GEOGRAFSKI OBZORNIK VPLIV NARAVNIH RAZMER NA GOZD Andrej Arih UDK 630*1 VPLIV NARAVNIH RAZMER NA GOZD Andrej Arih, Črnivec 19 D, 64243 Brezje, Slovenija Članek je povzetek iz avtorjeve maturitetne naloge na Gimnaziji Kranj v okviru gibanja Znanost mladini 1991. Prikazana sta razšir- jenost drevesnih vrst v prostoru in rastnost gozdnega drevja v odvisnosti od naravnih razmer. V DC 630* 1 INFLUENCE OF NATURAL CONDITIONS ON WOOD GROWTH Andrej Arih, Črnivec 19 D, 64243 Brezje, Slovenia The article was summed up from the au- thors examination, which was acomplished on the Kranj high school under the surveilla- nce of "Science to the youth 1991" (Znanost mladini 1991) movement. It's main aim is to present the spread of different species of trees in home surrendings and growth of the forest trees under the influence of na- tural conditions. Za proučevanje sem izbral območ- je gozdov v gozdnogospodarski enoti Radovljica - levi breg Save (v nadalnjem besedilu GG enota), k i sega na jugu do Save, na vzhodu meji na občino Trzic v smeri Podnart - v rh Dobrče, v rh Begunj- ščice, na zahodu pa meja poteka po ob- činski meji Jesenice - Radovljica. Celotna površina GG enote znaša 6864 ha, od tega je gozdov 3476 ha, travnikov 1548 ha, planin in pašnikov 604 ha, osta- l ih površin (naselja, nerodovitno) pa je 1236 ha. Rastiščne razmere so glede na oblikovanost površja, ta l in nadmorsko višino zelo pestre, tako da je odvisnost razporeda drevesnih vrst in rastnost gozdnega drevja od teh faktorjev očitnej- ša, rezultati mojih terenskih proučevanj pa zato nazornejši. Za to GG enoto je izdelan GG načrt, v okv i ru katerega so obdelane tudi rastiščne razmere obravna- van ih gozdov. Upoštevajoč te podatke sem na podlagi terenskih raziskav in meritev še podrobneje proučil razmere na posamični vzorčni površini (0,25 ha) neka- ter ih tipičnih rastišč te enote. Numerično in grafično sem pr ikazal dobljene rezulta- te o razporeditvi števila drevja po debe- l inskih (5 centimetrskih) stopnjah ter o horizontalni in ver t ika ln i razporeditvi drevja, ločeno po drevesnih vrstah. Hkra- ti sem na terenu zbral tudi podatke o višinah drevja na dveh primerjalnih plos- kvah z različnimi reliefnimi oziroma tal- n imi razmerami in podobne podatke o različni rastnosti drevja še na dveh pri- Slika 1: Območje gozdnogospodarske eno- te Radovljica - levi breg in lokacije vzorč- nih površin. merjalnih ploskvah v različnih nadmor- skih višinah. Za enoto so značilne t r i oblike površja. Na jugu je terasast ravninski svet s st rmimi prehodi (ježami) teras, 15 T GEOGRAFSKI OBZORNIK sledi mu izrazito razgiban gričevnat svet z zaobljenimi, blago nagnjenimi hrbt i in globoko urezanimi ja rk i , severni del pa tvorita gorska masiva Dobrča in Begunj- ščica s predgorji in široko odprto dolino Drage. Svet je razgrapan na vse strani neba, osnovna lega pa je južna. Nadmor- ska višina enote n iha med 380 m na skrajnem jugovzhodu (Sava pri Podnartu) in vrhom Begunjščice z 2060 m na seve- ru. Dobrča z največjo višino 1634 m je poraščena z gozdnim drevjem do vrha, na Begunjščici pa gozd v neizrazit i l in i j i opeša na 1700 m n. v. Nižinski predel ima zmerno vlažno celinsko podnebje, skrajni gorski predeli pa subpolarno alp- sko podnebje. Povprečna letna temperatu- ra v nižinskem delu znaša 8°C, v gor- skem pa je za okoli 2°C nižja (3). Vegeta- cijska doba se prične pri srednji dnevni temperaturi 10°C, ka r pomeni, da traja v n iž in i od marca do konca oktobra (200 do 220 dni), v gorskem svetu pa okrog 160 dni. Po podatkih GG Bled je v niž in i 1350 do 2050 mm padavin let- no, v goratem predelu pa do 2600 mm (3). Najmanj padavin je od decembra do marca, največ pa jeseni. Snežna odeja pokriva nižino do največ 100 dni, v go- rah 140 dni. Enoto pokriva več tipov prsti. Na najskromnejših apnenčastih gorskih grebe- n ih se je razv i la plitva rendzina črno- rjave barve s skromnim deležem gline in drugih rudnin. Rendzina pokriva tudi najbolj strme prehode teras rečnega pro- da in konglomerata v nižinskem delu. Na manjših s t rm inah gorskega sveta so se razvi le na apnencu in dolomitu rjave gozdne prsti, globina le-teh pa se močno spreminja zaradi razpok in valovitosti zakrasele matične podlage. Na produ in konglomeratu gornjih teras se je razv i la globoka rjava, najbolj rodovitna prst. Na nekarbonatni podlagi v gričevnatem delu enote, v predelih andezitskih grohov in sivice so se razv i la kisle rjave prsti (1). Rastiščnim razmeram smiselno sledi tudi vegetacijski pokrov. Posamezne rastl inske vrste so glede na zahteve za rast organizirane v rast l inskih združbah. Nižinski predel na produ pokriva gozd gradna in belega gabra kot osnovna rast- linska združba. Na najbolj s t rm ih preho- dih teras se je na rendzini obdržal le Slika 2: Razporeditev dreves na vzorčni ploskvi 3. rdeči bor kot samostojna združba. Združ- bi hrasta in belega gabra so na vsej površini pr idruženi še rdeči bor, smreka in lipa, na gornji terasi pa še domači kostanj (globoka prst). Na s i l ikatn i podla- gi v gričevnem delu se je razv i l kisloljub- ni gozd bukve in hrasta. Na večini povr- šin se pojavlja v osrednji obliki. V zatiš- n ih legah na svežih tleh z dosti zračne vlage pa zagospoduje jelka, k i pa jo na spranih hrbt ih zamenjata beli gaber in rdeči bor. Spodnji del pobočja Dobrče pokriva predalpski bukov gozd, srednji višinski pas alpski, v rh Dobrče pa viso- kogorski bukov gozd. Pobočje Begunjščice pokriva predalpski gorski gozd jelke in bukve, najbolj borno skalovje pa rdeči bor (3). Z namenom, da nazorneje pred- stavim drevesne vrste, sem na delu enote podrobno ana l i z i ra l tudi prostorski raz- pored osebkov tamkajšnj ih drevesnih vrst (1). Obdelal sem stanje v št i r ih znači ln ih rastiščnih razmerah enote: • borov gozd na pl i tv i rendzini s t rm ih jež savskega proda, • gozd belega gabra in hrasta na srednje globokih prsteh konglomerata, • gozd kostanja in hrasta na globokih 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Primerjava povprečne višine dreves za rdeči bor na različnih prsteh in za bukev na različni nadmorski višini po 5-centimetrskih debelinskih stopnjah • Rdeči bor na r e n d z i n i , • Rdeči bor na r j a v i t i 3 4 5 i 7 ! S 10 Debeli n s k e stopnje Ipo 5 ci) • Bukev na n.v, 1600 i • Bukev na n.v. £00 • 3 4 5 6 7 9 10 RISAL: 0. PEHKO r jav ih prsteh zgornje savske terase, • gozd jelke in smreke na s i l ikatni pod- lagi gričevnatega dela enote. Stanje sem pr ikaza l na št i r ih vzorčnih površinah. Posamezna ploskev je vel ika 0,25 ha. Z izmero azimuta in razdalje od središča krožne ploskve do. posameznega drevesa sem zajel vse drev- je, ločeno po drevesnih vrstah, debelin- sk ih stopnjah ter horizontalni in vertikal- n i (socialni) razporeditvi. Na terenu zbra- ne podatke sem nato uredi l v grafični pr ikaz horizontalne razporeditve drevja in z narisom prereza vzorčnega gozda pr i kaza l tudi vert ika lno razporeditev drevja. Drevesa so po debelini, merjeni v prsni višini, grupi rana v 5-centimetrske debelinske stopnje. Zaradi omejitve prosto- ra v č lanku je kot pr imer pr ikazana horizontalna razporeditev drevja le za eno vzorčno ploskev. Ploskev številka 3. Datum snemanja: 19. 11. 1990; kraj: Mošnje: nadmorska višina: 460 m; ekspozicija: JV : nagib: 18°: oblika terena: razgibano po- bočje: geološka podlaga: konglomerat in prod: prst: plitva rjava: rastl inska združ- ba: gozd belega gabra in hrasta: razvojna faza gozda: mlajši debcljak (slika 2). Na podlagi primerjav zbranih podatkov na vseh š t i r ih ploskvah ugotav- ljam, da vsaka drevesna vrs ta zahteva specifične rastiščne pogoje. Rdeči bor je od drevesnih vrst najbolj skromen in poseljuje najbolj st rma in revna pobočja na pl i tv ih prsteh. Nasprotno pa sem kos- tanj zasledil samo na globokih prsteh savske terase do 700 m n. v. Jelka poleg dobre prsti zahteva še primerno zračno in talno vlago. Smreka glede rastišča ni tako zahtevna, saj sem jo našel v vseh rastiščnih razmerah, zastopano v manj- ših količinah. Rastnost gozdnega drevja v odvis- nosti od rastišča sem pr ikaza l na dveh primerih: • s primerjavo rastnosti na dveh različ- n ih prsteh oziroma reliefih (slika 3): rde- či bor na pl i tvi rendzini s t rm ih jež na produ (Globoko) in rdeči bor na globokih r jav ih prsteh ravne zgornje savske terase na konglomeratu (Breško polje), • s primerjavo na dveh razl ičnih nadmor- skih višinah (slika 3): bukev na 600 m n. v. (vznožje Dobrče) in bukev na 1600 m n .v . (vrh Dobrče). Razl iko v rastnosti sem ugotav- ljal s primerjavo višin in volumnov dre- ves na dveh razl ičnih rastiščih. V č lanku so grafično pr ikazane samo rastiščne razlike, k i se odražajo v v iš inah drevja. Pr i rdečem boru je zaradi raz l i k v nagibu terena ogromna raz l i ka v glo- bini in razvitosti prsti in s tem rodovit- nosti. Tako ima gornja ravna savska tera- sa odlične pogoje za razl iko od s t rm ih jež s plitvo rendzino, pr i čemer so ostali rastiščni faktorj i skoraj enaki. Pr i primer- jav i rastnosti bukve pa je prišla do izra- za višinska raz l ika (1000 m), s tem pa raz l ika v k l imatsk ih faktorj ih. Tako je raz l ika v višinah dreves očitna. Moje ugotovitve imajo prakt ični gos- podarski pomen, saj se morajo pri načr- tovanju vlaganj v gozdove upoštevati raz- lične naravne rastiščne danosti. J. Horvat, I. 1949: Nauka o biljnim zajed- nicama. Zagreb. 2. Cokl. M. 1961: Gozdarski in lesnoindus- trijski priročnik. Ljubljana. 3. Gozdnogospodarski načrti GG Bled. 17 T