj vam pomaga kraljestvo, ko pa vladam jaz!" se reži pri oknu stolpa Zlotvor in gleda škodoželjno na lutkovo srenjo. Smeje se ljudem, ki hodijo otožno po ulici in žal mu je samo nečesa: da nima čarovne palice. Vse bi z njo uničil: ljudi, hiše, gozd... Tako pa še vedno obstoja kraljestvo in stoji vladarjeva palača. Pogled na stražarje pri vratih ga draži kakor purana rdeča barva. In kakor nalašč se odbijajo sončni žarki od svetle helebarde na stolpu ter ščemijo čarovnikove zlobne oči... „Kaj neki jim pomaga straža? Moja podložnika peklenščka prideta vendarle v sobane. Še videli ju ne bodo. Ha, ha, ha!" Obrne se, sede na rdeči prestol in trikrat zaploska. Na hip sta pred njim oba vraga. „Prišla sva, gospodar!” se prikloni črni služabnik. „Pokorno čakava ukaza!" nadaljuje rdeči. Čarovnika razveseli njuna vdanost. Oči se mu zasvetijo v peklenskem ognju, ko jima reče: „Pojdita v kraljevi dvorec! Neopaženo se splazita mimo straž ter ugotovita v kuhinji, kaj je slastnega v grajskih loncih. 'Prinesita mi najboljšo jed, ki jo pripravlja kuhar za kraljevo mizo!" Peklenščka se priklonita in odhitita v svoj stolp. Kmalu se z netopirskimi krili neopaženo spustita za čarovnikovim gradom s pečine in dospela vzdolž stene lutkovne sobe do grajskega obzidja. Samo nekoliko kole-bov in že sta na vrtu. Čarovnik Zlotvor si pri oknu radostno mane roke. Zatem pa odide v kuhinjo, kjer pristavlja dekla Smrt pravkar lonce k ognju. „Kar pogasi ogenj in odstavi posode! Danes nam bo skuhal kosilo sam kraljev kuhar. Ha, ha. ha!" Peklenščka se bližata, pazljivo se skrivajoča za rožnimi grmiči in zelenjem, stopnišču v dvorec. Kar ju zmoti prasket ognja, ki se sliši izza vogala. O, vraga imata dobra ušesa in mimo tega sta vajena celo peklenskega ognja! „Čuj! Na tej strani mora biti kuhinja", šepne rdeči črnemu. „Tudi jaz tako mislim. Dim voham . . . Kar za menoj! " odgovori črni. Obadva zavijeta na levo. kjer je svinjska kuhinja. Ob kotlu, ki ga ližejo veliki rdeči zublji, stoji debeli kuhar, oprt z rokami v boke, a grajski svinjarček naklada drva na ogenj. „Le kuhaj, le kuhaj! Še nekoliko ,pese vrzi v kotel, nato pa pusti vreti. Kralj bo zelo vesel, ko bom prinesel na mizo sad tvojega truda: naši prašički se kar razveseljivo rede." Tako požlobudra debeluh, preden odhlača v dvorec. „Ta pa ne govori nič kaj preveč spoštljivo o grajskih ljudeh. Saj si slišal, da jim je kar prašički rekel", zašepeta črni vrag.ki je kuharjeve besede napačno tolmačil. Svinjarček meša neutrudno po kotlu in glasno misli sam pri sebi: „Zares moram biti priden, da kralja razveselim. Prav za prav pa kar dobro skrbim za njegovo najljubšo jed — svinjsko kračo. " Peklenščka sta razumela hlapčkove besede drugače, kakor so bile mišljene. Zato sta, ko odide fant po peso, takoj pri kotlu. Vsak ga zgrabi za en ročaj, nato pa urno odhitita z njim proti gradu na pečini, pač uverjena, kako dobro in hitro sta opravila zapovedani posel svojega gospodarja. Ko -pa zagleda čarovnik Zlotvor pred seboj v kotlu pomije namesto slastne grajske jedi, po kateri so se mu že cedile sline, ga skoraj zadene kap. Hudo se razjezi na peklenščka, ki začudeno zijata vanj, ter prekucne umazani kotel, da pljuskne na vse strani. „Kje sta to dobila? Ali mislita, da sem prašič? To so pomije za grajske svinje, neumneža! Pri priči se vrnita v kraljevo palačo! Najboljšo jed grajske kuhinje hočem, a čim hitreje!" Potem pokaže z roko proti vratom ter ta-* ko jezno pogleda vraga, da ta dva vsa poparjena in prestrašena zbežita znova posku šat svojo srečo. Utihotapita se v kraljevi vrt, se splazita po stopnicah v poslopje in zares kmalu opazita ogenj in zavohata dim. Velika kuhinjska vrata na hodnik so kakor nalašč na stežaj odprta. Čarovnikova poslanca že vidita kuharčka, ki se kljub obilnemu trebuhu kaj pripravno suče okrog loncev in kozic ter meša zdaj to zdaj ono. Iz vseh posod se dviga siva soparica in prijeten vonj po vsakvrstnih jedilih se širi po kuhinji. V pečki pa rahlo cvrči: oh, gotovo se pečejo piške ... Vraga se morata skriti za težke rdeče zavese, ki zastirajo okna grajskega hodnika, kajti pravkar so se odprla vrata sobane in po hodniku je priskakal dvorni norček. Ko zasliši kuhar cinglanje kraguljčkov, skoči k vratom in jih hoče zaloputniti. Toda rdeči možiček ga med glasnim smehom prehiti. „Hi, hi, hi! Ne boš me! Sem dosti bolj gibčen kakor ti s tvojim trebuhom. Prišel sem pogledat, kaj dobrega kuhaš in pečeš ... Jej! Piške voham, pristne pečene piške ..." Že je pri pečki in odpira vratca. Kuhar-ček ga lopne s kuhalnico po hrbtu: „Ali ne 'boš šel! Kje je zapisano, da moraš vtakniti v vsako reč svoj nos? Izgubi se!" (Dalje prihodnjič.) PORCIJA Pet jih je v tem šotoru. Najstarejši je Jernej Pograjeo. Petdeset let ima in je gruntar. Doma ima ženo in pet otrok. Boštjan Jamnik je delavec, suh kakor trlica in za pet cigaret zamenja kruh. Potlej ga krade sosedom, če se le da. Jože Boštnar je študent, v sedmi je odletel in jo ponavljati ni več utegnil. Pri prvi blokadi so ga sneli. Cena Božič je kaj-žar. Na Dolenjskem ima bajto, tri njive, nekaj laza, kravo in prašiča, ženo in troje otrok. Najmlajši je Funk, gruntarjev sin. Ko je prišel na ta prokleti kraj ga je bilo kakor vola. Zdaj mu lahko brenkaš po čebrih. Od vseh najbolj pobira Pograjca. Že od doma ni prišel kaj zdrav. Tak je bil kakor kostur. Doma je stiskal na vse konce, komaj svojim je privoščil in na njegovem gruntu se je premlatilo več močnika kakor v vsaki bajti. Že po enem tednu ga je začelo trgati po nogah in v križu. Gležnji so mu zatekli in komaj se je premikal. Vseeno se je vselej sam vzdignil in odšel po menažo. Jamniku kii zaupal. Hudič vedi, če ne polovi še tistih redkih makaronov, ki plavajo v umazani vodi. Jamniku se stradanje najmanj pozna. Suh je bil prej. suh je zdaj. Mirno vleče cigareto, če jo dobi, če ne, zvije v časopisni papir drobir na pol pregnite slame. Vsem se dviguje, le Jamniku ne. Sedi na pesku in kadi. Doma nima nikogar. Nezakonski je, mati se je poročila, ko je drugič zanosila. Bila je natakarica. Več se Boštjan ne spomni. Še to ve, da je očeta videl en samkrat. Bil je hlapec in pijanec. Nikdar več se nista srečala. Boštjanu je malo mar ali sedi v Ljubljani ali na R.abu. Če bi bilo več jesti, bi sedel takole do smrti. Briga ga. kaj se godi po svetu. Ljudje se koljejo, spodbijajo drug drugega in drug drugemu ne privoščijo živeti. Norci! Svet je širok, kruha je povsod dosti, le nekateri hočejo prevelike kose. Pošten brtevs vsakemu, pa bi bilo vse prav. Boštjan Jamnik premišlja življenje pa mu ne more do dn?.. Saj ne ve zakaj sedi na Rabu. Vzeli so ga pač s ceste kakor tisoč drugih in zdaj hodi po menažo. Boštjan ne more razumeti sveta, ne njegovih pravil. Kdor ne dela naj ne je. Na Rabu nihče ne dela, jesti morajo pa vsi. Mar bi bili vsi, ki tod prodajajo dolgčas in domotožje, doma pri svojem delu. Delavec Jamnik zamahne z roko. Mar mu je vse skupaj, da bi bile le porcije take, da bi se dalo živeti. Več makaronov v vodo In več krompirja. Hrana se slabša. Edino to Boštjana skrbi. Hudiča, če ne bo jesti .tudi hoditi ne bo mogoče. Sonce je vroče in močno, da kar suši. Včasih pod roko pride še kako sadje, pa kaj, ko je sama voda. Nič ne zaleže, le tek ti zbudi. V šotoru je sleherni večer bolj dolgačno. Pograjec stoka in misli samo na grunt. „Da bi ženska z otroki vsaj vse obdelala, da ne bo šlo v puščo." Jamniku je zemlja malo mar. Od petnajstega leta je stregel stroju in je postal že injegov del. S Pograjcem se največ meni Frenk, ki mu je dolgčas po košnji in vasovanju. Bajtar Božič je od vseh najbolj tih. Sedi v svojem kotu in žuli košček prepečenca, ki ga je dolgo skrival. Vsak večerni pogovor se nazadnje ustavi ob hrani. Ponoči Pograjec stoka in preklada svoje otekle noge, da še drugi ne morejo spati. Nekega jutra ne more več vstati. Študent Jože ga nagovarja, naj se javi na zdravniški pregled. . Pograjec zamahne z oroko. Jutri bo že boljše. Pozna zdravnike. Po menažo zanj gre Božič. Njemu Pograjec še najbolj zaupa. Cez nekaj dni se Pograjcu začenja jed ustavljati. Makarone še polovi, vode pa ne more vse spiti. Štirje so, ki čakajo, da jima bo Pograjec ponudil ostanek. Hudiča, kakšna žival je človek! Jamnik se na tihem veseli, da bo Pograjčev ostanek vsak dan večji. „K zdravniku pojdi," reče počasi Božič. „Slab postajaš. Ko boš do kraja izčrpan, ti ne pomore nobeno zdravilo." Pograjec se skuša dvigniti. „Pa menda ne misliš, da bom todle umrl. Zavoljo nog me ne bo še vrag vzel." „Ne rečem", ga skuša potolažiti Božič. „Prav bi pa bilo, da bi se bolj brigal zase." „Saj veš. kaj govorijo. Zdravniki dajejo strupe. Skoraj vsak umrje, ki gre k zdravniku." „Ne verjemi vsem čenčam, saj nisi baba.” „Bom še počakal. Danes mi je nekoliko odleglo." Pograjec ima velike oči, ušesa skoraj bela, nos voščen in oster, da je človeka groza. Menažo mu nosi zdaj vsak dan drug. Pri ostankih se menjajo. Noč je mirna in vroča. Že od jutra je Pograjcu slabo. Opoldne se menaže ni pritaknil. Zdaj je pričel čudno hropsti. „Pograjec!" ga pokliče Božič. Nobenega odgovora. „Pa ne. da umira", sine kvišku Frenk. Tudi Jamnik je precej pokonci. Pograjec stegnjeno leži na slami. Ne gane se, le prsi se mu vzdigujejo in padajo. Čudno piskajoč glas mu uhaja iz na pol odprtih ust. „Prekleto, da je res pri koncu", je skoraj strah Jamnika. „Saj ima že bele oči." Ves šotor je pokonci. Pograjec nobenega ne vidi. Čudno bele pene mu silijo na brado in mu teko na vrat. „Krsto z njim bo lahko en sam nesel", pravi študent. „Saj ga je sama kost." Sredi noči se Pograjčeva prša niso več vzdignila. Božič mu je s silo skušal zapreti oči, pa mu ni prav uspelo. Levo oko je še kar belo sijalo. „Zjutraj ga moramo javiti." plašno vzdihne Božič. Jamnik je prvi. ki se upre. „Dokler bomo mogli vzdržati ob njem, ga ne bomo. Naprej bomo hodili po njegovo menažo in si jo delili." Frenk je v začetku nasproten. „Z mrličem vendar ne bomo ležali skupaj, hudiča." „Ne nori. Za nas je važna hrana, ,ne mrlič." Jamnik vztraja pri svojem. „Kakšna bolezen se nas lahko loti", je v skrbeh študent. „Bolezen", revkne Boštjan. „Bolezen se nas bo lotila, ko ne bo jesti. Zato pa Pograjca utajimo. Dva tri dni bomo že vzdržali ob mrliču." „Kakor veš", so rekli oni trije. Potlej so mrliča prenesli v kot. V šotoru je bilo četvero živih in pet porcij. Napoleon je bil velik vojskovodja. Znal je na veliko pretakati kri. Prav take krvave vojne so mu utirale pot do moči in slave. Mar bi zgodovina sicer sploh govorila o njem? Nikdar bi ne bil postal cesar, da se ni znal vojskovati. V najmanj 26 večjih bitkah se je meril s sovražnikom — večinoma je zmagal. Tem usodnejši je bil poraz v poslednji bitki. To je bilo leta 1815 blizu Bruslja v Belgiji, pri vasi Waterloo. Izgubil je prestol in svobodo. Hotel je sicer pobegniti v Ameriko, toda Angleži so mu prestregli pot in ga odpeljali na odročni otok Svete Helene sredi Atlantskega oceana. Nekaj zvestih mu je prostovoljno sledilo v prognanstvo. med njimi grof Las Cases. Hudo je bilo Napoleonu na zapuščenem otoku. Bil je vajen, da se je mnogo gibal, da je potoval iz dežele v deželo, da je imel venomer opravka s tisoči ljudmi — in tu. na tesni skali sredi vesoljnega morja, je bil obsojen na samoto in dolgčas. Tem rajši se je ukvarjal s preteklostjo. V družbi generala Gourgauda in grofov Las Cases in Montholona je vsak dan obujal spomine na slavne dni. Nekoč je pripovedoval, kaj je videl, ko se je leta 1800 pri bitki pri Ma-rengu sprehajal po bojišču. To je slovita zgodba o vojaškem psu pri Marengu. Ovekovečil jo je Las Cases v knjigi „Memorial de Sainte Helene". Glasi se nekako takole: Pokrajina je tonila v mesečini, tišina noči je objemala svet. Ranjence so bili že odpeljal, mrliči so še ležali naokrog. Kar na lepem se pri nekem truplu nekaj zgane. Pes poskoči in teče k meni, a se koj vrne k mrtvemu gospodarju ter mu začne lizati lice. Noč z mrličem je bila čudno mirna. Dolgo ni nihče odprl ust. Jamnik je mislil, koliko se je poznalo pri menaži, ko so si razdelili Pograjčevo porcijo. Božiča je bilo skoraj strah. Pograjc je negibno ležal v kotu in z levim očesom strmel v plahto. „Kaj mu zdaj pomaga grunt in stiskanje", je tiho rekel Frenk. „Nič", se prevrne Jamnik na hrbet. „Še na slabšem je kot jaz. ki se nisem maral nikjer pretegniti." „Bogve", reče Božič. „Nemara je od nas vseh najboljše naredil." Zdaj so vsi tiho, s Pograjcem vred. Že proti jutru študent zavihne nos. „Že smrdi. Ne vem, prekleto, če bomo danes še vzdržali." Vsi čutijo, da mrlič zaudarja, le Jamnik ne. Dan je vroč, zrak pod šatorom je strašen. Pograjca je začelo napenjati. „Poglej, zlomka, da ga misli res gnati", mora vsem pritrditi tudi Jamnik. Pograjčeva porcja brani, da bi naznanili mrliča. Zvečer nihče več ne more zdržati ob mrliču. Smrad pod plahto je neznosen. „Če sami ne bomo naznanili, bodo drugi. Vsak ima nos. Saj ne smrdi samo nam. se oglasi študent Jože. Čez noč je v šotoru Pograjec sam. Zjutraj si še razdele njegovo porcijo. Potlej Božič javi mrliča. Pri južini so za šotor samo še štiri porcije. Pograjčeva gaveta leži v kotu na cunjah, ki so ostale za mrličem. Jamnik med slamo, ki jo je nesel ven, najde še kos prepečenca. Sicer diši pa nič zato. Boštjan ga umije in pri večerji razdrobi v vodo, v kateri je plavalo deset makaronov. Toliko jih Jamnik ni še nikdar dobil. Kuhar se je moral zmotiti. Jamnik je in misli na Pograjčevo porcijo. Pri tem včasih prestane in klavrno zacvili. Potem se znova zažene proti meni, kakor bi hotel, da pridem pomagat ali maščevat. Naj si je bilo trenutno nastrojenje ali nočna ura ali mrki kraj — to drži. da me nikdar poslej na nobenem bojišču ni nič enako silno zgrabilo. Nehote sem se zamislil. Stal sem dolgo, kakor pribit na mestu, ter zrl nočni prizor. „Ta človek", sem dejal sam pri sebi. „gotovo ni brez prijateljev. Ima jih v taborišču, ima jih v svojem bataljonu. A glej. tu zdaj leži, in vsi so ga zapustili — vsi razen psa." v Železni križi Od vsepovsod diši po smoli in po obtesanih hlodih. Od vročine zvito lubje leži čez in čez kakor kačji levi. # Matevž stoji in si briše pot. Preklemansko pripeka danes! kakor da bi sonce jutri ne imelo časa. Potlej nagne čutaro. Mati so sinu zjutraj nalili črne kave. Voda še za čevelj ni dobra, kaj šele za takšnega tesarja, kakor je PetrovčeV Matevž. Jutri so binkošti. Matevž se nasmehne in pljune v roke. Spet poje sekira čez jaso. Da, binkošti! Pri podružnici je žegnanje. Dve uri hoda v hrib, prav po temle kolovozu, ki pelje do :sem. Benkova Marička gre tudi. Zmenjena sta. „Shell-Mex" stavba, sedež petrolejske družbe in „Kleopatrina igla“, egipčanski steber, ki je bil pred 40 leti prenesen iz Egipta v London Slovo Poletni dan lahnč oči zapira. V doline vroče mrak hladan hiti. Na oknu se dekle v gore ozira, čez lice dedo solza ji polzi. Pozdrav z gora ji sapica prinaša in lice bledo boža in hladi, globoko v duši se spomin oglaša, pekoča rana v srcu jo skeli. Mehko jo vabil je nekoč v planino s seboj njen dragi v kresnih je nočeh. Odšel je sam in skrito bolečino razbil s telesom v skalnatih čereh. Zdaj vsak večer, ko dan oči zapira s planin šepet skrivnosten zašumi. Na oknu se dekle v gore ozira, čez lice bledo solza ji polzi. Franček Kolarič Ob petih jo bom poklical, ker se boji, da bi zaspala. Marička je deklič, kakor treba. Nič visoka. nič ošabna in zamerljiva. Samo eno napako ima: gruntarska je. Matevž je pa samo tesar. Bajto skoraj z dlanjo pokriješ. Vrtiča je za bajto le toliko, da je za solato in petršilj, pa za materine kamilice in tavžentrože. Da so zdravila pri hiši. Bezeg je sam pognal na vogalu. Matevž zasadi sekiro v hlod. Tale stvar ga žre. Kako se bo spletlo. ‘Benko je trd kot gabrova grča. Vaški Bog-Otroci gredo z bogato doto od hiše, toda le na bogat dom. Matevž pa je le tesar. Salament. da bi bil vsaj Hajmanov ali Mr-kovčev, ipotlej bi še kaj kazalo. Ci-oi, ci-ci. Sinice od razposajenosti že ne vedo kaj početi. Kakor da Matevžu privoščijo. Prav na hlod sedajo. Eh, kaj. Poklical jo bom, potlej :se po poti zmeniva, dovolj bo časa. Matevž noče biti slabe volje. Popoldan je delopust. Saj je bil dan kar predolg. Dvakrat je Matevž prehodil po1 od doma pa do podružnice in nazaj, dvakrat začel pogovor z Maričko, pa kar rh šlo., Zlomek. Ko bi Benko danes umrl. Potlej bi Marička ne imela križev. Nič bi ne izbirala-Matevž zamahne z roko. Misli mu niso po volji. Le kaj bi Marička rekla, ko bi jih 'zdaj brala? Sonce sije skozi smreke, ko gre Matevž po kolovozu. Todle je veter smreko podr1 čez pot. Matevž odseka vrh. Da se Marički ne bo treba umikati. Večer je lep. Jutri bo dan razposajen kakor sam vrisk. 'Matevž je vesel, ko umi1 stoji na pragu. Mati kuhajo večerjo. Bajta res ni velika, prijazna pa je, naj reče Benko kar hoče. Pa vendar Matevžu in lahko pri srcu. k® gleda sleme Benkove domačije. Prekvat. P8 Benko ni bil pridnejši od Matevža. Le oč® njegov je bil gruntar. Matevžev pa tesar. Spat je šel Matevž pozno. Moral je videti, kakšne so zvezde in če je obroč okro^ me;seca. Ni ga bilo. i Bo lepo, bo. Spanja pa skoraj nič. Skoraj vso noč )e Matevž iskal besede za Maričko. Pa jutra ni našel pripravne. . Ob pol petih je vstal, se opravil in odš® proti Benku. Maričlkino okno je na vogaj11 Rožmarin in fuksije zakrivajo železne križ^ Matevž potrka prav na rahlo. Marička i pri oknu. Z obema rokama se oklene ž® leznih križev. Oči ima rdeče. i „Kaj je Marička?" Matevžu se tresejo roke. „Oče me ne pustijo. Snoči so bili ta Matevž, da, da . . ." Marička ne more govoriti. Matevž vidi samo Maričkine bele >'oK kako se oklepajo železnih križev. Maričkine oči so rdeče kakor fuksij6- e Matevž ve, če bi imel tisoč rok. bi h strgal teh železnih križev, zakaj Berl^0^a sleme je trikrat višje, kakor Petrovč® bajta. .. Rdeče so fuksije, toda grenak je r marin. žfr Za fuksijami, za rožmarinom in za leznimi križi je pa Marička. Matevž je tostran križev. Nikdar jih ne podere. Praktični nasveti .ti Če trna ne morete odstraniti iz prsta ” z iglo niti s pinceto, tedaj denite na m® ^ kjer imate trn, obliž. Ko obliž dvignete ootegnil trn s seboj. g. Črnilne madeže najlepše odstranite 3 p ž loščenega lesa, kakor n. pr. s parketov, vazelino in kosmičem vate. Mm m%mm mesto Utrjena mesta dandanes niso več moderna. Naloga, dati ljudem stanovanj, je naj-večj.i problem, ,s katerim se mora ukvarjati vsaka dežela. Brez načrta za zidanje nastajajo sedaj hiše okrog industrijskih središč, kjer bi delavci radi stanovali ali že stanujejo. tako poljudno, kakor nanese slučaj. To Pa daje tisto nesmoternost tolikih naselbin, “d so nastale istočasno z nastankom moderne industrije v vseh industrijskih deželah. ^Jova Aačrtnost, ki ,se sedaj pričenja pa bi kila v stanju uničiti nevšečnosti, ki se drže industrije v tem pogledu. V Angliji hočejo rešiti ta problem s tem. da pričenjajo z načrtnim grajenjem, name-sto da bi prepustili nastanek mest slučaju. Mogoče bodo gledali naši vnučki vse to *ot eno največjih socialnih izboljšanj, kar Üh je nastalo po zadnji vojni. — Kako pa nastane novo mesto? Novo mesto nastane šele takrat, če je res Potrebno. Potrebno je nastaniti vse ljudi z njihovimi industrijami, ki se sedaj stiskajo na enem mestu. Lahko se jim dovoli, da se nastanijo v raztegnjenih predmestjih, tako dolgo, da sploh ne preostane več nobene jemlje, ali pa se jih naseli v odprti deželi, kjer se morajo sami vzdrževati. Samo človek, ki je nepreračunljiv, bi se ^hogel odločiti za neomejena mesta. Zato so že v vojnih letih pričeli gledati strokovnjaki v Angliji, kje bi mogli najti zemljo, ki ni odgovarjala predpogojem za nastanek in nbstoj mesta. Poiščimo si en tak kraj. Imenujmo malo vas Newton in zasledujmo njegovo zgodovino. Strokovnjaki izjavljajo, da je ta vas kakor nalašč za zidanje poslopij in delavnic, ki bi dale strehe in dela 60.000 ljudem. O tem se Posvetujejo vsa ministrstva, ki so pri tem *ainteresirana (ministrstvo za zdravje, za Poljedestvo, za promet itd.). Omeniti je treba, da je Mr. Stephenson Sedaj duhovni vodja zamisli o gradnji novih mest. On je gradbenik, ki je študiral v Liverpoolu, Rusiji, Parizu in Ameriki in je sodeloval pri osnutku novega predela v Bostonu. Urad za tehnično načrtovanje je zbral vse Podatke Newtona in vsega okraja. Tjakaj Pošljejo ljudi, ki povprašujejo pri okrajnih Uradih o preskrbi z vodo, plinom .električnim tokom in kanalizacijo. Celo zrakoplov-s,vu so poverili nalogo, da napravi sliko Vsega ozemlja. In kmalu vedo v najvišjem nadstropju na lr3u sv. Janeza o Newtonu več. kakor je sploh kdaj kateri vedel, ki se je tam rodil, kot naslednje določijo velikost kraja. Ko so se odločili za mesto, rišejo prometne ^nste ob robu mesta, pri čemer skušajo ko-‘kor mogoče obdržati naravne meje. ki obstojajo in razvodja na severu, doline na ju Pn in deželne ceste na vzhodu. S tem so dobili približni načrt bodočega Uewtona. Kar še preostane glede zidave. 0 izvedla družba, ki je poverjena z zidavo ‘nosta. Toda sedaj še ni javnih družb in t'fad za „Tehnične namere" se bavi s poedi-Jtostmi novih mest, ki so jih do sedaj pred-a9ali. Hočemo se mu pridružiti, da bi izve-eli, kako bo ustvarjen novi Newton. Na rugi strani železniške proge, ki vodi iz to-arn, nedaleč od novega kolodvora, pred-^deva načrt upravno in trgovsko središče, ier bo tudi avtobusna postaja. V trgovskih re kakor razpada že kapela, ki stoji v lžini cerkve. v Slovenci smo tega načrta zelo veseli. k' stavili še nekaj pripomb. Na vrhu ^brača stoji nemška cerkev, nekoliko niže slovenska cerkvica, ki žal že dolgo ni uporabna. Nemška cerkev je podružnica c jkerške župnije, slovenska pa podružnica are na južni strani Dobrača-Dejstvo, kajS*a na tako visokem kraju dve cerkvici hi* 6’ se Slovenci in Nemci že od nekdaj "U tod dobro razumeli. sedaj že tudi nemška cerkev razpada bitti’ ° dobro' da b* obe župniji z zdru'že-bjj m°čmi popravili vsaj. eno. v kateri bi lahko maše za Slovence in Nemce. Pri č^. morda pomagal tudi škofijski finan-ljat.°dbor- ki tudi drugod pomaga poprav-Pfj1 Zaa:leinarjene podružnice. Če pa se oboji la}j^eileni oltarju ne bi dobro počutili, pa Tak °w :nernškl cerkvi postavijo še en oltar, ho “l bilo mogoče z dobro voljo in skup-ča*. 0tn°čjo ohraniti svetišče na vrhu velikega Dobrača. Kri je sestavljena iz več stestavin. V rumenkasto beli tekočini, krvni plazmi, so mnogoštevilna majhna okrogla rdeča krvna telesca, ki jih je od 4 in pol do 5 milijonov in bela krvna telesca, ki jih je 6 do 10 tisoč na vsak kubični milimeter. Rdeča krvna telesca so barvana s hemoglobinom. is pomočjo katerega poteka v te lesu kemični proces v zvezi z vdihavanjem zraka. Običajno ima kri 80 do 100% hemoglobina. Malokrven je tisti otrok, ki ima premalo rdečih krvnih telesc v svoji krvi in tudi premalo krvnega barvila. Barva kože je pri otroku odvisna tudi od rjjegovega organizma. Nekateri otroci imajo redkeje, drugi gosteje spleteno ožilje, nekateri imajo svetlo in prosojno kožo; otroci, ki imajo slabo srce, so vedno bolj bledični, pa vendar niso malokrvni, kajti njihova kri je zdrava, samo organizem je slab. Živčna bledica menjava z razpoloženjem; otroci so tudi bledi. • Kakršno je njihovo trenotno živčno stanje takšen 'je tudi njihov videz. Živci stisnejo ob razburjenju krvne žilice, posledica je bledica, roke in noge pa postanejo hladne. Krvna telesca žilve določeno dobo, potem odmrejo. Na mesto vsakega odmrlega stopi takoj novo. Vendar je razmerje telesc v krvi vedno v navzkrižju. Novorojenček ima kri sestavljeno nekoliko drugače. V njegovi krvi je več kot milijonov rdečih in več kot 10 tisoč belih Skoraj najpogostejši vzrok malokrvnosti je pri otrocih nezadostna ali slaba hrana. Pri dojenčku umetna hrana, preveč kravjega mleka ali tudi predolgo dojenje. Poleg tega nehigijenično. umazano stanovanje brez sonca in svetlobe in slaba nega dojenčka. Prva znaka malokrvnosti sta bledica kože in sluznice. Otrok se hitro utrudi, telesno in duševno. Mnogo ga boli glava, včasi omedli, nima teka. ali je zelo slab. ima slabo prebavo, slabo spanje in močan utrip srca. Spremembe v krvi so očitne. Število krvnih telesc se zmanjša od 5 milijonov včasi tudi na 2 ali en milijon, hemoglobina 'pa je samo 70, 50 ali celo 20 enot. Posebno pri dojenčku je treba takoj začeti z zdravljenjem, da se odpravi malokrvnost. Da jo preprečimo, mora mati že med nosečnostjo jesti obilno in močno hrano (kruh, zelenjavo, sadje, testenine, meso. mleko, jajca). Dojenčku 'pri treh mesecih moramo dajati sadne sokove, po petih me-'secih zelenjavo in pretlačeno sadje. Z devetimi meseci dobi rumenjak, nastrgana jetra in kruh, s petnajstimi meseci pa tudi že oreso. Za malokrvnega otroka je potrebna posebno močna hrana, bogata železa in r/itaminov. Ce opazimo malokrvnost pri večjih otrocih, jim moramo tudi nuditi veliko sadja, hrane polne vitaminov, meso; 'mnogo naj se gibljejo na svežem zraku in •soncu. Celovška posojilnica že deluje Dne 8. avgusta je bil Posojilnici v Celovcu dostavljen odlok trgovskega sodišča, s katerim je vpisana Posojilnica Celovec v zapisnik zadrug dne 25. julija. Tvrdka posojilnice je dvojezična, kakor je bila stara. Prevzeta so tudi stara pravila, ki so bila prvič sprejeta leta 1889. in dopolnjena leta 1926. Delež znaša en šiling. Prva pravila so imela dve vrsti deležev: opravilni delež po pet in glavni delež po sto goldinarjev. Tedaj so mislili, da se mora z deleži dobiti nekaj denarja za promet. Pozneje se je izkazalo, da je dovolj denarja z navadnimi vlogami. Predsednik posojilnice je zdaj g. Henrik Osterman, podpredsednik g. Franc Schnabl iz St. Ruperta, odborniki pa so: Val. Schleicher, Lorene Müller, Valentin Omann, Marko Hauptmann, Herman Hafner. Pavel Kancler in Rihard Aichholzer. Gospodarji, ki potrebujejo kredita, naj se obračajo na te odbornike, ki so obenem zaupniki za posamne okraje. Posojilnica je namenjena ustrezati potrebam lastnikov zemljišč in hiš. Uradnikom in obrtnikom se more posojevati samo. če imajo poroka pocestnika. Vsakdo, ki ima opraviti z denarjem ve, da je denar vračati težko, in da se sme dolg delati samo tedaj, ko je neizogibno potrebno in se poprej vidi, da je možno denar v nekem določenem času dobiti In vrniti posojilnici. ' Posojilnico v Celovcu smo sr zamislili kot nek osrednji denarni zavod. Ne veliko banko. in zato ni primerno, da se tu vlagajo Večje svote. Kdor vloži več denarja le za nekaj časa, naj to poprej pove. Nekatere naše občine: Bilčovs, Sveče, Kotmaravas so bile od toče hudo prizadete in bodo potrebovale pomoči. Pomoči potrebujejo tudi izseljenci, ki si svojih posestev še nikakor niso mogli urediti. Najlepša in najbolj praktična pomoč je tista, ki jo ponuja in hoče 'posojilnica: posojilo, ki naj bo kolikor mogoče poceni. Da pa bo posojilnica mogla 'posojevati, morajo Slovenci kakor pred leti zopet priti s svojimi malimi vlogami. Posojilnice so uživale zaupanje, naj se jim isto 'zdaj ne odreka. 1 Posojilnica Celovec bo uradovala zdaj vsak četrtek in vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej. Začasno bodo uradne ure le dopoldan. Razvoj svojih posojilnic vidimo v tem, da se delo osredotoči v večjih mestih: Celovec, Velikovec. Borovlje, Pli- berk in Beljak, in da se tam nastavi zmožnih Uradnikov. Na deželi pa naj ostanejo male posojilnice, kakor vejice na deblu drevesa. Upamo in pričakujemo, da bodo zdaj, ko je oživela posojilnica v Celovcu, oživele kmalu šs druge naše posojilnice in zadruge, -c Čast kmečkemu delu je geslo, pod katerim bo Slovenska kmečka zvez^ priredila 25. avgusta kmečki dan v Šmihelu pri Pliberku. Razen pestrega sporeda, ki ga za to priliko pripravljajo si bo vsekakor zanimivo ogledati tekmo koscev, katere se bo udeležilo preko dvajset tekmovalcev. Belani so se oglasili Iz Bele nam pišejo .da sicer radi prebirajo „Koroško kroniko", vendar imajo bolj malo časa, da bi se tudi sami v nj'eji oglćV šali. Najraje berejo poročila o igrah in bi zelo radi videli, da bi mladina tudi pri njih Od 93. pravilnih rešilcev naloge v „Mladem Korotanu" sta bila izžrebana: Janez U Ib ing in Ferdi R i e p 1. Uredništvu „Koroške kronike" naj pošljeta takoj točen naslov, da jima pošljemo nagrado. Drugim bo pa morda pri prihodnji številki „Mladega korotana" sreča milejša. kaj lepega priredila. Z Žabnčani pa niso kaj preveč zadovoljni. Očitaja jim, da so prevečkrat pri Skalerju, namesto, da bi kaj' ko-ristnejega počeli, posebno še v teh časih, ko je na vseh straneh toliko dela, pa tud^ pomanjkanja po kulturnih dobrinah. V Pliberku so se postavili V Pliberku so imeli v nedeljo lepo prosvetno prireditev. Vprizorili so izvirno koroško igro „Miklovo Zalo", ki je prav dobro uspela. Udeležba je bila presenetljiva in je jasno pokazala, kako si Slovenci na Koroškem želijo svoje besede. Ljudi je bilo okrog tisoč, mnogo pa jih je moralo zaradi pomanjkanja prostora v dvorani oditi domov. Pliberški igralci so tudi na te mislili in so jim obljubili, da si jih bodo lahko ogledali na žegnanju v Nončivesi (včeraj popoldne), kar so vsi z veseljem sprejeli na znanje. V (3emu imamo in slabe d nevej ■ Vzrok slabe volje Skoraj brez izjeme vsi ljudji mislijo, da je njihovo razpoloženje odvisno od zunanjih okolnosti in ne od posebnih izpre-memb v njih samih. Takoj najdejo vzrok za slabo voljo, če niso dobro spali, ali se je mož prepiral z ženo. Morebiti pa je celo slabo vreme krivo vse nesreče. Ker je želel podrobnejših pojasnil za vzrok, da se razpoloženje vedno menjuje in ker je hotel vedeti, kako bi se obdobje dobrega razpoloženje moglo boljše izkoristiti, je ameriški zdravnik dr. Hersey do podrobnosti preučeval samega sebe. Kmalu je dognal, da je v obdobjih slabega razpoloženja bil bolj kritičen kot navadno in bolj razdražljiv. Ni imel rad, če so ga motili in če je moral govorili z ljudmi. Naredil si je načrt za delo in se v obdobjih slabega razpoloženja posveča izključno raziskovanju in se izogiba poslom, ki zahtevajo dosti samozavesti. V obdobjih dobrega razpoloženja pa rešuje vse težavne posle, ima stike z ljudmi ter predava na univerzi. Podrobno je pričel raziskovati notranje procese svojega telesa, da bi ugotovil psihološki temelj za izpreminjanje razpoloženja. S pomočjo dr. Mihaela J. Bennetta, en-dokrinologa iz filadelfijske bolnišnice, si je skozi eno leto vsak teden naredil točen zdravniški pregled. Dognal je, da se je delovanje in izločanje žlez z notranjo sekrecijo,, delovanje jeter in drugih notranjih organov znatno razlikovalo od tedna do tedna. Število rdečih krvnih telesc narašča in pada. Izločki tiroidne žleze, ki ima na dobro ali slabo razpoloženje večji vpliv kot vsi drugi organi. navadno rastejo oziroma padajo v krivulji v razdobju štirih do petih tednov. Dr. Hersey in Bennett sta prišla do zaključka, da je „normalno" vračanje slabega razpoloženja približno 33 do 36 dni kot posledica delovanja raznih organov. Notranji vzroki Obdobja temeljijo na potrošnji v telesu obstoječih energij, ali zbiranju rezerv energije. Vendar produkcija in poraba energije nista popolnoma enakomerni. Telo nabira pogostoma več energije, kakor je more porabiti, zaradi česar se človek dobro počuti, je dobro razpoložen, aktiven in ustvarjalen. Tako prične izkoriščati več energije, kot je itelo lahko proizvaja, kar traja toliko časa, dokler ni izrabljena rezerva in nastopi reakcija. Iz dobrega razpoloženja pade prav nenadno v najbolj črno voljo, je utrujen in brez poguma. Včasi se tudi še počutimo prav dobro, ko zaloge energije že začenjajo pojemati. Nasprotno se pa drugič počutimo slabo, ko se je proces nabiranja energije že pričel. Ko se nam vse na svetu zdi nesmiselno in brezupno, smo navadno že prišli okoli nevarnega ogla. Ko sta doktorja Hersey in Bennett preiskala vedno več oseb, sta ugotovila, da je izprememba razpoloženja v dobi 33 dni v glavnem posledica izločanja žlez z notranjo sekrecijo. Če žleze izredno močno delujejo, če ste „hipertiroidni" primer, je tudi obdobje krajše, včasi traja le tri tedne. Če pa delovanje žlez ni močno, če ste „hipo-tiroidni" primer, je obdobje lahko tudi nekaj tednov daljše. Dr. Hersey je opazil pri samem sebi, da se mu obdobja daljšajo s starostjo. Zdaj so, pravi dr. Hersey, približno tri dni daljša kot so bila pred 10 leti. Med spoli ni razlike v obdobjih, vendar je pri ženah obdobje razpoloženja večkrat pod vplivom menstruacije, ki ima prav tako svoja redna obdobja. Če slabo obdobje menstruacije sovpada z obdobjem slabega razpoloženja, nastopi nenavadno slabo po- Učinkovito zdravilo Vsi tisti, ki bolehajo na seneni mrzlici, se bodo prav gotovo razveselili učinkovitega novega zdravila — betadimetilaminoetil-benzidrileteridroklorat — ki je že doslej pokazalo, da ozdravi vsaj 85 odstotkov bolnikov. Gre za posebno zdravilo, ki ga bolniki uživajo predvsem v kroglicah in ki ga je moči uporabljati v vseh obdobjih te bolezni. Novo zdravilo sicer ne služi v prvi vrsti za radikalno terapijo, ampak za simptomatično zdravljenje v obdobju posameznih mrzličnih napadov. Računajo, da v 'Angliji skoraj 15 odstotkov prebivalstva boleha na periodičnih mrzličnih napadih. Rotemtakem je okoli 5 milijonov Angležev, ki bodo v tem kemičnem zdravilu našli uteho in olajšanje. Kot so storili tudi pri drugih posebnih zdravilih, so ime tega zdravila iz različnih praktičnih razlogov skrajšali v „benadryl". Če bi bil kdo humorist. bi dejal, da so ime skrajšali zaradi tega, ker bi sicer bolniki, ki bi skušali izgovoriti tako dolgo in težko ime, dobili nove in še hujše napade vročine, naduhe in kihanja. 'čutenje, izredna nervoznost in nemirnost. Premnoge nepotrebne ločitve zakonov in druge neprilike si ljudje nakopljejo na glavo ob takšnem času, pravi dr. Hersey. Gotovo ste že opazili, kako važne so te ugotovitve za vsakega človeka in njegovo delovanje. Predvsem lahko zmanjšate ime-razpoloženje, pretirano skrb za bodočnost, ker se zavedate, da je takšno duševno in telesno stanje od časa do časa povsem naravno in mu bo sledilo obdobje dobrega razpoloženja, optimizma in velike telesne energije. Že ob tej zavesti sami ne boste mogli biti več tako potrbi in slabe volje. Beležite slabe dneve! Lahko se opazujete in boste v kratkem času približno vedeli, kdaj lahko pričakujete obdobje dobrega ali slabega razpoloženja. Na koledarju zabeležite dneve, ko' se počutite posebno slabo in brez poguma. Slabi dnevi vam bodo dali točnejši pregled kot bi ga dobri, ker so obdobja „sreče" bolj raztegnjena in ne tako ostro začrta- IV. V šolo je treba. Hčerka, sin, je dorasel za šolo in sedaj nastaja za vso družino važno vprašanje, kaj bo z otrokom — bo šel v javno ali privatno šolo. Mnogi starši imajo o javnih šolah dokaj slabo mnenje in si nikakor ne morejo misliti, da bi njihov „polizanček" prenesel brez škode za svoje lepotmj čustvo družbo večkrat raztrganih in umazanih sošolcev! Čeprav je nešteto primerov, da so prav bosonogi in zašiti otroci v življenju daleč prišli in tudi veliko naredili. Kar poglejmo v naš narod. Gregorčič je te prilike zelo dobro poznal in je to tudi izrazil v verzih: „Kar mož nebesa so poslala, da temnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov.” Mnogi so zopet mnenja, da skupna vzgoja in šolanje nista dobra, ker se pri veliki množini otrok premalo gleda na posameznika, kakor doma. V resnici pa se otroka najlažje vzgaja in spoznava v dobri šoli, ker se v družbi drugih otrok, osebnost posameznika veliko lažje odkriva in oblikuje. kakor pa. če je otrok vedno sam in le v družbi starejših. Iz takega otroka ne postane mladenič, pač pa zakrknjen starec. Razen tega neguje, ali pa vsaj trpi dom večkrat tudi slabe strani otroka, ki jih v šoli ne bi nihče trpel, temveč bi jih vzgojitelj načrtno, četudi počasi odpravil. Govorijo tudi. čeprav v večini niso prepričani, da se otrok v šoli lažje pokvari, kakor pa v domači vzgoji. V šoli so stalni predpisi in pravila, ki jih mora vsakdo upoštevati in se jim tudi pokoriti, tu so enaka pravila in enake dolžnosti za vse; v šoli dobi vsak tisto mesto, ki mu po njegovi pridnosti in nadarjenosti pripada. Socialnih razlik v dobri šoli ni in jih tudi biti ne sme. Če kaj takega v šolo pride, potem šola ne more več vršiti svojega poslanstva v korist občestva. Doma pa je drugače. Če otrok kaj narobe naredi, ali zagreši kaj takega, za kar bi moral biti po vseh vzgojnih pravilnih kaznovan, se najde na. Slabi dnevi navadno trajajo le nekaj dni ali najdalje en teden in se vračajo z veliko točnostjo. Ko ste ugotovil, kdaj vas čaka dobro, oziroma slabo razpoloženje, si lahko pametno razdelite delo. V dobrem razpoloženju rešujte težke posle, ker bi jih v slabem gotovo ne izvedli dobro. Z opazovanjem samega sebe si lahko uredite življenje in rešujete naloge, ki zahtevajo trdno voljo, energije in samozavest v dobrih dneh. Na koncu krivulje je sposobnost za opazovanje in spomin na najnižji stopnji ter se vam najlažje pripetijo nesreče in naredite največ napak. Zato pustite te dneve za duševno lažje in bolj avtomatično delo. Velikega pomena je tudi to, da dajete v obdobju slabega razpoloženja mnogo večjo važnost vsaki manjši neprijetnosti in neuspehu. „Pazite", opominja dr. Hersey, „da ne boste dajali neuspehom prevelike važnosti samo zato. ker ste slabo razpoloženi!” oče ali mati, ali pa še kdo drugi, ki se za otroka zavzame. In tako dobi otrok potuho, ki se je tudi prav pridno poslužuje. S tem, da si namesto kazni otroka branil pred materjo, si si v družinsko srečo vrgel iskro prepira! Učitelj v šoli se mora pred otrocmi obvladati in gledati, da gledajo učenci v njem le vzor, Doma pa pri obilici dela in skrbi to ni mogoče. Otroci, ki imajo izreden dar opazovanja nepravilnosti kmalu vidijo in jih ob prvi priliki obrnejd v svoj trenutni dobrobit. Res je. da je tudi v šolah mnogo pokvarjene mladine, toda taki so prišli od doma! Veliki pedagog Komensky pravi o skupni vzgoji: „Boljše je, da se otroci vzgajajo skupno v večjem številu, ker je uspeh, pa tudi stremljenje pri tem večje, ksr imajo vsi priliko, da svoje uspehe primerjajo z uspehi drugih. Najprirodneje je delati pač to, kar vidimo, da drugi delajo in iti kamor gredo drugi, slediti njim, ki so pred nami in hoditi pred tistimi, ki gredo za nami!" Sicer pa je treba otroka itak vzgajati in voditi s primeri in vzgledi, ne pa s pravili. V nekaterih državah je za vse otroke, brez razlike ukazana skupna šolska vzgoja, v drugih pa dopuščajo tudi zasebno pridobivanje izobrazbe. Če hčerka ne gre v javno šolo, prida v hišo vzgojiteljica, ali pa pošljejo hčerko k njej. Naloga, ki je vzgojiteljici poverjena je silno važna, čeprav se pri izbiri osebe, ki bo otroka vzgajala, tega tako malo zavedamo. Običajno zadostuje, če vzgojiteljica igra klavir, zna biti družabna, če govori še več jezikov, je to že nameček. Vzgojiteljice navadno izbira oče, ki ima večkrat pri tem tudi svoje osebne namene. Skoro nihče ne vpraša, če zna oseba, kateri bo otrok izročen v oskrbo, tudi vzgajati in poučevati, če je dobra in plemenita, iz kakega okolja prihaja, kaka je njena preteklost itd., itd. To pride ljudem na misel šele takrat, ko je prepozno in otroka ni več mogoče prevzgojiti. Se slabše pa je, če mora otrok v zavod. Zakaj mora? Mati se pač ne more z njo ukvarjati? Zakaj pa naj bi žrtvovala svoje Londonski Tower, utrdba iz Normanskega časa (XI. stoletje) / ^ mladem svetu vesele urice! Če bi bil otrok doma, bi imela preveč dela in ne bi mogla v kino, niti v gledališče, še manj na kake zabave in veselice. Slovenska mati. ne daj otroka iz svojega naročja! Čuvaj ga in grej na svojih toplih prsih dokler je mogoče, kajti tuj svet je mrzel. Nihče ne more biti tvojemu otroku to, kar si mu lahko ti in mu tudi moraš biti! Otrok bo šel v šolo; mnogo je staršev, ki pripovedujejo otrokom, kako lepo bo v šoli. kaj vse se bodo tam lepega naučili-kako je treba poslušati učitelja;; pa tudi takih ne manjka, ki bi otrokom s šolo grozili, opisujoč .jim na najbolj slikovit način vse „muke in strahote" v šoli. Prvi šolski dan. Prav ganljivo je gledati, kako dobra mati spremlja svojega malčka v šolo, ali pa ga na tej odločilni poti vodi skrbni oče. Ko prične otrok obiskovati šolo, nastopijo za dom nove naloge, predvsem za mater, ki mora nadzirati učenje otroka in ga neprestano navajati k delu- Običajno gredo deklice raje v šolo kot dečki. Tudi marljivejše so. Pazljivo pišejo svoje naloge, so vedno redne in snažne-Učijo se največ zato, da pokažejo svojo pridnost, pa tudi da razvesele učiteljico; če jih ta dovolj ne pohvali, bo imela kmalu vso družino na vratu! Zato je treba, otroke že v začetku navajati na to, da se učijo zato, da bodo nekaj znali in da bodo tako pomagali skupnosti v življenski borbi. Deklica imajo navadno bujno domišljijo-pa zato doma o šoli in življenju v nje) ' mnogo pripovedujejo, kar pa ima zelo j malo, ali pa sploh nič zveze s šolo. Tu nastajajo zato mnogokrat neprijetni odnošaji med domom in šolo. Ne verjemi otroku vsega. Spomni se samo na svoje mladostne laži, ki si jih povedal zavstno, ali pa le zaradi tega, ker se ti je zdelo prijetno, pa se boš o vsaki stvari, ki ti jo bo otrok povedal bolje prepričal. V času svojega šolanje si deklica želi zabave, posebno ko je enkrat na srednji ali pa visoki šoli. Ni zadovoljna z domačin1 veseljem ali z običajno družbo sošolk. Teži za plesom, gledališkimi zabavami — fantu pa do tega ni toliko. Žal. da je tu rpks staršev običajno premehka in beseda preveč popustljiva. Da večerne zabave niso za otroke in študirajočo mladino priporočljive, to je pač izven vsakega dvoma. Otrok mora imeti svoj red, svojo zabavo in delo, pa tudi svoj ‘ počitek. Večkrat te zabave tudi neugodno vplivajo na domišlijo in otroka preveč razburjajo. Neka desetletna deklica je videla v gl«' dališču, kako je mlad ljubimec klečal pred svojo izvoljenko in ji zatrjeval svojo zvestobo in ljubezen. Deklica gleda, posluša» oči ji zalijejo solze in končno vzdihne: O-ko bi ta fant mene tako ljubil! Mama, bo tudi mene tako oboževal, ali bo tud1 pred mano kdo klečal in me prosil ljU' bežni? O. da bi bila že kmalu velika! V zadnjem času zelo razširjena, a izredno kvarna zabava za mladino je večerno veseljačenje in plesanje. Starši se upravičen0 boje za bodočnost svoje mladine, na drug’ strani pa ne uvidijo., da so temu strah0 krivni sami, ker nimajo dovolj oblasti nad otrokom. Neki pisec pravi: „Kaj vse danes mladina predčasno uživa', in dodaja: „Treba je le. da se otroci p°' ročijo že v zibelki." (Dalje prihodnjič) ri tem mora vladati socialna pravičnost, ki Preprečuje enostransko izkoriščanje dobrin v Prid nekaterim poedincem a v škodo človeške družabne skupnosti. Ko spregovorimo krilatico sedanjega ča-Sa: agrarna reforma, se moramo najprej vprašati ,po katerem obeh vidikov naj se ravnamo pri reševanju zemljiško-posestnih Problemov. Meni se zdi, da že v besedi agrarna re-°rma prevladuje socialni vidik! Vendar pa J1® v tem smislu, da naj bi bil gospodarski aktor povsem v ozadje potisnjen. Najti je reba nekakšen sporazum med obema. Pri vsem pa še to upoštevati, da se mnogi gospodarstveniki sklicujejo pri zagovarjanju velikih kmetij tudi na to, da zlasti v času Prehranjevalnih kriz rešujejo mestno prebivalstvo predvsem veliki kmetijski obrati. Ti Pridelajo mnogo nad svojo lastno potrebo n zalagajo z viški pridelkov mesta ter in-dustrijske kraje. !-e vse navedene činitelje upoštevamo, 'Takor zaslužijo, nikakor ne moremo eno-®*avno reči: velika posestva naj se do neke ere razdelijo med male kmete in bajtarje, Pa bo vprašanje agrarne reforme zadovo-Pv° rešeno! Še dolgo ne! ^ Struktura ali zgradba kmetijske produkte v zvezi z ustrojem socialnih plasti v rnečkem stanu je preveč zamotana, da bi 0 vse to možno rešiti na tak enostaven način. Odkar živi na tej zemlji kmet in dokler bo še živel, bo gospodarska in socialna struktura zahtevala poleg močnega posestnika, ki potrebuje tujih delovnih moči, tudi malega kmetiča, ki je deloma morda vaški obrtnik, deloma pa oddaja delovne sile v najem in se s tem vzdržuje. Vmes med obema bo pa živel srednji kmet, ki ima toliko zemlje, da lahko preživlja svojo družino in si še nekaj more prigospodariti. Le če se posreči kmeta v zgodovinsko-gospodarskem pomenu uničiti in iz njega napraviti brezlastninskega kolektivnega delavca ,se bo ta struktura do temelja podrla. Kaj bi iz tega nastalo, je danes težko reči. Manjkajo nam zgodovinske skušnje. Z ozirom na bistvo in značaj kmečkega človeka je verjetno, da bi tak poizkus, izveden po vsem svetu, privedel človeštvo v katastrofo. Kajti človek je pač človek — in človek, ki ima posla z zemljo in kmetijstvom, bo ostal kljub vsemu v bistvu tak, kot je bil tisočletja. A eno je gotovo! Na ta način bi bila agrarna reforma dokončno in temeljito rešena. Kako pa — če ostane vprašanje agrarne reforme odprto — spraviti v sklad gospodarske in socialne činitelje? Zdi se, da preveliko povdarjanje o izredni donosnosti velikih posestev ni popolnoma upravičeno. Resnica je . in bo ostala, da se na takšnih posestvih zemlja dostikrat površno izkorišča in obdeluje. Tuja delovna sila je pač le — tuja, ki ji ni dosti mar. kako je to in ono delo izvršeno. Vse drugače intenzivno obdela svojo zemljo n. pr. srednji kmet s svojo družino. Tu so vsi osebno zainteresirani na uspehu. Naj\ nihče tega važnega dejstva ne podcenjuje! Zato bi s tega vidika bilo mogoče spraviti v sklad gospodarsko in socialno stran in reči, naj se velikim posestvom do gotove meje (ki ne more biti povsod čisto enaka!) zemlja odvzame in da malim kmetom. Toda ne je podariti! Kmet jo mora v znosnih obrokih polagoma odplačati. Le na ta način bo imela zanj veliko vrednost. Zlasti velja načelo razdelitve kmetijske zemlje pri veleposestvih in večjih obratih, ki so v rokah nekmetov in pa v lasti pravnih (jundičnih) oseb (družb, bank, koncernov i. t. d.). Načelo: „zemljo kmetu" je v jedru pravilno in ga je treba upoštevati. Na ugovor, da veleposestva zalagajo nekmečke plasti z živežem (kar je važno pri prehranjevalnih krizah, ki so pa v normalnih časih zelo redke), bi bilo ugotoviti, da 'z gospodarsko-prehranjevalnega gledišča pač ni razlike v avtarkični (samolastni) prehrani, ali obdela zemljo v kakšni deželi veleposestnik in kajžar, ali pa z agrarno reformo nekoliko bolj posestno izenačen kmet. Kajti v tem primeru je treba prehranjevati tudi vse tiste podeželske družine, ki radi pomanjkanja zemlje ne pridelajo skoraj nič ali pa mnogo premalo za lastno prehrano. 'Če se takim družinam omogoči z dodelitvijo zemlje, da dosežejo samopreskrbo, je prehranjevalno breme s tem olajšano in pride olajšava v dobro mestu. Posebno poglavje pri agrarni reformi so gozdovi. Tega poglavja danes ne bomo načenjali. Pustili ga bomo za kdaj pozneje. Reči je treba samo to. da je pri obravnavanju gozdov od strani agrarne reforme treba uporabiti nekoliko drugačno merilo kot pri ostalih zemljiščih. —kš. Jugoslovanska industrija Prinašamo pregled jugosl. ind., ki smo ga povzeli po poročevalni službi UNRRA-e. Predvojna Jugoslavija s približno 800.000 'industrijskimi delavci, v svojem pomanjka-'nju kapitala in prevoznih sredstev ni bila dežela z veliko industrijo. Imela je rudnike bakra, kroma; tekstilne tvornice v Sloveniji in Hrvaški; premogovnike v Srbiji, rudo-kope za železno rudo, jeklarne v Zenici, kemične tovarne „Zorka" ter tvornice aluminija in cementa v Dalmaciji. Večina produktivnih vrednosti teh podjetij je bila šele v razvoju, do katerega pa ni prišlo vsled pomanjkanja električnega pogona. Nacisti so skušali dobiti nadzorstvo nad surovinami v Jugoslaviji in so zajeli obstoječo industrijo, kot del vojnega plena. V tem pa so se všteli. kajti osvobodilni po-kret je preprečil razširjenje proizvodnje in postavil ravno najvažnejše tvornice izven obrata. Vojna se je končala, še predno so mogli nacisti izvesti svoj dalekosežni načrt. Država je prevzela nadzorstvo v času. ko je bila jugoslovanska industrija razmajana po okupatorju. Treba je bilo temeljite obnove. Vsekakor je bilo v osmih mesecih po osvoboditvi mnogo storjenega- Kurivo kot podlaga vsej industrijski proizvodnji, mora biti prva skrb vlade. Pre- vozna sredstva, gonilna sila in še drugi činitelji tudi vplivajo na proizvodnjo. Obnova prometnih sredstev, ki je ključ do zgradbe nove Jugoslavije, tudi zelo zavisi od proizvodnje železa in jekla. Ko bodo popravljene prometne zveze, bo mogoče razdeljevati potrebne dobrine vsem državljanom. Obnova žag za proizvodnjo krovske-ga lesa ter obnova oblačilne in usnjarske industrije je bila na prvem mestu industrijskega načrta. Pri tem pa je treba predvsem priznati pomanjkanje moških delovnih moči v vseh panogah industrije. Kot neposreden ukrep so uvedli „udarništvo", a kot dalekosežni razvoj, tehnično izobraževalne tečaje. Za nekatere teh tečajev, n. pr. za tečaj, kako se ravno z opremo za popravo cest, je UNRRA preskrbela vaditelje. Nič manj nego desettisoč UNRRA-inih tovornih automobilov obratuje po jugoslovanskih cestah, predvsem ob Dalmatinskem obrežju. Napredek težke industrije. V začetku letošnjega leta je dosegla proizvodnja trdega kuriva 60% predvojne višine. UNRRA je prispevala razstrelivo ter tako pomagala obnoviti premogovno industrijo. i Proizvodnja železa in jekla pa ne napreduje vsled pomanjkanja koksa. Izvedli so sicer nekaj začasnih obnov, toda to je omogočilo tvrdkam le 40% proizvodnje. Skoraj vse strojne delavnice so zaposlene s proizvodnjo in popravo prevoznih sredstev. V Zagrebu so v štirinajstih dneh obnovili za promet tri mostove in podobna poročila o uspešnem napredku prihajajo iz vseh krajev. UNRRA si zelo prizadeva, da bi pomagala obnoviti podjetja za pridelovanje svinca, bakra, cinka in aluminija, ker ta proizvodnja omogučuje zamenjavanje za druge nujno potrebne dobrine. Pod nadzorstvom upravnih oblasti so pred kratkim podvzeli tako zamenjavanje, ko so odposlali 30 ton svinca v Švico in sprejeli v zamenjavo ne-obhodno potrebne sestavne dele za turbino v Beogradu. Kemikalije, milo, gnojila Najbolj primanjkuje pepelike in žveplene sode. Potrebuje se jih za proizvodnjo stekla, papirja in mila; v tekstilni industriji kakor tudi v kemični. Po zadnjih poročilih je UNRRA dobavila 200 ton pepelike in 500 ton žveplene sode, toda treba bi bilo več dobav, da bi bila najnujnejša potreba krita. Tvornico „Zorka", ki je bila voditeljica v proizvodnji umetnih gnojil, so Nemci razdejali razen objekta za sulfat. Toda tudi ta ni obratoval vse leto vsled pomanjkanja kuriva. Stanovanjske prilike V glavnih mestih Jugoslavije niso stavbe zelo poškodovane po zračnih napadih, razen v nekaj mestih, kjer je bilo sovražniško gnezdo. Toda razdejanje po deželi, manjših mestih ter vaseh, je silno. Do sedaj je bilo možno popraviti le manjše število stavb. Prebivalstvo je vidno ogrožano vsled slabih stanovanj, pomanjkljive prehrane in obleke. ’ Vsi javni zavodi in v prvi vrsti bolnice so prenapolnjeni. Pomanjkanje prostorov in učnih moči, onemogočuje redno šolo in univerzitetsko izobrazbo. Tudi žetev je zelo trpela, kajti mnogo kozolcev in senikov je bilo podrtih ali požganih, tako da je bilo treba žito pustiti kar po njivah. Gradbenega lesa ne primanjkuje, pač pa je preskrba z njim omejena vsled tega, ker je bilo veliko število žag razdejanih. Ves gradbeni les v Bosni in Hrvaški se porabi za lokalna obnovitvena dela. Upati je, da bo potreba po gradbenem lesu v krajih, kjer ni gozdov, krita iz Slovenije. Seveda pa bo Slovenija lahko izvažala le del lesa. Cementna industrija je morda edina v Jugoslaviji, ki zadošča sedanjim domačim potrebam. Jasen dokaz za to je dejstvo, da je prejela UNRRA 2000 ton cementa za razdelitev drugim deželam. Obnova še ne bo dovršena v tem letu Lansko leto so praktično vse industrijske pošiljke prišle potom UNRRA-e. Z denarno podporo UNRRA-e je bilo mogoče doseči znaten napredek pri obnovi industrije. Vprašanje pa je, kaj bo z jugoslovansko industrijo, ko bo UNRRA nehala s svojim delovanjem. Čeprav bi UNRRA izpolnila svoj načrt, industrijska obnova še ne bo dovršena. Vsled tega se ni nadejati, da bi industrijska proizvodnja še to leto dosegla predvojno višino. "Kaj imam od življenja?" se je skoraj to-3otno vpraševala. Khč. Garam in nikjer ,se mi nič ne pozna, -ate božjake, ki jih imam v skrinji lahko tednu zapravim. "Tine jih zapije še prej", se ji je v mislih Poro3ala Marjeta. ..Koj p0 maš; grem domov", je ubila v hi-Sk VSe m's'i tn pričela moliti rožni venec. le-t!1 0'£na ie sijalo .sonce in se igralo na CerkvCU vise* sP°d stropa na sredo U 2k090m ne rečem", je pritrjeva- Hov, *odni tnisli. „Z Marjeto bom šla, če vsa j _ta ostanejo." ae tako je sklenila; če jo Tine ne bo pu-Isn-if3 mtru' bo šla .služit v Dražgoše. Že ' “ ‘° l®to jo je vabil Kremene. tttla^n dt^Sai toda Rotiji je brž mi- lj s oma se je bila namenila, da bo šla zmed/edi- zdaj so jo pa misli popolnoma p;i („e' Ko ne bi videla gospoda, da je sto- Xr* ~ spovednice, bi se na svoj sklep še Da bi ga ustavila, se .ji pa ni je ie morala biti že zunaj. V cerkvi hik in do več- s prstom je segla v krop.il-'Poglpri S,e PreKrižala. Od vrat je še enkrat Kad i P° cerlcvi. Bila je skoraj prazna. katere-1 °'.k* P'aval° nacl klopmi in skozi 'zDro^5a. Je atjalo sonce se je modrikasto ^^tnjalo. hjič Vrat °k zidu jo je čakal Tine. Suk-fanjgjj d slekel in ga imel ogrnjenega čez ®ah, ok Zaddli ljudje so stopali po stopni-Se is štantov je bila taka gneča, da 'e 9Iava glaVe zadevala. ."**otei v ^kristijo «em Že po9ledat,i> če si šla skoz šo. ov 9las je bil drug kakor pred ma- Povest Spisal Karl Mauser „Domov grem", je odločno rekla Rotija. „Rotija!" Tinetov glas je prosil. „Z menoj si. ne moreš pomagati. Sam si tako rekel.” Obrnila se je, da bi šla. „Daj si dopovedati. Zate vem, da nisi kakor drugi. Z menoj pojdeš. Če kaniš z Marjeto, potlej vem. da ti ni zame." Meril jo je z drznimi očmi. čutila je, da so se njeni sklepi omajali in da je sonce premočno, da bi se ob tej vročini odpravila proti domu. „Pojdi!" Prijel jo je za roko. Izvila mu jo je, toda sledila ga je pokorno kakor pes. „Na kozarec greva k Štefanu, ko se sonce malo nagne pa proti domu. Zdaj je prevroče." Rotija se ni branila. Fant, ki ga ni sram priti z dekletom v gostilno, je ne bo potegnil. Mihovi fantje z Ostrega vrha so igrali. Mladini so šle noge na ples. Tine in Rotija sta sedla koj za vrata. Najmanj vroče je bilo tod in tudi bolj na kraju sta bila. Tine je naročil golaž in liter vina. Rotiji je bilo malo nerodno in od začetka ji tudi zagaten zrak ni del dobro. Toda čutila je, da je lačna. Nadrobila je hruha v rdečo, dišečo omako in z vilicami lovila kosce. „Le jej, pa pij zraven. Ne veš’, kakoj ,siei prileže." Tihe jo je vabil. Nisi dala dvakrat reči. V grlu jo je peklo in kar pohladilo jo je. ko je zvrnila kozarec belega, močnega vina. „Kaj ni dobro?" Zardela je prikimala. Sama sebi se je zdela tako nerodna in kar občudovala je Tineta, ki je tako ponosno ukazoval. „Micka, prinesi še štiri kruhe!" Takoj so bili na mizi. Poldne je že zdavnaj odzvonilo. V sosednji sobi so pričeli plesati. Tine je vabil Rotijo, toda ni se dala pretentati. „Ne, plesat pa ne grem. Vsi me poznajo, da sem dekla." Sram jo je bilo in tudi glava ji je bila nekam težka. Skoz soparico. ki se je dvigala z miz je videla Tinetov rdeči obraz in njegove rahlo skaljene oči. „Saj je vseeno, kaj si. Pojdi!" Vstal je in jo prijel čez pas. „Veš. da ne grem. Saj bova morala kmalu iti. Dve uri imava do doma in ponoči ne bova hodila." Čutila je, da se je je vino že nekoliko prijelo. „Nihče ti ne bo nič rekel. Jo vidiš?" Pokazal ji je pest. „Samo eno naj kdo zine, koij mu jo dam po čeljusti." „Toda samo enkrat", se je vdala in šla z njim v sosedno sobo, kjer so Mihovi godci udarili poskočno polko. Tine je udaril z nogo ob tla zgrabil Rotijo čez pas in se zavrtel. Popoldne je minilo kakor blisk in sonce je izginilo z oken. „Tine, domov morava. Pozna bova." Rotijo je bolela glava . „Saj bo luna." Prav prositi ga je morala, da se je vzdignil. „Da ne bo Marjeta spet gobezdala, da sem ves dan prepil," je dejal, ko ga je zaneslo skozi vrata. Rotijine noge so bile težke. Šele čez čas se je malo uhodila. Tine se je neprenehoma ustavljal in govoričil ter klatil neumnosti. Nazadnje >se je ustavil in zatrjeval, da ne gre naprej. „Na Prtovč ne grem. Krevsov mi je pripravil službo v Kranju. V „Jugočeško" grem. Imam že vse zmenjeno. Samo še pridem, pa je. In ti boš šla z mano, Rotija. Si slišala? Prtovčani pa naj gnoj kidajo kakor so ga doslej." Zaklel je in jo hotel objeti. Porinila ga je v stran, da se je opotekel. „Takooo! Kakor ti je Marjeta naročila. Pro-kleto ji bom še posvetil. Sem ji še dolžan." Nekaj časa se je dal spet vleči. Močno se je že mračilo ko sta šla od Češnjice navkreber. „Poglej kako bova pozna pa še dobro uro imava do Prtovča.” „Na Prtovč ne grem, sem rekel. V Kranj greva." Trda tema je bila ko je Rotija padla v hišo. Ni užgala luči, le na posteljo se je vrgla in zajokala na ves glas. „Moj Bog, zakaj nisem šla v Železnike? Zakaj nisem šla?" Grizla je v blazino in telo se ji je zvijalo. Po glavi ji je šumelo kakor da so zajezene vode našle izhod in udrle spod zatvornic „Moj, Bog, kaj sem storila, zakaj sem šla?" Tine se je šele pod jutro zbudil v gmajni. Počasi se je zavedel, se otepel iglovja in odšel domov. Pod noč pa se je spet odpra- Iz govora zunanjega ministra Bevina Iz uradnega parlamentarnega poročila britanske Spodnje zbornice (Weekly Hansard Nr. 25). Avstrijski problem so že leta 1943. ob-bravnavali v Moskvi in sklep z. pošta ista. 160 Poizvedujem, kje je Gregorič Matija, roj-1926. Podstene št. 11, obč. Fara. okraj Kočevje. Začetkom maja 1945 je bil ranjen pri Tržiču in odpeljan v bolnico v Celovec. Ako kdo kaj ve o njem. naj to čim' prej javi na naslov: Ka-jfež Matija, UNRRA D. P. Camp. bar. 16/2,1, Lienz-Peggez. Osttir. 161 Naprošam vsakogar, komur je kaj znano ° Neži Stauduhar, roj. Verderbar v vasi Vert-obč. Stari trg ob Kolpi, naj sporoči stricu na naslov.- Kajfež Matija. UNRRA D. P-Camp. bar. 16/21. Lienz-Peggez. Osttir. 162 Iščem brata Milavec Miroslava iz Laz pr' Ljubljani; 18. marca 1944 je bil pogrešan na Krimu in se od takrat še ni javil. C® kdo kaj ve o njem. naj sporoči na naslov: Milavec Danica, učiteljica, UNRRA. D.P.C-Lichtenstein b. Judenburg. 163 1111111111111111111)11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111" Obsodbe vojaškega sodišča v Lienzu Konrad Hasler je bil obsojen na 13 dni zapora .ker je brez dovoljenja prekoračil m® -jo med Italijo in Avstrijo. Frančiška Kenk, ki je prekoračila 10 kilo' metrsko mejo za preseljence. je bila obsojena na 15 dni zapora in privedena v tabo rišče Steinfeld. Fotij Galati je bil iz istega vzroka obso jen na 15 dni zapora. Rudolf in Rosa Luetzow sta bila radi nedovoljenega vstopa v zaporno ozemlje ob sojena na 28 dni zapora. Cela vrsta drugih oseb je bila obsojen® radi nedovoljenega prekoračenja meje i" vstopa v zaporno ozemlje na zaporne kazn' od 8 do 11 dnb Če bi imela narava toliko zakonov, kako^ jih ima država, sam Bog je ne bi moge vladati. (Boerne.) Najboljši način maščevanja nad neko"1 je ta, da se ga ne posnema. (Marc Aurel.) vil v dolino z nabitim oprtnikom in težko culo, Rotija je šele čez tri tedne zvedela, da je odšel v Kranj in da je njegova bajta zaprta. Nemirna vest Rotija je bila že nekaj dni kakor pijana. V kajži ni imela obstanka. Kamor se je zasukala, od povsod ji je kričalo v obraz: Čandra,- taka si kot tiste v mestu, ki se prodajajo . „Nisem." se je branila. „Tine me je speljal. Opil me je." „H konjedirki pojdi", jo je nagovarjal neznan glas. „Ne grem", se je koj uprla. „Vsi bodo s prstom kazali za teboj. Nemara te Škovinc še iz kaj že nažene. Zdaj je še čas, da se premisliš. Saj te Tine ne bo nikdar poročil. En mesec je že v Kranju pa se niti s karto ne oglasi. Kaj hočeš z njegovim otrokom?" Neznan glas je pritiskal nanjo. „Pojdi h konjedirki. ta ti za nekaj soldov vse uredi. 'Nihče še vedel ne bo za tvoj greh. Ali mar misliš sramoto sama nositi? Saj je Tine večji krivec. Kar odloči se." „Ne grem", je Rotija stiskala pesti in solze so ji stale v očeh. „Ne grem. otrok je moj." „Kakor hočeš. Ko te bo Skovinc pognal spod strehe, ti bo pa žal. Toda takrat bo prepozno. Zdaj imaš še priložnost." V kajži ni mogla zdržati. Morala je ven. Zunaj v soncu med ljudmi, v vrvenju vaškega življenja in dela, se je vsaj nekoliko raztresla. S stisnjenimi ustnicami je premišljala svojo grenko skrivnost, zdaj še nikomur znano in na tihem upala da se Tine le oglasi in izpolni svojo besedo. Saj ji je vendar rekel, da jo bo vzel s se- boj. Prtovč je sovražil, hotel je živeti daleč od njega . t „Misliš, da te je ljubil?" se ji je zarežal tisti neznani glas iz kajže. Rotija ni hotela več misliti naprej. Tudi nazaj ne. Zanjo je bila dovolj bridka sedanjost. Največ muk ji je povzročila čudna slabost, ki se jo je na gotove čase lotevala. Komaj je kaj pojedla, že se ji je obrnil želodec. Najhuje je bilo ob žetvi. Škovinc jo je prvi najel. Že prvi dan ji je bilo tako slabo, da je mislila, da ne bo zdržala. Kar mimogrede je poslušala klepet drugih žanjic. se zdaj pa zdaj zravnala in pred očmi se ji je meglilo. Marjeta jo je nekajkrat vprašala, če ji je slabo., „Nič mi ni. Le želodec me malo boli. Po greto kašo. ki mi je oni dan ostala, sem jedla in od tlej mi ni nič prav." „Si se že vode napila nanjo." ni Marjeta nič uganila. „Tudi soparica ti nemara dobro ne dene. Menda nas bo že sredi popoldneva dež prepodil." Pa jih ni, čeprav bi Rotija rada videla. Ju-žinala ni skoraj nič. pa še tisto ni ostalo v njej. Vse je nazaj vrgla. Popoldne malicati ni hotela, večerjo pa je raje vzela s seboj. „Pelina si kuhaj", ji je zvečer- svetovala Marjeta. „Caj no. ti ga bom kar malo narezala." Rotija je bila tako trudna, da se tudi braniti ni hotela. Najraje bi padla na klop pred hišo in vse povedala, da bi vsaj še eden nosil njen križ. Toda Marjeta je s tako vnemo rezala pelinove vršiče, da je ni hotela spraviti v žalost. Naj reva misli da jo res boli želodec. V nočeh se je premetavala brez spanja po postelji in preganjala misli, ki so ss ji vsir Ijevale . „Če bi mu pisala in povedala kako je z menoj. Morda bi se me usmilil in me poročil. Saj se je mladi Kremene tudi prav na zadnji čas. Ljudje so nekaj časa obračali jezike, otrok pa ima le očeta^ Še ne ve ne, da bi bil lahko brez njega." „Ne prosila ga pa ne bom. Zdaj bi mi že lahko pisal, ko bi mu bilo kaj zame. Morda bi me nagnal še ... " Spomnila se je psovke s katero so ljudje obmetavali ničvredne ženske. „Taka pa nisem. Bog ve, da ne." Solza so ji kar same tekle, ni jih mogla ustaviti. „Marjeta je prav imela. Le zakaj je nisem poslušala? Lepo mirno bi živela in še vedno lahko upala, da se bom kdaj omožila. Zdaj so vse sanje proč. Z otrokom me ne bo nihče vzel." Noči se je Rotija najbolj bala. Z neizprosno silo je vrtela vest in pobijala ugovore enega za drugim. Rotija se ni imela kam opreti. Že je mislila, da se je rešila težeče more in vso krivdo zvrnila: na Tineta, pa je spet iz noči prišla beseda in pobila njeno. „Tudi sama si kriva, da bo otrok revež in brez očeta. Zakaj si šla ponoči s pijancem sama? Za dne bi šla kakor nekatere druge. Pošteno druščino bi imela." Rotija se je zaman borila. Noč s svojo tišino jo je trdo držala in neusmiljeno razgaljala njen greh. „Ljubila bom otroka kakor da je samo od mene", je skoraj že prosila za milost. „Za mater in očeta mu bom." „In vendar mu bo vse življenje nekaj manjkalo." Vest se ni dala pomiriti. Rotija je zjutraj vstajala bolj zmučena kakor je zvečer legala. Za zajtrk je sp1'3 lonček pregretega mleka. Dovolj ji je bil®' Ko je bilo požeto pri Škovincu je šla k Jajtu Matičovcu. Morala je pokazati, da takšna kakor vselej. Pridna in neutrud"3' Pozimi je dnine malo, živeti pa je venda'1" treba. Pri žetvi je delala vselej samo za m0 ko. Gospodinje so ji rade še kaj navrg*3 tako, da ji pozimi tudi z zabelo ni bilo težk0 Prav lahko je rinila, in še včasih kaj proda*3' Pri Matičevcu so se ženske spravile fla Tineta. Rotija bi najrajši odšla z njive ta" ji je bilo težko. Toda morala jih je posluh Začela je Jaksova Mica. „Slišala sem- ^ e Tinetu prav dobro. S Krevsovim skup^ mujeta Oba sta seveda precej na se dobro razumeta. Ono nedeljo je k1 keljnova v Kranju in je Tineta sreča3 epeljaval je neko punčaro pod roko, č® j >reš misliti, in Anice še poznati ni tovčanov sploh ni maral, da jih je pa t® ^ ž izgubil iz spomina si pa spet nemor® šiiti. Prav nič prida ga ni. Zgubil s® kraja kakor njegov oče." 0 üotiji'je bilo vroče. Kri ji je kar plesala P ah. in najraje bi prosila, naj nehajo i o njem. „Pa je škoda za fanta", se je za Tina ela Bregarjeva. „Nič kako pripraven^ l za delo. Pri nas je naredil svinjak. Za rja in mizarja je zalegel." ie Jaskova ni hotela, da bi kdo hvalil. 'lCar a obsodila. p „Več škode je naredil kakor dobrega- ^ kleti je lazil in hvala Bogu. da ni esrečil. Rozo skoraj da ni ujel. Ko bi lila lase. (Dalje prihodnji*^ „Koroška kronika" izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring25/I. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.