Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012/9 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V5-1011 Naslov projekta Evalvacija izvajanja politike konkurenčnosti v obdobju 2004-2009 s predlogi sprememb in novih ukrepov in kazalnikov Vodja projekta 19075 Andreja Jaklič Naziv težišča v okviru CRP 1 Težišče 1: Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast Obseg raziskovalnih ur 1124 Cenovni razred B Trajanje projekta 10.2010 - 03.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.02 Ekonomija 5.02.01 Ekonomske vede Družbeno-ekonomski cilj 11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.02 - Veda 5 Družbene vede - Področje 5.02 Ekonomija in poslovne vede 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za gospodarstvo Naslov Kotnikova 5, 1000 Ljubljana 2. Naziv Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve Naslov Gregorčičeva 25-25a, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO_ Študija podaja celovito vrednotenje politike na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti v obdobju od 2004 do 2009. Vključuje pregled ponudbe in razvoja ukrepov ekonomske politike v tem obdobju in vse ukrepe razvrsti v pet skupin: (I) vavčerske spodbude), (ii) spodbude za investicije v R&R in tehnologijo, (iii) spodbude za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnost, (iv) spodbude za financiranje (lastniško financiranje in garancije) ter (v) spodbude internacionalizaciji podjetij. Za vsa podjetja, ki so prejela spodbude iz prvih štirih skupin, analiziramo uspešnost poslovanja v obdobju 5 let pred prejemom pomoči in v obdobju po prejemu pomoči ter (glede na obseg prejemnikov in razpoložljivost podatkov) z uporabo različnih metod ocenimo učinke posameznih vrst spodbud po skupinah. Zanima nas, kako prejemanje spodbud oziroma pomoči vpliva na uspešnost poslovanja in dinamiko (domače in mednarodne) rasti, pri čemer opazujemo gibanje in vpliv na: rast prodaje, rast zaposlovanja, rast dodane vrednosti, rast produktivnosti, rast povprečnih plač,rast kapitalne intenzivnosti, rast izvoza in izvozno intenzivnost. V ta namen razvijemo posebno metodologijo, ki omogoča ocenjevanje učinkov prejete spodbude na več načinov, kar povečuje zanesljivost in robustnost ocen. Razvite ekonometrične tehnike v skupinah z manjšimi vzorci kombiniramo z anketnim raziskovanjem in globinskimi intervjuji. V vseh preučevanih skupinah ukrepov velja, da so prejemniki spodbud že v obdobju pred prejemom spodbud v uspešnosti poslovanja nad povprečjem panoge, kar potrjuje uspešnost selekcijskega mehanizma pri dodeljevanju spodbud. Učinki na poslovanje so med skupinami sicer različni, za večino ukrepov pa velja da je več učinkov relativno kratkotrajnih, da so po obsegu relativno nizki in se najpogosteje pojavijo v letu prejema ali prvih letih po prejemu pomoči. Ukrepi kažejo nastavek za spodbujanje konkurenčnosti, v preučevanem obdobju pa imajo omejen vpliv na povečevanje uspešnosti poslovanja in rast podjetij. Konkurenčnost je vedno rezultanta kombiniranja podjetniško specifičnih prednosti s primerjalnimi prednosti posamezne lokacije, med katere med drugim sodijo tako spodbude kakor kakovost institucionalnega okolja. Globinski intervjuji in kvalitativno raziskovanje so namreč pokazali, da je slabša izraba spodbud tudi posledica nekaterih slabosti v slovenskem poslovnem okolju. Analizi poslovanja prejemnikov spodbud po posameznih skupinah spodbud zato sledi analiza razvoja institucionalnega okolja v Sloveniji, kjer dejavnike institucionalnega okolja razvrstimo v pravne, ekonomske in politične institucije, opazujemo njihovo spreminjanje kakovosti v času in tudi primerjalno glede na druge evropske države. V sklepnem poglavju strnemo ugotovitve, opozorimo na pomanjkljivosti in predlagamo možne izboljšave v programih spodbujanja konkurenčnosti in podjetništva. ANG The analysis presents a comprehensive evaluation of the policies in the field of entrepreneurship and competitiveness promotion during the period from 2004 to 2009. It covers the overview of the development of measures of economic policy during this time frame and organises the measures into five groups: i) support through voucher schemes; (ii) subsidies for R&D and technology investments; (iii) subsidies for networking, innovation support environment and development of human resources; (iv) re-financing subsidies (venture capital, interest rates' subsidies and credit guarantees) as well as (v) promotion of internationalisation of enterprises. The business results five years prior and after the receipt of subsidy for all of the enterprises- recipients of subsidies in the first four groups are evaluated. Several methods are applied to assess the rate of success of different measures. The focus of analysis was on the impact of subsidies on the business results and dynamics of growth (both national and international), with specific attention to the following indicators: growth of sales, employment growth, value added, productivity, increase in average wages, capital intensity, export growth and intensity. To be able to evaluate the impacts of received subsidies through various aspects, a special methodology has been developed, allowing for increased precision and robustness of the results. Econometric techniques, developed in this manner are further combined for the measures with smaller samples with questionnaire method and in-depth interviews of the recipients. In all analysed groups we see that the recipients have been above the average of their sector in their business results, confirming the appropriateness of the selection methods of the financier. For most measures, the impacts are relatively short-lived, not very significant and appear primarily during the year of subsidy or soon after. The promotion of competitiveness through the analysed measures during the observed period is thus still in its infancy. Competitiveness is always the result of the combination of enterprise-specific advantages with the location-specific advantages, where the support measures as well as overall quality of the institutional framework are detrimental. The in-depth interviews and qualitative analysis have shown that relatively small impact of the measures can be attributed to several deficiencies in Slovenian business environment. The evaluation of the business results of the subsidies' recipients is thus followed by the analyses of the institutional framework, where we group the elements of institutional framework in the legal, economic and political institutions. In concluding chapter we sum up our findings, point to the insufficiencies and propose potential improvements in the programmes for the promotion of competitiveness and entrepreneurship. 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 Spodbujanje nacionalne konkurenčnosti je v zadnjem desetletju med osrednjimi cilji ekonomskih politik tako v razvitih kakor hitro razvijajočih se gospodarstvih. Politike spodbujanja konkurenčnosti so tako predmet podrobnih analiz in se nenehno dograjujejo. Študija podaja celovito vrednotenje politike na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti v obdobju od 2004 do 2009 v Sloveniji. Vključuje pregled ponudbe in razvoja ukrepov ekonomske politike ter njihove učinke. Na osnovi pregleda ponudbe vse ukrepe razvrstimo v pet skupin: (I) vavčerske spodbude), (ii) spodbude za investicije v R&R in tehnologijo, (iii) spodbude za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnosti (iv) spodbude, ki olajšujejo financiranje (tako lastniško financiranje kakor garancije) ter (v) spodbude internacionalizaciji podjetij. Osnovna hipoteza, ki jo v študiji preverjamo, je, da dodeljene spodbude podjetjem prinašajo koristi, ki se kažejo v rasti in razvoju podjetij ter večji uspešnosti poslovanja. V raziskovalnih vprašanjih nas zato zanima: (i) kako uspešno je poslovanje prejemnikov spodbud/pomoči pred prejemanjem spodbude in ali se uspešnost poslovanja podjetij po prejemu spodbude izboljša, (ii) kakšen učinek lahko pripišemo posameznim vrstam spodbud oziroma državnim pomočem ter (iii) katere so ovire pri bolj učinkoviti izrabi dodeljenih spodbud oz. pomoči. Preverjali smo torej ne le to, ali so spodbude prejela potencialno uspešnejša podjetja, temveč tudi to, kako uspešno so podjetja uporabila pridobljena sredstva v svojem poslovanju. Ker nas posebej zanimajo razlike v času in kako dolgo trajajo učinki spodbud oziroma pomoči, preučevanje opravimo z dinamično analizo in preverjamo razlike v poslovanju že pred prejemov spodbud (s čimer posredno ugotavljamo uspešnost nosilcev ekonomske politike pri izbiranju prejemnikov spodbud) in učinke, ki se v rasti in poslovanju podjetij na ravni uveljavljenih izkazov o poslovanju pokažejo po prejemu spodbude in predvsem zaradi prejema spodbude. V okviru skupin se osredotočimo na skupne učinke spodbud na poslovanje in dinamiko rasti prejemnikov, saj heterogenost oblik spodbud preprečuje podrobnejše zaključke na ravni posameznih oblik spodbud ali kvalitativnih sprememb v procesih podjetij. V ta namen razvijemo posebno metodologijo, ki omogoča ocenjevanje učinkov prejete spodbude na več načinov, kar povečuje zanesljivost in robustnost ocen. Razvite ekonometrične tehnike odpravljajo tako problem časovno konstantnih podjetniško-specifičnih lastnosti, ki jih ne moremo opazovati (sposobnost managmenta, motiviranost zaposlenih) kot tudi problem skupnega (enakega) trenda v skupini prejemnikov in kontrolnih enot. S tem se izognemo tveganju, da bi v primeru, če obravnavani kazalci uspešnosti oz. učinkovitosti trendno rastli v vseh podjetjih ne glede na črpanje javnih sredstev (ali prejemanje spodbud), porast neupravičeno pripisali ukrepu, čeprav je bil posledica na primer splošne gospodarske dinamike. Uspešnost in rast podjetij, ki so prejela pomoči, analiziramo na osnovi podatkov iz zaključnih računov v treh korakih: (i) s primerjavo kazalnikov poslovanja prejemnikov pomoči s celotno populacijo podjetij v panogah prejemnikov in (ii) z analizo uspešnosti podjetij, ki so prejela pomoči, tako da prejemnike pomoči primerjamo z njimi podobnimi podjetji iz iste panoge in istega leta z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) in še (iii) z več različnimi metodami paritve. Analizo opravimo ločeno za dve skupini podjetij; najprej za gospodarske družbe, nato pa še za samostojne podjetnike. Nabor indikatorjev s katerimi merimo učinke spodbud na rast in poslovanje gospodarskih družb vključuje: prihodke od prodaje, zaposlenost, vrednost izvoza, izvozno intenzivnost, dodano vrednost, produktivnost dela, velikost povprečnih plač in kapitalsko intenzivnost. Pri samostojnih podjetnikih učinke na rast in poslovanje spremljamo z enakimi indikatorji, zaradi nerazpoložljivosti podatkov (odsotnosti zahtev poročanja) pa izpustimo oceno učinkov na rast izvoz in vpliv na izvozno intenzivnost. Tako metodologijo uporabimo za analizo vavčerskih spodbud, spodbud ta investicije v R&R in tehnologijo ter finančnih spodbud. V skupini spodbud za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnosti zaradi manjših vzorcev in heterogenosti uporabnikov spodbud analizo opravimo na podlagi primarnega zbiranja podatkov s pol-strukturiranimi vprašalniki ter globinskimi intervjuji. Najpomembnejše ugotovitve po posameznih vsebinskih sklopih so naslednje: Vavčerske spodbude so glede na število prejemnikov najštevilčnejše, vendar so vrednostno v povprečju nizke. Nizki in večinoma kratkotrajni so tudi učinki vavčerjev na poslovanje prejemnikov. Pri gospodarskih družbah se kot statistično značilni potrdijo kumulativni učinki v povečanju zaposlenosti in povečanju povprečne plače na zaposlenega (usposabljanje), kjer so učinki vidni do konca opazovanega obdobja in so bolj intenzivni ob sočasnem povečevanju kapitalske intenzivnosti, prodaje in produktivnosti. O vplivu na prodajo ali izvoz ne moremo govoriti. Za samostojne podjetnike so učinki na zaposlenost in povprečno plačo po obsegu nekoliko višji in so prav tako prisotni predvsem v prvih dveh letih po prejemu spodbude. Spodbude za investicije v R&R in tehnologijo so drugi najpogosteje uporabljeni ukrep med slovenskimi podjetji in kar petina prejemnikov teh spodbud prejema tudi vavčerske spodbude. Med gospodarskimi družbami so v celotnem opazovanem obdobju (takoj po prejemu in tudi 5 let po prejemu spodbud) potrjeni učinki teh spodbud na skupno ustvarjeno dodano vrednost, zaposlenost in plače. Na daljši rok ( v obdobju pet let od prejema pa do pet let po prejemu spodbude) so potrjeni tudi pozitivni učinki na prodajo in povečanje ravni izvoza, na krajši rok (do leta po prejemu sredstev) pa so potrjeni učinki na kapitalsko intenzivnost in povečanje povprečne plače na zaposlenega. Pri samostojnih podjetnikih (tudi zaradi manjšega vzorca) najdemo manj statistično značilnih učinkov, na povečanje kapitalske intenzivnosti in skupne ustvarjene dodane vrednosti se pojavi predvsem v prvem letu po prejemu pomoči. V skupini teh spodbud smo preverjali tudi razlike v poslovanju in učinkih pomoči med prejemniki spodbud s strani ESRR in prejemniki spodbud brez udeležbe evropskih sredstev, vendar soudeležba ESRR na splošno ne kaže drugačnih učinkov in nima posebnega vpliva na učinke pomoči. Analiza spodbud za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnosti pokažejo da so ukrepi na področju interdisciplinarnosti kljub pogojem gospodarske krize pripomogli povečanju zaposlenosti v R&R dejavnosti kot tudi k povečanju investicij v R&R dejavnost. Za veliko večino prejemnikov so bila sredstva ključna za dokončanje projektov ali so bistveno pripomogla k hitrejši izvedbi projektov. Prispevek institucij inovativnega okolja je bil skromnejši od pričakovanega. Uporabniki pogrešajo večjo fleksibilnost pri prilagajanju skupin in upoštevanje funkcionalnih zanj in usposobljenosti, ki presega zgolj formalno izobrazbo oziroma nazive. V vrednotenju pogrešajo celovito ocenjevanje uspešnosti projektov (ne le članov skupin) v procesih izvedbe pa večjo hitrost. Analiza finančnih spodbud pokaže, da so prejemniki teh pomoči uspešnejši od povprečnih podjetij v svoji panogi že pred prejemom pomoči in da relativno uspešnejši ostanejo tudi po prejemu spodbud. Izbor podjetij, ki prejemajo spodbude je skrben, toda rezultati relativno skromni, rast podjetij pa je usmerjena predvsem v domačo prodajo in zaposlovanje na kratek rok. Učinki, ki jih lahko pripišemo izključno finančnim spodbudam, so po obsegu relativno omejeni in se kažejo predvsem v prvih letih po prejemu spodbude. Učinki finančnih pomoči se v prvih letih po prejemu potrdijo pri prodaji, kapitalski intenzivnosti in obsegu celotnega izvoza (ne pa v izvozni intenzivnosti). Trajnejši pozitivni učinki se kažejo le pri zaposlenosti, skupni ustvarjeni dodani vrednosti in plačah, vendar tega ne spremlja povečanje produktivnosti. Glede na omejenost finančnih spodbud in drugih vrst državnih pomoči v bodoče in dejstvo da so ravno vstopi podjetij na nove trge med kapitalsko najbolj zahtevnimi projekti ter tudi tistimi, k ob uspešnem zagonu pomenijo dolgoročno rast podjetij, je smiselno da v svojem analiziranju in spremljanju uspešnosti poslovanja prejemnikov pomoči večjo težo namenijo tudi spremljanju internacionalizacije poslovanja (mednarodne rasti) prejemnikov pomoči. Prejemniki pomoči se namreč tudi v doseganju ciljev prilagajajo kazalnikom, ki jih spremljajo dajalci pomoči. Večina ukrepov je glede na pregled ponudbe in cilje ukrepov v obdobju od 2004 do 2009 usmerjena v rast in razvoj podjetij, vendar so učinki na rast razmeroma skromni, kratkotrajni in vpliva na večanje produktivnosti, trajnejšo rast in mednarodno rast (ki je dolgoročno edina trajnejša rast) ne moremo potrditi. Nižja učinkovitost spodbud je tudi posledica nekaterih slabosti v slovenskem poslovnem okolju in slabem delovanju institucij, kjer Slovenija izgublja prednosti napram ostalim državam. Sodobni koncepti konkurenčnosti države zahtevajo analizo (populacije) podjetij v posamezni državi glede na kombinacije posameznih vrst prednosti. Konkurenčnost je namreč vedno rezultanta kombiniranja podjetniško specifičnih prednosti s primerjalnimi prednosti posamezne lokacije, med katere med drugim sodijo tako spodbude kakor kakovost institucionalnega okolja. Opravljena analiza razvoja institucionalnega okolja v Sloveniji v zadnjem desetletju, ki sledi analizi posameznih vrst spodbud, je pokazala ne le relativno nazadovanje kakovosti delovanja institucij v primerjavah z drugimi evropskimi državami temveč tudi absolutno nazadovanje kakovosti delovanja pravnih institucij. To je nedvomno ena največjih ovir podjetništvu in konkurenčnosti slovenskih podjetij. Nedelovanje pravne države, nizka kakovost institucij in zahtevni administrativni postopki z visoko obdavčitvijo dela pomenijo veliko oviro in zmanjšujejo motiv, da bi manjša uspešna podjetja prerasla v velika podjetja. Teh ovir v poslovnem okolju spodbude in državne pomoči ne morejo premostiti, zagotovo pa te ovire zmanjšujejo tudi njihovo učinkovitost. Razvoj kakovostnega delovanja institucij in spodbujanje podjetništva je osnovni način spodbujanja inovativnosti in konkurenčnosti nacionalnih gospodarstev. Pomanjkljivosti obstoječe politike so nekonsistentnost izvajanja politike in veliko število sprememb v ukrepih (spremembe ukrepov, izvedbe nosilcev), ki jih podjetja težko spremljajo. Podjetja vidijo ovire v zahtevnih administrativnih postopkih in projektni dokumentaciji (predlagajo prilagoditve glede na vrednost pridobljenih sredstev), nesodelovanju med različnimi državnimi institucijami. Med pomanjkljivosti izvajanja trenutne politike sodi tudi nesistematično spremljanje in vrednotenje učinkov, kar je nujna podlaga za vodenje prilagajanje nadgrajevanje ukrepov in potrebna informacija tudi za same uporabnike sredstev. Poleg izboljšav na področju spremljanja poslovanja prejemnikov (kjer poleg bolj ažurnega kreiranja in izkoriščanja obstoječih podatkovnih baz in indikatorjev ter priporočene uvedbe elektronskega poročanja) je vsaj za spodbude na področju spodbujanja R&R dejavnosti, razvoja človeških virov in inovativnosti poleg rednih kazalnikov poslovanja smiselno tudi analiziranje kvalitativnih sprememb in vedenja podjetij v daljšem obdobju. Prav tako je v politikah spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti poleg neposrednih spodbud in nepovratnih pomoči ter olajšanja dostopa do financiranja smiselno preučiti učinke drugih ukrepov, na primer v te namene razvitih davčnih olajšav, kjer izkušnje in obstoječe analize za druge države potrjujejo doseganje trajnih učinkov ob nižjih stroških. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 Ciljni raziskovalni projekt je v celoti realiziran. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 Sprememb ni bilo. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 252790272 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nacionalni inovacijski sistem ANG National system of innovation in Slovenia Opis SLO Monografija celovito prikazuje inovacijski sistem Slovenije, od institucionalnega pregleda preko ukrepov in indikatorjev stanja na področju R&R in inovacij. Ugotavlja, da slovenski inovacijski sistem potrebuje določeno stabilnost ukrepov in instrumentov. Tako bo omogočeno podjetjem, da se prilagodijo zagotovljenim podporam in jih vgradijo v svojo R&R in inovacijsko politiko. Hkrati bi taka stabilnost omogočila analizo učinkov na srednji rok in lažjo identifikacijo ovir učinkovitejši politiki. The publication describes in detail Slovenian innovation system, from its institutions, support measures as well as amjor R&D and innovation ANG indicators. Slovenian R&D and innovation framework needs certain stability in terms of measures and instruments. This would give the companies a chance to get used to the offered support which is available to them on a regular, sustained basis and integrate this into their own R&D and innovation policy. It would provide an opportunity to analyse the impact of the measures over medium-term period and see where the barriers to their efficiency are most pronounced. Objavljeno v Faculty of Social Sciences, Založba FDV; 2010; Avtorji / Authors: Bučar Maja, Jaklič Andreja, Udovič Boštjan Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 30184285 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Multinacionalke iz Slovenije- nano velikost, a giga pomembnost ANG Multinationals from Slovenia - nano size, but giga important Opis SLO Slovenske multinacionalke so v primerjavi z največjimi transnacionalkami v svetu bistveno manjše, toda tvorijo zelo pomemben del slovenskega gospodarstva tako glede deležev v zaposlenih, pri izvozu in so nasploh uspešnejše kot nacionalno usmerjene firme. Njihova reakcija na krizo je bila hitrejša, proaktivnejša. Znižanje vlaganj v R&R in izobraževanje jim je bilo le izhod v sili. Nekatere so najprej zamrznile svoje internacionalizacijske plane, kasneje pa iskale izhod iz krize s krepitvijo internacionalizacije. ANG Slovene MNCs are compared with the largest 25 TNCs in the world much smaller but constitute very important share in Slovene economy, by employment, export and performed better that other more nationally oriented firms. Their reaction to the crises was faster and more proactive including refraining from reducing investment in R&D and cutting on training. Some initially freeze their internationalization strategies while later exit the crises by more internationalization. Objavljeno v Palgrave Macmillan; The emergence of Southern multinationals; 2011; Str. 130-148; Avtorji / Authors: Jaklič Andreja, Svetličič Marjan Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 3. COBISS ID 29940829 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Inovacijski potencial javno-zasebnih partnerstev v na znanju temelječih storitvah v Sloveniji ANG Innovation potential of public and private sector' cooperation in knowledgeintensive services in Slovenia Opis SLO Članek obravnava s pomočjo študij primerov javno-zasebna partnerstva na področju storitev, ki vključujejo visoko stopnjo znanja. Ugotavlja, da tako sodelovanje pomeni uspešno kombiniranje komplementarnih znanj v izgradnji inovacijskega potenciala vseh sodelujočih. ANG The paper examines the public private partnerships in the area of knowledge intensive services through several case studies. The findings suggest important contibution of such partnerships, since they enable high level of complementarity of skills and knowledge in achieving innovation potential of the stakeholders. Objavljeno v Ekonomsko-poslovna fakulteta;Društvo ekonomistov Maribor;Ekonomski center Maribor; Naše gospodarstvo; 2010; Letn. 56, št. 5/6; str. 29-35; Avtorji / Authors: Bučar Maja, Stare Metka, Jaklič Andreja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 30165341 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenski globalni igralci ANG Chapter 10 - Slovenia's global players Opis SLO Kriza je povzročila znatne spremembe na listi 25 največjih slovenskih multinacionalk. Nekatere starejše so izpadle iz liste, (največ velika javna podjetja, največkrat zaradi menedžerskih prevzemov s finančnim vzvodom). Novinke na listi so relativno manjše, bolje upravljane, so več investirale v R&R in so bile smelejše pri internacionalizaciji. ANG A crisis has demonstrated that the list of 25 largest Slo MNCs has substantially changed. While some old MNCs disappeared (mostly former large publicly owned firms largely due to leveraged MBOs) there are many newcomers, some even relatively smaller firms. MNC which remain on the list for many years has proved to be better managed, invested more in R&D and more internationalized. Objavljeno v Vale Columbia Center on Sustainable International Investment; MNEs from emerging markets; 2011; Str. 336-359; Avtorji / Authors: Jaklič Andreja, Svetličič Marjan Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 255151360 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Poslovno okolje za delovanje podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji ANG Business environment for foreign direct investment in Slovenia Opis SLO Monografija razkriva značilnosti slovenskega poslovnega okolja za podjetja s tujim kapitalom v obdobju 2007- 2008, torej ob začetku gospodarske krize. Avtorji uvodoma obravnavajo dejavnike privlačnosti na ravni države kot celote, nato pa na podlagi raziskave med neposrednimi tujimi investitorji prikažejo njihove motive, ovire, težave pri razpoložljivosti in usposobljenosti zaposlenih, vpetost podjetij s tujim kapitalom v slovensko gospodarstvo ter načrte podjetij s tujim kapitalom. ANG The publication reveals characteristics of slovenian business environment for FDIs during 2007-2008, at the beginning of financial crisis. The authors analyse the attractiveness at the level of the country as such. Through the interviews of foreign investors their motives, barriers, difficulties with availability and quality of human resources and their future plans are assessed. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Fakulteta za družbene vede; 2011; Avtorji / Authors: Burger Anže, Jaklič Andreja, Rojec Matija Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 252790272 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Inovacijski sistem Slovenije ANG National system of innovation in Slovenia Opis SLO Monografija celovito prikazuje inovacijski sistem Slovenije, od institucionalnega pregleda preko ukrepov in indikatorjev stanja na področju R&R in inovacij. Ugotavlja, da slovenski inovacijski sistem potrebuje določeno stabilnost ukrepov in instrumentov. Tako bo omogočeno podjetjem, da se prilagodijo zagotovljenim podporam in jih vgradijo v svojo R&R in inovacijsko politiko. Hkrati bi taka stabilnost omogočila analizo učinkov na srednji rok in lažjo identifikacijo ovir učinkovitejši politiki. ANG The publication describes in detail Slovenian innovation system, from its institutions, support measures as well as amjor R&D and innovation indicators. Slovenian R&D and innovation framework needs certain stability in terms of measures and instruments. This would give the companies a chance to get used to the offered support which is available to them on a regular, sustained basis and integrate this into their own R&D and innovation policy. It would provide an opportunity to analyse the impact of the measures over medium-term period and see where the barriers to their efficiency are most pronounced. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Faculty of Social Sciences, Založba FDV; 2010; Avtorji / Authors: Bučar Maja, Jaklič Andreja, Udovič Boštjan Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 29448797 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Od imitiranja politike do učenja: upravljanje z inovacijsko politiko ANG From policy imitation to policy learning Opis SLO Analiza se osredotoča na prenos dobrih praks iz inovacijsko razvitih okolij v države nove članice EU. Izpostavlja, da je za uspešnost politike ključnega pomena prilagoditev ukrepov na specifičnosti nacionalnega okolja in ne le enostavno kopiranje dobrih praks. ANG Analysis focuses on transfer of good practices from innovation leaders to the new EU member countries. It draws attention to the fact that the succesful innovation policy needs to be based on adaptation of measures to local specifics and not simply imitating the good practices. Šifra D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu Objavljeno v Garnet; 2010; XII str.; Avtorji / Authors: Bučar Maja, Stare Metka Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 1. Diseminacija razultatov in razvitih metodologij v mednarodnih znanstvenih in strokovnih krogih: - SERVICE INNOVATION POLICY BENCHMARKING- SLOVENIA (samostojna publikacija v postopku izida) predstavljena na srečanju Tink -tanka EPISIS projekta (European Policies and Instruments to Support Service Innovation) na Dunaju februarja 2o12, ter v Parizu na OECD marca 2012, dr- Metka Stare - vabljeno predavanje na med. konferenci Competitiveness Reasearch v Budimpešti, 8.-9. marca 2012 s prispevkom »How efficient is promotion of competitiveness? Evaluating the case of Slovenia. (dr. Andreja Jaklič) - prenos rezultatov in spoznanj v visokošolsko izobraževanje: v okviru podiplomskih programov 2. stopnje Mednarodni odnosi, Diplomacija in Evropske študije, ter dveh dodiplomskih programov 1. stopnje (Mednarodni odnosi in Evropske študije). - Gospodarski in tehnološki razvoj: rezultati raziskav s področja spodbujanja konkurenčnosti, internacionalizacije poslovanja, inovacijske aktivnosti, tehnološkega prestrukturiranja in informacijsko komunikacijskih tehnologij so relevantni za povečevanje konkurenčne in izvozne sposobnosti ter produktivnosti. - Družbeni razvoj: uporaba rezultatov v pripravi analitičnih podlag za različne strateške dokumente in ukrepe ekonomske politike. 2. Članstvo v Znanstvenoraziskovalnem svetu za družboslovje, Nacionalnem svetu za znanost in tehnologijo, Strokovnem svetu MZZ za razvojno sodelovanje, Strokovnem svetu Tehnološke agencije RS, Strateškem svetu zunanjega ministra, Strateškem svetu MZZ za gospodarsko diplomacijo, Strateškem svetu za internacionalizacijo GZS. 3. Svetovalna dejavnost v Sloveniji: za Javno Agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije na področju vhodnih NTI, za MZZ zlasti na področju izobraževanja diplomatov in ekonomske diplomacije 5. Svetovalna dejavnost za Evropsko komisijo: članstvo v Expert Advisory Group on International Scientific Cooperation, Highlevel Expert Group on Innovation for Growth. 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 SLO_ Prispevki projekta k razvoju znanosti: - Prispevki na področju raziskovanja konkurenčnosti. Razumevanje in pregled evolucije koncepta konkurenčnosti in pregled razvoja politik spodbujanja konkurenčnosti je ključen za razvoj in preverjanje obstoječih teorij. Nacionalna konkurenčnost je namreč v zadnjem desetletju osrednji cilj ekonomskih politik razvitih in hitro razvijajočih se gospodarstev. Razumevanje koncepta in vloge posameznih determinant konkurenčnosti je ključno za oblikovanje politik ter spremljanje rezultatov politik. Analize kažejo, da je vloga posameznih determinant konkurenčnosti med državami različna, zato temeljite nacionalne študije prispevajo k razvoju teorije, izboljševanju metodologije in kritični interpretaciji mednarodno uveljavljenih lestvic konkurenčnosti. - Razvoj metodologije merjenja učinkov posameznih ukrepov, ki je uporabna ne le za vse oblike pomoči temveč tudi drugih vrst spodbud ali investicij. Dinamično merjenje učinkov z metodami paritev in drugimi uporabljenimi metodami tudi v znanstvenih krogih še ni široko uveljavljeno, še posebej pa je redko na področju vrednotenja ekonomskih politik. Kombiniranje tehnik in metod v ocenjevanju učinka posameznega instrumenta zato pomeni izviren prispevek k metodologiji merjenja uspešnosti ekonomskih politik. - Rezultati analize, ki vključuje celovit pregled ukrepov v obdobju od 2004 do 2009 v Sloveniji ter vrednotenje učinkov palete različnih ukrepov z različnimi metodami, podajajo komplementarno razlago procesov in prilagajanja podjetij, ki jo lahko sicer razbiramo iz makroekonomskih indikatorjev in mednarodnih lestvic konkurenčnosti, v katerih Slovenija od leta 2009 nazaduje. - Projektna skupina je oblikovala nekatere originalne baze podatkov in znanj, ki so lahko podlaga za nadaljnje raziskave ter osnova tudi za delo naročnikov ter drugih raziskovalcev ter za učinkovitejše vodenje ekonomske politike države in poslovne politike podjetij. ANG_ Understanding and overview of the evolution of competitiveness concept and of policies for promotion of competitiveness is the key determinant of assessment of prevailing theories. National competitiveness has been the major focus of economic policies in developed economies as well as the emerging ones. The understanding of the concept and the role of individual determinants of competitiveness is the key to design of policies and monitoring of their results. The analyses show that the role of these individual determinants differs significantly among the countries. Therefore national analyses contribute to the development of theory, improvements in methodology and critical interpretation of internationally established competitiveness rankings. Development of methodology for measurement of the impact of individual instruments, which can be applied for other types of state aid as well. Dynamic measurement of impact via parity method and other applied methods have not yet been used extensively in science community yet, and in particularly not in evaluation of economic policy instruments. The combination of techniques and methods in evaluating effects of individual instruments therefore presents an original scientific contribution. The results of analyses include comprehensive overview of measures during 2004-2009 in Slovenia and evaluate the impact of a set of different instruments with application of several methods, giving therefore a complementary explanation of the processes in business sector. Project team has constructed several original databases and knowledge, which cab serve as inputs into further research for improved policy-making. 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO Delo in rezultati projektne skupine so usklajeni s prioritetami Strategije razvoja Slovenije, saj se osredotočajo na krepitev položaja Slovenije in njenih akterjev na evropski in globalni ravni. Tesno vpetost projektne skupine v procese družbeno-ekonomskega razvoja Slovenije dokazuje tudi velika angažiranost raziskovalcev v delu UMAR-ja, študije in ekspertize, ki so jih raziskovalci naredili za Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, JAPTI, Službo Vlade za razvoj in evropske zadeve, GZS, podjetja, ter sodelovanje raziskovalcev v različnih gospodarskih in državnih telesih (Strateški svet Ministrstva za zunanje zadeve, strokovna telesa Službe vlade za razvoj, Svetu za znanost in tehnologijo Statistične sosvetu za R&R dejavnost in inovacije, itd.). Konkretneje pa se pomen dela projektne skupine za razvoj Slovenije izraža naslednjem: - Boljše poznavanje dejavnikov konkurenčnosti. Raziskovanje sposobnosti slovenskega gospodarstva za prenos tehnologije in inovacij in krepitve inovativne sposobnosti, ter za sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom je podlaga za načrtovanje ukrepov. Analiza ukrepov in njihovih učinkov pa nujna podlaga za nadaljnje oblikovanje ekonomske politike. - Rezultati analize, ki vključuje celovit pregled ukrepov v obdobju od 2004 do 2009 v Sloveniji ter vrednotenje učinkov palete različnih ukrepov z različnimi metodami, podajajo komplementarno razlago procesov in prilagajanja podjetij, ki jo lahko sicer razbiramo iz makroekonomskih indikatorjev in mednarodnih lestvic konkurenčnosti, v katerih Slovenija od leta 2009 nazaduje. Pomenijo osnovo za oblikovanje bodočih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in podjetništva. - Identifikacija ovir, ki zmanjšujejo uspešnost izrabe nepovratnih sredstev iz naslova spodbujanja konkurenčnosti in podjetništva je lahko neposredno uporabljena s strani naročnika ter ostalih akterjev, kiso udeleženi. - Projektna skupina je poleg rezultatov o učinkih oblikovala nekatere originalne baze podatkov in znanj, ki so lahko podlaga za nadaljnje raziskave ter osnova tudi za delo naročnikov ter drugih raziskovalcev ter za učinkovitejše vodenje ekonomske politike države in poslovne politike podjetij. - Projektna skupina je razvila metodologijo merjenja učinkov posameznih ukrepov, ki je uporabna ne le za vse oblike pomoči temveč tudi drugih vrst spodbud ali investicij. Dinamično merjenje učinkov z metodami paritev in drugimi uporabljenimi metodami v Sloveniji še ni uveljavljeno, še posebej pa je redko na področju vrednotenja ekonomskih politik. Kombiniranje tehnik in metod v ocenjevanju učinka posameznega instrumenta zato pomeni izviren prispevek k metodologiji merjenja uspešnosti ekonomskih politik v Sloveniji, ki je lahko neposredno uporabljen za vrednotenje številnih drugih ukrepov. - Člani raziskovalne skupine so vpeti v pedagoško delo na Fakulteti za družbene vede, kot tudi na drugih visokošolskih institucijah v Sloveniji in tujini, kar zagotavlja prenos rezultatov raziskovalnega dela skupine v izobraževalni proces. - V procesu raziskovanja je projektna skupina identificirala raziskovalnih vprašanj in analiz, ki so potrebne v nadaljnjem izvajanju politike spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. ANG The research of the project team is in line with the priorities of Slovenian Development Strategy as they focus on strengthening the position of Slovenia and its stakeholders at the EU and global level. High level of relevance of the project for the socio-economic development of Slovenia is demonstrated by significant engagement of project researchers in analytical work for IMAD, Ministry of Foreign Affairs-MFA, Ministry of Economy, PAEFI, and Government office for Growth and European Affairs, Chamber of Economy and various enterprises. In addition, the research team members are represented in a number of advisory councils and Committees (Strategic Council of the MFA, Science and Technology Council of RS, Innovation Selection Committee of Central Slovenian Chamber of Economy, Council of the Statistical Office for R&D and innovation, etc.) In particular, the results of the research team's work are illustrated by: - Understanding and overview of the evolution of competitiveness concept and of policies for promotion of competitiveness. Research on capabilities of Slovenian business sector for transfer of technologies and introduction of innovation as well as cooperation with the public research institutions. Analysis of the measures and impacts is the essential input for further development of economic policies. - The results of analyses include comprehensive overview of measures during 2004-2009 in Slovenia and evaluate the impact of a set of different instruments with application of several methods, giving therefore a complementary explanation of the processes in business sector. They represent an important input in design of future support measures for competitiveness and entrepreneurship. - Identification of barriers, which limit the potential of subsidies, can be used directly by the policy maker as well as by other stakeholders. - Project team has constructed several original databases and knowledge, which can serve as inputs into further research for improved policy-making. - Development of methodology for measurement of the impact of individual instruments, which can be applied for other types of state aid as well. Dynamic measurement of impact via parity method and other applied methods have not yet been used extensively in science community yet, and in particularly not in evaluation of economic policy instruments. The combination of techniques and methods in evaluating effects of individual instruments therefore presents an original scientific contribution. - Project team members are involved in teaching at the Faculty of Social Sciences as well as several other academic institutions in Slovenia and abroad. This way a successful dissemination of research results into education processes is assured. - Several potentially relevant research areas were identified during the project, which could be beneficial in further developments of support policies for competitiveness and entrepreneurship. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 - mednarodne raziskovalne skupine in raziskovalci na področji področja konkurenčnosti, s katerimi sodelujejo člani projektne skupine - Evropska komisija (Expert Advisory Group on International Scientific Cooperation, Highlevel Expert Group on Innovation for Growth ter v raziskavah Trendchart Country Reports in ERAWATCH Analytical Country Reports - anketirana podjetja in tehnološki parki ter inkubatorji, ki pogrešajo povratno informacijo o uspešnosti porabe nepovratnih sredstev 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih 0 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:14 FP7217247 SERVPPIN - INNO NETS EPISIS, TEKES (2009-2012) FP7 SERVICEGAP - Programme on Emergence of Southern Multinationals and their Impact on Europe, Cost ACTION IS0905 project - -Trendchart Country Report 2011 in ERAWATCH Analytical Country Report 2011 Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 V okviru sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami ter tujini raziskovalci so načrtovane številne skupne publikacije z rezultati našega projekta ter izmenjava raziskovalnih izkušenj na dogodkih (tako rezultatov kakor metodologij za merjenje učinkov).Ker je bil raziskovalni projekt obsežen in časovno zelo omejen, večina raziskovalnega gradiva potrebuje še nadaljnjo obdelavo za diseminacijo znanstvenih dosežkov. - Mednarodne raziskave, ki so podlaga ekonomski politiki v EU (Trendchart Country Report 2011 in ERAWATCH Analytical Country Report 2011) - Načrtovane so tudi skupne prijave novih raziskovalnih projektov. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Andreja Jaklič družbene vede ZIG Kraj in datum: Ljubljana 10.4.2012 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012/9 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012 v1.00c 46-F1-A6-E6-50-02-D4-61-E4-AB-11-6A-82-1A-D1-AB-12-FE-85-EA Center za mednarodne odnose Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani Končno poročilo za ciljni raziskovalni projekt Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2004-2009 s predlogi novih ukrepov in kazalnikov ter sprememb obstoječih ukrepov in kazalnikov Vodja projekta: Andreja Jaklič RAZISKOVALNA SKUPINA1 Maja Bučar, Anže Burger, Andreja Jaklič, Aljaž Kunčič, Matija Rojec, Marjan Svetličič, Metka Stare, Boštjan Udovič 1 Za raziskovalni izziv in dobro sodelovanje se zahvaljujemo MG, SVREZ ter ARRS ter skrbnikom Ciljnega raziskovalnega programa g. Danilu Vidovič, mag. Katji Lautar ter ga. Lili Lučič. POVZETEK Študija podaja celovito vrednotenje politike na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti v obdobju od 2004 do 2009. Vključuje pregled ponudbe in razvoja ukrepov ekonomske politike v tem obdobju in vse ukrepe razvrsti v pet skupin: (i) vavčerske spodbude, (ii) spodbude za investicije v R&R in tehnologijo, (iii) spodbude za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnost, (iv) spodbude za financiranje (lastniško financiranje in garancije) ter (v) spodbude internacionalizaciji podjetij. V nadaljevanju za vsa podjetja, ki so prejela spodbude iz prvih štirih skupin, analiziramo uspešnost poslovanja v obdobju 5 let pred prejemom pomoči in v obdobju po prejemu pomoči ter (glede na obseg prejemnikov in razpoložljivost podatkov) z uporabo različnih metod ocenimo učinke posameznih vrst spodbud po skupinah. Zanima nas, kako prejemanje spodbud oziroma pomoči vpliva na uspešnost poslovanja in dinamiko (domače in mednarodne) rasti, pri čemer opazujemo gibanje in vpliv na: rast prodaje, rast zaposlovanja, rast dodane vrednosti, rast produktivnosti, rast povprečnih plač,rast kapitalne intenzivnosti, rast izvoza in izvozno intenzivnost. V ta namen razvijemo posebno metodologijo, ki omogoča ocenjevanje učinkov prejete spodbude na več načinov, kar povečuje zanesljivost in robustnost ocen. Razvite ekonometrične tehnike v skupinah z manjšimi vzorci kombiniramo z anketnim raziskovanjem in globinskimi intervjuji. V vseh preučevanih skupinah ukrepov velja, da so prejemniki spodbud že v obdobju pred prejemom spodbud v uspešnosti poslovanja nad povprečjem panoge, kar potrjuje uspešnost selekcijskega mehanizma pri dodeljevanju spodbud. Učinki na poslovanje so med skupinami sicer različni, za večino ukrepov pa velja da je več učinkov relativno kratkotrajnih, da so po obsegu relativno nizki in se najpogosteje pojavijo v letu prejema ali prvih letih po prejemu pomoči. Ukrepi kažejo nastavek za spodbujanje konkurenčnosti, v preučevanem obdobju pa imajo omejen vpliv na povečevanje uspešnosti poslovanja in rast podjetij. Sodobni koncepti konkurenčnosti države zahtevajo analizo (populacije) podjetij v posamezni državi glede na kombinacije posameznih vrst prednosti. Konkurenčnost je torej vedno rezultanta kombiniranja podjetniško specifičnih prednosti s primerjalnimi prednosti posamezne lokacije, med katere med drugim sodijo tako spodbude kakor kakovost institucionalnega okolja. Globinski intervjuji in kvalitativno raziskovanje so namreč pokazali, da je slabša izraba spodbud tudi posledica nekaterih slabosti v slovenskem poslovnem okolju. Analizi poslovanja prejemnikov spodbud po posameznih skupinah spodbud zato sledi analiza razvoja institucionalnega okolja v Sloveniji, kjer dejavnike institucionalnega okolja razvrstimo v pravne, ekonomske in politične institucije, opazujemo njihovo spreminjanje kakovosti v času in tudi primerjalno glede na druge evropske države. V sklepnem poglavju strnemo ugotovitve, opozorimo na pomanjkljivosti in predlagamo možne izboljšave v programih spodbujanja konkurenčnosti in podjetništva. SUMMARY The analysis presents a comprehensive evaluation of the policies in the field of entrepreneurship and competitiveness promotion during the period from 2004 to 2009. It covers the overview of the development of measures of economic policy during this time frame and organises the measures into five groups: i) support through voucher schemes; (ii) subsidies for R&D and technology investments; (iii) subsidies for networking, innovation support environment and development of human resources; (iv) re-financing subsidies (venture capital, interest rates' subsidies and credit guarantees) as well as (v) promotion of internationalisation of enterprises. The business results five years prior and after the receipt of subsidy for all of the enterprises- recipients of subsidies in the first four groups are evaluated. Depending on the availability of data, several methods are applied to assess the rate of success of different measures as reflected in the business results of the recipients. The focus of analysis was on the impact of subsidies on the business results and dynamics of growth (both national and international), with specific attention to the following indicators: growth of sales, employment growth, value added, productivity, increase in average wages, capital intensity, export growth and intensity. To be able to evaluate the impacts of received subsidies through various aspects, a special methodology has been developed, allowing for increased precision and robustness of the results. Econometric techniques, developed in this manner are further combined for the measures with smaller samples with questionnaire method and in-depth interviews of the recipients. In all analysed groups we see that the recipients have been above the average of their sector in their business results, confirming the appropriateness of the selection methods of the financier. The impact of subsidies on business results are varied among different groups, yet for most measures, the impacts are relatively short-lived, not very significant and appear primarily during the year of subsidy or soon after. The promotion of competitiveness through the analysed measures during the observed period is thus still in its infancy, since the impact on business results of the recipients is relatively weak. Contemporary concepts of competitiveness require the analysis of enterprise population through a combination of different types of advantages. Competitiveness is always the result of the combination of enterprise-specific advantages with the location-specific advantages, where the support measures as well as overall quality of the institutional framework are detrimental. The in-depth interviews and qualitative analysis have shown that relatively small impact of the measures can be attributed to several deficiencies in Slovenian business environment. The evaluation of the business results of the subsidies' recipients is thus followed by the analyses of the institutional framework in Slovenia, where we group the elements of institutional framework in the legal, economic and political institutions. The quality of their development through time and in comparison to other European countries is assessed. In concluding chapter we sum up our findings, point to the insufficiencies and propose potential improvements in the programmes for the promotion of competitiveness and entrepreneurship. KAZALO 1. UVOD...............................................................................................................................................7 2. RAZVOJ UKREPOV SPODBUJANJA PODJETNI ŠTVA IN KONKURENČNOSTI V OBDOBJU 2004-2009............................................................................................................................. 10 2.1. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2004.......................................................................................... 12 2.2. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2005.......................................................................................... 15 2.3. Stanje in razvoj ukrepov v 2006 ................................................................................................. 21 2.4. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2007.......................................................................................... 27 2.5. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2008.........................................................................................34 2.6. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2009..........................................................................................47 2.8. Sklepna analiza .......................................................................................................................... 57 3. METODOLOGIJA OCENJEVANJA UČINKOV SPODBUD...................................................................60 3.1. OPISNE STATISTIKE.............................................................................................................60 3.2. METODOLOGIJA DINAMIČNEGA OCENJEVANJA UČINKOV SPODBUD.......................................61 Regresijske in panelne metode..................................................................................................... 62 Propensity score matching............................................................................................................67 4. ANALIZA UČINKOV VAVČERSKIH SPODBUD..................................................................................70 4.1. UČINKI VAVČERSKIH SPODBUD ZA GOSPODARSKE DRUŽBE.................................................73 4.1.1. Obseg in število dodeljenih vavčerskih spodbud gospodarskim družbam v razdobju 2004-2009 .....................................................................................................................................73 4.1.2. Uspešnost podjetij, ki so prejela pomoči v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči.......................................................................................74 4.1.3. Analiza uspešnosti podjetij z vavčerskimi spodbudami z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999)............................................................................................................... 80 4.1.3. Analiza učinkov vavčerskih spodbud na podlagi metod paritve................................83 4.2. UČINKI VAVČERSKIH SPODBUD ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE..........................................101 4.2.1. Obseg in število dodeljenih vavčerskih spodbud samostojnim podjetnikom v razdobju 2000-2009 ................................................................................................................................... 101 4.2.2. Uspešnost podjetij, ki so prejela pomoči v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči.....................................................................................101 4.2.3. Analiza uspešnosti vavčerskih spodbud za samostojne podjetnike z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999).............................................................................................. 105 4.2.4. Analiza uspešnosti vavčerskih spodbud za samostojne podjetnike z metodami paritve 108 4.3. ZAKLJUČKI GLEDE VAVČERSKIH SPODBUD...........................................................119 5. SPODBUDE ZA INVESTICIJE V TEHNOLOGIJO IN R&R..................................................................120 5.1. ANALIZA SPODBUD ZA INVESTICIJE V R&R IN TEHNOLOGIJO ZA GOSPODARSKE DRUŽBE......123 5.1.1. Obseg in število dodeljenih spodbud za investicije v R&R in tehnologijo za gospodarske družbe v razdobju 2004-2009................................................................................ 123 5.1.2. Poslovanje podjetij, ki so prejela spodbude v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči.....................................................................................123 5.1.3. Analiza poslovanja podjetij s spodbudami za investicije v R&R in tehnologijo z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) in z metodo paritve................................129 5.1.4. Analiza učinkov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo z metodami paritve..........132 5.2. Primerjava razpisov z ESRR in razpisov brez ESRR..............................................................137 5.2.1. Uspešnost podjetij, ki so prejela spodbude v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči brez ESRR.................................................................... 138 5.2.2. Uspešnost podjetij, ki so prejela spodbude v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči s strani ESRR.............................................................. 143 5.2.3. Analiza uspešnosti podjetij s spodbudami za investicije v R&R in tehnologijo z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) - samo ESRR...........................................147 5.2.4. Analiza uspešnosti podjetij s spodbudami za investicije v R&R in tehnologijo z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) - brez ESRR............................................. 149 6. ANALIZA SPODBUD ZA INOVACIJSKO OKOLJE, MREŽENJE TER DVIG KAKOVOSTI ČLOVEŠKIH VIROV................................................................................................................................................... 152 6.1. Interdisciplinarne skupine v podjetjih (IS)................................................................................152 6.2. Spodbujanje mobilnosti (M)..................................................................................................... 164 6.3. Subvencije za podjetja v institucijah inovativnega okolja ........................................................ 171 6.4. Spodbujanje delovanja tehnoloških parkov in inkubatorjev.................................................... 183 7. ANALIZA FINANČNH SPODBUD...................................................................................................187 7.1. Obseg in število dodeljenih finančnih za gospodarske družbe v razdobju 2000-2010....... 187 7.2. Poslovanje podjetij, ki so prejela finančne spodbude, v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči.......................................................................188 7.3. Analiza poslovanja podjetij s spodbudami za investicije v R&R in tehnologijo z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999)...................................................................................... 193 7.4. Učinki zaradi finančnih spodbud (ocenjeni z metodami paritve)........................................196 7.5. Zaključki glede učinkov finančnih spodbud.........................................................................202 8. UČINKI VEČKRATNIH (DOLGOTRAJNIH SPODBUD)......................................................................204 9. ANALIZA INSTITUCIONALNEGA OKOLJA V SLOVENIJI..................................................................207 9.1 Uvod.........................................................................................................................................207 9.2. Definicije in klasifikacije institucij............................................................................................208 9.3. Merjenje institucij in sprememb.............................................................................................210 9.4. Podatki in opisne statistike......................................................................................................211 9.5. Empirična analiza institucionalnega okolja.........................................................................213 9.5.1 Dinamika institucij med državami.....................................................................................214 9.5.2 Dinamika institucij znotraj države.....................................................................................220 9.6. Zaključek o razvoju slovenskega institucionalnega okolja......................................................222 10. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA EKONOMSKI POLITIKI............................................223 10.1. Sklepne ugotovitve raziskave.................................................................................................224 10.2. Priporočila ekonomski politki ............................................................................................... 226 Refererence.........................................................................................................................................230 Priloge.................................................................................................................................................. 233 1. UVOD V zadnjem desetletju je konkurenčnost posameznih gospodarstev (»national competitiveness«) osrednji cilj ekonomskih politik v vse več državah, tako v razvitih kakor hitro se razvijajočih (Rapkin in Strand, 1995, Choi, 2011). Rastoče število lestvic konkurenčnosti držav (na primer lestvice Svetovnega Gospodarskega foruma) ali drugih lestvic, ki rangirajo gospodarstva po izbranih determinantah konkurenčnosti (na primer indeks ekonomske svobode, indeks nacionalnega intelektualnega kapitala, kakovost poslovnega okolja, ipd.) le potrjujejo in preverjajo prizadevanja nacionalnih politik (pogosto podprtih z institucijami kot so Nacionalni sveti za konkurenčnost ali Nacionalnimi programi konkurenčnosti), da oblikujejo konkurenčne gospodarske prostore oziroma okolja, ki bi omogočala in spodbujala nastanek in razvoj podjetniško specifičnih prednosti. Mnogi od teh indikatorjev relativno visoko korelirajo z kazalci nacionalne blaginje in gospodarske rasti. Konvencionalna analiza in tradicionalni koncept konkurenčnosti držav, torej posameznih lokacij in podjetij, ki poslujejo na teh lokacijah, se usmerja na primerjalne prednosti posameznih panog (ali produktov, na primer Kemp, 1962, Lipsey in Kravis, 1987). V klasični teoriji mednarodne menjave sta primerjalna prednost gospodarstva in konkurenčna prednost podjetja sinonima (Muchielli, 1998), zato teorije obilja proizvodnih dejavnikov (tudi če omilimo predpostavko nemobilnosti proizvodnih dejavnikov) ne uspejo pojasniti številnih vzorcev mednarodne menjave in mednarodne proizvodnje. Caves (1996) izpostavi, da je ob rastoči mobilnosti proizvodnih dejavnikov primerjalna prednost vse manj pomembna za mednarodno proizvodnjo. Zato številne študije ločujejo med primerjalnimi /komparativnimi in konkurenčnimi prednostmi. Vprašanje konkurenčnosti države analizirajo z analizo (populacije) podjetij v posamezni državi glede na kombinacije posameznih vrst prednosti (Audrecht, 1994, Patel in Vega, 2004, Sleuwaegen et al., 1998; Le Bas in Sierra, 2002). Novejše teorije mednarodne trgovine (new trade theories), ki slonijo na predpostavki heterogenosti podjetij, kakor tudi teorije tujih neposrednih investicij (TNI) in teorije multinacionalnih podjetij (MNP) poudarjajo, da so podjetniško specifične prednosti eden od virov primerjalne prednosti lokacije. Politike države in kakovost institucij so na primer ravno tako pomembne determinante konkurenčnosti lokacije. Z globalizacijo in rastočo mobilnostjo virov/faktorjev se je tudi v teorijah in praksi oblikovanja politik poudarke od obilja virov in velikosti lokacije preusmerilo na možnosti povečevanja produktivnosti. Rast produktivnosti pa temelji na povečevanju kakovosti faktorjev /virov, pa tudi oblikovanju posebnih kombinacij virov in prednosti (na primer skupin /ali klastrov podjetij ali povezanih dejavnosti) (Porter, 1998). Primerjalne prednosti neke lokacije in konkurenčne prednosti podjetij se torej razlikujejo v več vidikih (Kogot, 1985). Kazalci uspešnosti poslovanja, kot je na primer rast tržnega deleža, profitabilnost ali uvedba novih proizvodov na trg ne podajajo informacije o virih konkurenčnosti, in nobene od teh prednosti (niti podjetniških niti prednosti lokacije) v rezultatih ne moremo opazovani neposredno, ker sta povezani. Ob analizi konkurenčnosti posamezne lokacije se tako pojavi več problemov. Zaradi fragmentacije proizvodnje in integracije trgovine so v posamezni panogi v gospodarstvu tako domača podjetja kot podjetja v tuji lasti. Če tega ne razlikujemo, predpostavljamo, da se na spremembe v prednostih in različnih kombinacijah prednosti odzivajo enako. Učinek mednarodne fragmentacije proizvodnje na konkurenčnost gospodarstva pa je se zelo spreminja glede na delež podjetij v tuji lasti (Pain, Hubert, 2002). Primerjalna prednost, ki je kot koncept primarno vezana panogo, produkt ali državo, in ne na podjetje zato oblikovalcem ekonomske politike ne nudi zadostnih informacij. Konkurenčnost namreč tvori interakcija med lokacijskimi prednostmi in podjetniško specifičnimi prednostmi, zato je smiselno, da analize, ki so podlaga politiki spodbujanja konkurenčnosti, te interakcije zajamejo. Čeprav so spremembe v zunanjem okolju vezane na celotno gospodarstvo (na primer, davčne olajšave, spodbude za vlaganja v R&D ali nacionalni inovacijski sistem) pa je učinke teh instrumentov potrebno preučevati na ravni podjetij ter opazovati njihovo prilagajanje in spremembe strategij zaradi sprememb v lokaciji. Koncept konkurenčnosti je skozi zgodovino in razvoj ekonomskih in drugih družboslovnih ved doživel več sprememb. Danes ob upoštevanju več različnih šol in pristopov najpogosteje opredelimo konkurenčnost države kot splet institucij, politik in dejavnikov, ki določajo produktivnost v neki državi. Opredeljuje jo torej ne le kakovost poslovnega okolja na določeni lokaciji temveč tudi sposobnost/ zmožnost prisotnih podjetij, da vire v okolju kombinirajo z lastnimi viri na način, da povečujejo produktivnost. Slovenija na lestvicah mednarodne konkurenčnosti neprekinjeno drsi že od leta 2009. V zadnjih razpoložljivih poročilih iz leta 2011, je zdrsnila za šest mest in zaostala za številnimi državami Srednje in Vzhodne Evrope, kot so na primer Estonija, Madžarska, Češka, Poljska. Zato je analiza učinkov ekonomske politike na področju spodbujanja konkurenčnosti in podjetništva v obdobju pred zdrsom (2004-2009) toliko bolj aktualna in potrebna podlaga za nadaljnje odločanje in oblikovanje ukrepov. Cilji raziskovalnega projekta Cilj raziskovalnega projekta je ovrednotenje učinkov ukrepov na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti v obdobju od 2004 do 2009. Osnovna hipoteza, ki jo v študiji preverjamo, je, da dodeljene spodbude podjetjem prinašajo koristi, ki se kažejo v rasti in razvoju podjetij ter večji uspešnosti poslovanja. V raziskovalnih vprašanjih nas zato zanima: (i) kako uspešno je poslovanje prejemnikov spodbud/pomoči pred prejemanjem spodbude in ali se uspešnost poslovanja podjetij po prejemu spodbude izboljša, (ii) kakšen učinek lahko pripišemo posameznim vrstam spodbud oziroma državnim pomočem ter (iii) katere so ovire pri bolj učinkoviti izrabi dodeljenih spodbud oz. pomoči. Preverjali smo torej ne le to, ali so spodbude prejela potencialno uspešnejša podjetja, temveč tudi to, kako uspešno so podjetja uporabila pridobljena sredstva v svojem poslovanju. Ker nas posebej zanimajo razlike v času in kako dolgo trajajo učinki spodbud oziroma pomoči, preučevanje opravimo z dinamično analizo in preverjamo razlike v poslovanju že pred prejemov spodbud (s čimer posredno ugotavljamo uspešnost nosilcev ekonomske politike pri izbiranju prejemnikov spodbud) in učinke, ki se v rasti in poslovanju podjetij na ravni uveljavljenih izkazov o poslovanju pokažejo po prejemu spodbude in predvsem zaradi prejema spodbude. V okviru skupin se osredotočimo na skupne učinke spodbud na poslovanje in dinamiko rasti prejemnikov, saj heterogenost oblik spodbud preprečuje podrobnejše zaključke na ravni posameznih oblik spodbud ali kvalitativnih sprememb v procesih podjetij. Struktura poročila Poročilo Ciljnega raziskovalnega projekta tvori deset poglavij. Evalvacijo ukrepov na področju spodbujanja konkurenčnosti in podjetništva v obdobju 2004-2009 v drugem poglavju nadaljujemo s celovitim pregledom ukrepov in njihovih ciljev, ki omogoči razvrščanje ukrepov in njihovih ciljev v posamezne ožje skupine in bolj sistematično analizo. Glede na mehanizme pospeševanja konkurenčnosti in cilje in vsebino, ki so jih ukrepi zasledovali smo jih razvrstili v pet skupin: (i) vavčerske spodbude, (ii) spodbude za investicije v R&R in tehnologijo, (iii) spodbude za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnost, (iv) spodbude za financiranje (lastniško financiranje in garancije) ter (v) spodbude internacionalizaciji podjetij. V tretjem poglavju opišemo metodologijo ocenjevanja učinkov posameznih spodbud. Kombinacijo kvantitativnih metod, ki smo jo razvili v te namene, neposredno uporabimo za analizo treh skupin: za vavčerske spodbude, za spodbude za investicije v R&R in tehnologijo ter za spodbude za financiranje. Skupino spodbud za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnost glede na velikost in heterogenost vzorcev analiziramo z opisnimi statistikami in kvalitativno primarno zbranih anketnih podatkov ter podatkov na podlagi globinskih intervjujev. V nadaljevanju predstavljamo učinke analize ukrepov po posameznih skupinah. V Četrtem poglavju predstavimo rezultate analize vavčerskih spodbud, tako za gospodarske družbe kakor za samostojne podjetnike. V petem poglavju predstavimo analizo spodbud za investicije v R&R in tehnologijo, kjer posebej preverimo tudi vpliv sredstev s strani ESRR. V šestem podajamo učinke spodbud za inovacijsko okolje in mreženje, spodbude za razvoj človeških virov in mobilnost. V sedmem poglavju prikažemo analizo učinkov spodbud, ki podjetjem olajšajo dostop do financiranja. V osmem poglavju preučujemo vplive večkratnega prejemanja pomoči, tako v okviru iste skupine kakor tudi prekrivanja med različnimi skupinami. V devetem poglavju zaradi predhodnih izsledkov analiziramo tudi kakovost institucionalnega okolja, kjer na podlagi faktorske analize vseh trenutno razpoložljivih indikatorjev preučimo razvoj pravnih, političnih in ekonomskih in institucij v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih in ga primerjamo tudi z drugimi evropskimi državami. To omogoči, da vedenje podjetij in ugotovljene učinke po posameznih skupinah postavimo v kontekst trenutnega poslovnega okolja, ter v desetem poglavju podamo sklepne ugotovitve in priporočila ekonomski politiki. 2. RAZVOJ UKREPOV SPODBUJANJA PODJETNIŠTVA IN KONKURENČNOSTI V OBDOBJU 2004-2009 Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, slednje predvsem s pomočjo ukrepov v podporo inovacijski dejavnosti v gospodarstvu, je ena od osrednjih politik Slovenije od osamosvojitve dalje. Država je z različnimi zakonskimi ukrepi ter z neposrednimi spodbudami poskušala spodbuditi nastajanje novih podjetij ter restrukturiranje obstoječih v smeri višje konkurenčnosti na zunanjih trgih. Prvi ukrepi na področju spodbujanja podjetniških naložb v raziskave in razvoj ter zagotavljanja spodbudnih okoliščin za podjetniško dejavnost segajo v 1993 (sofinanciranje R&R, tehnološki parki) in 1994 (tehnološki centri) (Bučar in Stare, 2003). Analiza politik in ukrepov na področju spodbujanja podjetništva, inovativnosti in konkurenčnosti v obdobju od leta 2004 dalje predstavlja stran ponudbe, kjer je razvidna tako kronologija kot razvoj programov spodbujanja konkurenčnosti. Čeprav se v analizi osredotočamo na delovanje Ministrstva za gospodarstvo kot glavnega akterja, obravnavamo tudi institucionalne spremembe, ki so se v tem obdobju dogajale, saj so le-te nedvomno vplivale na učinkovitost izvajanja ukrepov kakor tudi na samo vsebino ukrepov. Naša analiza se omejuje na vsebinski razvoj in evalvacijo ukrepov od leta 2004 do leta 2009, kar sovpada s sprejetjem Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list št. 40/ 2004), ki podrobno opredeljuje smernice razvoja podpornega okolja. Zakon je tudi zaradi reorganizacije resorjev2 doživel določene spremembe (2006, 2007), ki so vplivale na oblikovanje in izvajanje ukrepov spodbujanja, čeprav predvsem na izvedbenem nivoju (ustanovitev novih3 in reorganizacija obstoječih izvedbenih institucij4) in manj glede vsebinske narave ukrepov. Med pomembnimi strateškimi dokumenti je potrebno omeniti Enotni programski dokument 2004-2006, ki je predstavljal podlago za črpanje evropskih strukturnih sredstev v prvem obdobju in zaradi visoko postavljene prioritete spodbujanja podjetništva in inovativnega okolja omogočil povečanje sredstev prav za ukrepe, ki jih analiziramo. Strategija razvoja Slovenije (2006-2013) ter nacionalni program izvajanja Lizbonske strategije prav tako oba posegata na področje razvoja podjetništva in konkurenčnosti. SRS je podala temeljne smernice za kasnejši razvoj bolj operativnih dokumentov, tudi Nacionalnega razvojnega programa, Strateškega referenčnega okvira in znotraj tega Operativnih programov. V letu 2006 je bila sprejeta tudi Resolucija o nacionalnem raziskovalno razvojnem programu (2006-2010), ki deloma posega na področje spodbujanja raziskovalno-razvojnega dela v podjetništvu. Večina ukrepov za realizacijo NRRP-ja je sicer sodila pod okrilje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), a prav prekrivanje nekaterih ukrepov je pomembno za vrednotenje učinkovitosti politike, zato jih v analizi omenjamo. 2 Sektor za tehnologijo se je z reorganizacijo vlade 2008 z MG preselil na MVZT in posledično tudi izvajanje določenih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti. 3 Ustanovljena je bila Javna agencija RS za tehnološki razvoj, najprej pod okriljem MG, potem MVZT. 4 Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) je bil preoblikovan v Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI); Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva pa je bil preimenovan v Slovenski podjetniški sklad z bistveno razširjenim programov, pristojnostmi in proračunom. Za oblikovanje ukrepov ter višino finančnih sredstev, ki so Ministrstvu za gospodarstvo (MG) bili na razpolago, je pomemben pristop Slovenije k črpanju sredstev in strukturnih skladov EU, saj se je Slovenija odločila usmeriti evropska sredstva v spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti tako v obdobju 2004-2006 kot v obdobju 2007-2013. Ocenjujemo, da je možnost razpolaganja z bistveno povečanimi sredstvi spodbudila razvoj novih ukrepov, še posebno v tekoči finančni perspektivi. Možnost črpanja evropskih sredstev je pomenila bistven preskok v obsegu subvencij (samo za primer lahko navedemo, da je celotna shema ukrepov v 2004 predvidela financiranje v obsegu cca 14 mio €, v 2009 pa je samo ukrep SMER dosegel vrednost 21 mio €). V analizo smo zajeli vse ukrepe, ki jih je financiralo Ministrstvo za gospodarstvo v obdobju 2004- 2009, ne glede na to, kdo jih je izvajal: MG neposredno, ali posredno preko PCMG-JAPTI, preko Slovenskega podjetniškega sklada- SPS ali preko Tehnološke agencije. Omenjeni, ne pa analizirani so tudi ukrepi, ki jih je za podjetja izvajalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, a le v primeru, ko so bile vsebine podobne ukrepom MG-ja5. Pregled ukrepov je služil kot osnova za razvrščanje ukrepov v ožje vsebinsko povezane skupine, ki omogočijo bolj sistematično analizo. Razvrščali smo jih glede na mehanizme pospeševanja konkurenčnosti in cilje in vsebino, ki so jih ukrepi zasledovali. Po naši oceni je možno celoten nabor ukrepov, ki se je uporabljal v analiziranem obdobju smiselno oblikovati v pet relativno homogenih skupin. Vsaka od teh skupin zajame ukrepe, ki so si podobni glede na specifične cilje. Tako smo v posebno skupino izločili vavčerske spodbude: deloma zaradi številčnosti, predvsem pa zaradi zasledovanja zelo konkretnega cilja podpore posamezniku oz. malemu podjetje pri iskanju svetovalne pomoči. Niz uveljavljenih ukrepov še pred opazovanim obdobjem je bil usmerjen v spodbujanje raziskovalno-razvojne dejavnosti in ker je tu zelo jasno opredeljen cilj ukrepov, smo jih povezali v enotno skupino. Čeprav so ukrepi, ki sodijo v skupino spodbud za inovacijsko okolje in človeške vire, relativno heterogeni glede na upravičence, jim je skupen cilj oblikovanje ugodnega okolja za delovanje podjetij in zato tvorijo svojo skupino. V novejšem času se pojavlja vse več ukrepov, ki poskušajo podpreti podjetja s pomočjo subvencioniranja obrestne mere oziroma zagotavljanja garancij pri najemanju posojil. Vse tovrstne ukrepe smo združili v eno skupino. Prav tako smo spremljali ukrepe glede na fazo podjetniškega procesa: od začetne ideje do so-financiranja redne dejavnosti. Ukrepe smo razdelili v naslednje skupine: • vavčerske spodbude (A) • spodbude za investicije v R&R in tehnologijo (B) • spodbude za inovacijsko okolje in mreženje ter človeške vire in mobilnost (C ) • spodbude, ki olajšujejo financiranje podjetij; tako lastniško financiranje, kakor razvoje garancije za bančne kredite (D). • spodbude internacionalizaciji podjetij (E) Glede na željo naročnika so spodbude za internacionalizacijo podjetij izpuščene iz analize. 5 Analiza temelji na javno dostopnih podatkih (spletne strani MG, JAPTI, TIA, MVZT, SPS, SVLR) ter drugih objavljenih gradivih (Trendchart Innovation Policy Country Reports, ERAWATCH, itd.) V nadaljevanju je prikazan kronološki pregled razvoja ukrepov v obdobju od 2004 do 2009 in razvrstitev razvoja ukrepov znotraj navedenih skupin. 2.1. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2004 Na podlagi integralnega programa za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti je bilo v letu 2004 objavljenih neposredno na Ministrstvu za gospodarstvo 13 javnih razpisov: 1) Javni razpis za sofinanciranje storitev tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev v letu 2004 (C) 2) Javni razpis za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. Okvirnega programa Evropske unije v letu 2004 (B) 3) Javni razpis za spodbujanje razvoja grozdov v letih 2004 in 2005 (C) 4) Javni razpis za spodbujanje malih in srednjih podjetij pri prodoru na nove izvozne trge v letu 2004 (E) 5) Javni razpis za spodbujanje izhodnih investicij slovenskih podjetij v letu 2004 (E) 6) Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij v letih 2004 in 2005 (E) 7) Javni razpis za uvajanje in nadgrajevanje sistemov stalnih izboljšav v letih 2004 in 2005 (C ) 8) Javni razpis za spodbujanje investicij v nove tehnologije in produkte v letih 2004 in 2005 (B) 9) Javni razpis za spodbude tehnoloških centrov v letu 2004 (C ) 10) Javni razpis za spodbujanje razvojnih investicij tehnološko usmerjenih malih in srednjih podjetij v letu 2004 (B) 11) Javni razpis za prenos znanja in razvoj novih inovativnih konceptov in metod v letu 2004 (B) 12) Javni razpis za spodbujanje razvoja tehnoloških mrež v letu 2004 (C ) 13) Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka v letu 2004 in 2005. (B) Skupna značilnost objavljenih razpisov je, sodeč po dostopnih podatkih, velika razlika med zahtevanimi in odobrenimi sredstvi. V povprečju je bilo odobrenih 50,63 % sredstev, a pri nekaterih razpisih je ta odstotek dosegel zgolj približno 25% (tehnološki centri, izhodne investicije), le pri vključevanju v program EUREKA pa polnih 100% (Andric, 2004). Naša podrobna analiza je zajela le razpise, ki so ostali v pristojnosti MG tudi po letu 2004. Nekateri razpisi so se z reorganizacijo ministrstev preselili pod okrilje MVZT, nekaj spodbud se je ukinilo, nekaj pa preneslo v izvajanje drugim institucijam. Tako se je z letom 2005 prenehalo spodbujati podjetja za uvajanje in nadgrajevanje celovitih sistemov izboljšav ter razvoj grozdov. Ta odločitev je bila precej nepričakovana, saj je obširna zunanja evalvacija, izvedena koncem 2004 (Deloitte, 2004) pokazala, da so grozdi prispevali k povečanju sodelovanja med podjetji, kakor tudi sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi inštitucijami, vključenimi v grozde. V letnem poročilu o inovacijski politiki (Trendchart Innovation Policy Report on Slovenia, 2004) je bil ukrep predstavljen kot primer dobre prakse ravno zaradi učinkov, ki jih je imel na področju spodbujanja sodelovanja. Neuradno je prevladalo mnenje, da ni smiselno podpirati ustanavljanja in osnovnega delovanja, za kar naj bi bil ključen predvsem poslovni interes partnerjev, ampak omogočiti grozdom kandidirati za sredstva v okviru drugih ukrepov. S tem je bila neupoštevana ugotovitev evalvacije (Deloitte, 2004), da bi postopoma prišlo do oblikovanja grozdov tudi na osnovi tržnega delovanja, a je ukrep pospešil tako povezovanje, saj je pomenil dodatno spodbudo podjetjem in prispeval k vključevanju javnih raziskovalnih institucij - predvsem slednje je bilo za slovensko okolje zelo dobrodošlo. Delovanje grozdov je bilo v naslednjem obdobju omogočeno le posredno -grozdi, platforme, mreže kot partnerstva so se lahko prijavili na razpise za sofinanciranje raziskovalno -razvojnih projektov. Neposrednega spodbujanja ustanavljanja in delovanja grozdov pa slovenska podjetniška oz. inovacijska politika ne pozna več. V okviru Podjetniškega centra za malo gospodarstvo (PCMG) se je še naprej odvijal program vavčerskega svetovanja. V tem obdobju je izvajanje storitev v vavčerskem programu svetovanja potekalo preko regionalnih razvojnih agencij in lokalnih podjetniških centrov. Namenjeno je bilo trem ciljnim skupinam: potencialnim podjetnikom, delujočim podjetjem in kmetom oziroma prebivalstvu s podeželja. Storitve vavčerskega programa so izvajali svetovalci organizatorji, ki so bili zaposleni v lokalnih podjetniških centrih, svetovalci generalisti in svetovalci specialisti. Koncem leta je bila opravljena strokovna evalvacija programa (Drnovšek, dec. 2004), ki je temeljila tako na ugotavljanju zadovoljstva s programom na strani izvajalcev (organizatorji in svetovalci) kot na strani vključenih fizičnih oseb (potencialni podjetniki) in podjetij. Med ugotovitvami analize je bila tudi navedba o relativno nizki vrednosti posameznega vavčerja kot tudi o razkoraku med povpraševanjem po vavčerjih in razpoložljivih sredstvih razpisa: tudi zato so se razpisi sheme vključili v Enotni programski dokument za 2004-2006 in je bil program podjetniškega svetovanja podprt s sredstvi ERRS. V letih 2004 in 2005 je bilo na razpolago 545 mio SIT, od tega je bilo v letu 2004 dodeljenih 195 mio SIT sredstev. Iz sredstev strukturne politike se je financiralo izključno subvencije za svetovanje delujočim MSP s področja poslovnih funkcij podjetja in pripravo razvojnih programov in projektov. Zaradi relativno zamudne administrativne procedure je bilo do 31.12. izstavljenih zahtevkov za povračilo le v višini 45.9 mio SIT. Shematsko so se glede na ciljne prejemnike ukrepi v tem letu koncentrirali na razvoj in nadaljnjo rast podjetij, deloma lahko vavčersko svetovanje ter ukrep za sofinanciranje storitev tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev štejemo kot ukrepa, ki sodita v pomoč startup podjetjem. Pomanjkanje ukrepov, kot so skladi tveganega kapitala, posebne oblike svetovanja za bodoče podjetnike in poenostavitev postopkov za nastanek novega podjetja so stvari, na katere se je v tistem času opozarjalo v analizah podjetniškega in inovacijskega okolja (Trendchart Country Report, 2004, 2005; Razvojno poročilo UMAR 2005, ter notranje analize na MG). Za start-up fazo je pomemben ukrep sofinanciranja storitev tehnoloških parkov in poslovnih inkubatorjev, ki sodi med ene prvih podjetniških ukrepov v Sloveniji. Vsebina podpore se je skozi leta spreminjala. V letu 2004 so bili upravičenci tehnološki parki in inkubatorji (razpis UL 10-11, 6. 2. 2004), ki so včlanjenim podjetjem zagotavljali svetovalne storitve enkratnega značaja le v začetni fazi razvoja posameznega podjetja na področju usposabljanja, upravljanja, računovodstva, knjigovodstva ter finančnega poslovanja, novih tehnologij (posebno informacijskih), varstva okolja, zaščite intelektualne lastnine in podobno. Sofinancirano je bilo 50% stroškov takih storitev. Prav tako se je v višini 25% sofinanciralo razvojno raziskovalno dejavnost, ki je vključevala stroške dela in skupne infrastrukture tehnoloških parkov oziroma podjetniških inkubatorjev. Za razvoj novih storitev so lahko tehnološki parki prejeli 15% sredstev. V letu 2004 je bilo sofinancirano delovanje treh tehnoloških parkov in treh poslovnih inkubatorjev (Avdic, 2004). Ministrstvo za gospodarstvo je sofinanciralo tudi storitve tehnoloških centrov (UL 23/ 2004). Ukrep naj bi spodbudil razvoj inovacijskega okolja za MSP, saj je MG sofinanciral projekte uvajanja novih storitev in podpornih dejavnosti tehnoloških centrov: upravičeni stroški so bili 50% stroškov dela strokovnjakov za izvajanje projektov ter 50% stroškov svetovanja in storitev za izvedbo R&R projektov ter uvajanje novih tehnologij. Skupno je bilo za razpis predvidenih 130.000.000 SIT. Tabela 2.1: Razvrstitev ukrepov MG glede na razvojno stopnjo podjetja v letu 2004 (Andric, 2004) Semenska faza Startup faza Razvoj in rast Nadaljnja rast Vrednost v mio SIT vavčersko svetovanje tehnološki parki in podjetniški inkubatorji 150 razvoj grozdov 600 celoviti sistemi stalnih izboljšav 200 tehnološki centri 130 investicije v nove tehnologije in produkte 900 razvojne investicije 400 prenos znanja in razvoj inovativnih konceptov 100 tehnološke mreže 130 Eureka 348 mladi raziskovalci 200 garancije, 58 ugodnejši krediti 140 3356 oz. 14 mio € V Enotni programski dokument (EPD)6 so bili vključeni tudi programi, ki so se izvajali preko Slovenskega podjetniškega sklada. Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju besedila: Sklad) je bil ustanovljen po Zakonu o javnih skladih (Ur.l. RS, št. 22/00) kot javni finančni sklad, ki je v 100% lasti Republike Slovenije. Eden od treh programov, ki se je izvajal v letu 2004, v okviru ukrepa 1.3. je bila garancijska shema, ki se je izvajala kot posebni garancijski sklad preko Slovenskega podjetniškega sklada, sredstva garancijskega sklada pridobljena iz proračuna RS (ESRR sredstva in sredstva slovenske udeležbe) pa so bila vodena na posebnem podračunu. Zagotovljeno je bilo ločeno vodenje sredstev sklada in sledljivost uporabe sredstev, vplačanih v garancijski sklad. Garancijski sklad je bil namenjen malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki najemajo dolgoročne investicijske kredite in nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita za realizacijo zagona podjetja oziroma razvojne investicije za konkurenčno uveljavljanje na 6 http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocia/podrocie_evropske_koheziiske_politike/enotni_programski_dokume nt 2004 2006/ trgu, izboljšanje tržnega položaja in širitev dejavnosti in sicer v kombinaciji povratna/nepovratna sredstva. Dne 23.07.2004 je bil objavljen javni razpis za zagotavljanje jamstev za investicijske kredite malim in srednjim podjetjem (MSP) preko bank, kjer so bile za leti 2004 in 2005 sklenjene proračunske pogodbe (razpisana sredstva) v višini 500.000.000 SIT. Slovenski podjetniški sklad je v 2004 letu prejel kot zagonski vložek v garancijski sklad skupno 250 mio SIT. Glavna pomanjkljivost programa je bil pozni pričetek izvajanja programa, saj je bil garancijski sklad oblikovan šele v drugi polovici leta 2004 (julij 2004). Slovenski podjetniški sklad je bil zadolžen tudi za izvajanje programa zagotavljanja podpore za investicijske projekte MSP (Instrument 1.3.3). Prvi razpis je bil objavljen 30.04.2004, na podlagi katerega so bile sklenjene pogodbe za leti 2004 in 2005 (in razpisana sredstva ) v višini 602.400.000 SIT. Slovenski podjetniški sklad kot končni upravičenec je v letu 2004 na osnovi javnih razpisov dodeljeval malim in srednje velikim podjetjem premije kot investicijsko podporo. V letu 2004 je bilo na razpolago 140 mio SIT. Do konca leta ni prišlo do izstavitve zahtevkov za povračilo. Ovira pri prijavi na razpise je bila prav gotovo datum prijave podjetja za ugodnejši kredit in s tem povezani upravičeni stroški. V letu 2004 so šteli za upravičene le stroški, ki so nastali od datuma oddaje vloge na Sklad. Na Skladu ocenjujejo, da je zaradi te zahteve, ki izhaja iz pogojev delitve sredstev strukturnih skladov v obliki premije, odpadlo kar precej potencialnih prijaviteljev. 2.2. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2005 Leto 2005 označuje predvsem prehod na novo organizacijsko shemo in s tem povezanimi zamudami pri razpisih in oblikovanju politike. Nujno je bilo razmejiti pristojnosti in se dogovoriti o proračunskih sredstvih, ki sledijo posamezni dejavnosti. Tu se je z največ preglavicami srečala Tehnološka agencija. Ob sprejemu Zakona o raziskovalni dejavnosti in razvoju leta 20027 je namreč tehnološko področje sodilo pod Ministrstvo za gospodarstvo in je tako Zakon predvidel Tehnološko agencijo v sklopu tega ministrstva. Z reorganizacijo vlade konec 2004 se je vsebinsko tehnološki razvoj preselil z MG na MVZT in posledično bi bilo pričakovati, da se tudi ustanavljanje in definiranje dejavnosti Tehnološke agencije prenese na MVZT. Ker ni prišlo do dogovora med ministrstvi v letu 2005, se je zavleklo tudi formiranje Agencije kot delujoče institucije. V začetku 2006 se je načrtovala »selitev« Tehnološke agencije pod okrilje Službe vlade za razvoj, a se tudi ta rešitev ni uresničila. V 2005 tako ustanovitev oziroma aktivno delovanje Agencije ni bilo uresničeno. V letu 2005 so na Ministrstvu za gospodarstvo ostali ukrepi, neposredno vezani na spodbujanje podjetništva. Tudi pri njihovi objavi je prišlo do precejšnega časovnega zamika: deloma zaradi pozne uskladitve proračuna in deloma zaradi zamudne notranje reorganizacije (uvedba direktoratov, novo vodstvo v posameznih službah, itd.). Večina ukrepov je tako bila objavljena koncem maja 2005. Neposredno je Ministrstvo za gospodarstvo izvedlo naslednje razpise: 1. Javni razpis za povečanje konkurenčnosti malih, srednjih in velikih podjetij do 700 zaposlenih v letu 2005 (UL50/ 2005) s katerim se je želelo s sofinanciranjem podpreti 7 http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAK03387.html uvajanje proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo ter spodbuditi podjetja k usposabljanju zaposlenih z namenom povečati konkurenčnost podjetij pri nastopanju na domačem in zlasti tujih trgih. Ministrstvo je želelo podpreti razvojne projekte malih, srednjih in velikih podjetij do 700 zaposlenih, ki so osredotočeni na razvoj in trženje lastnih produktov podjetja, t.j. izdelkov ali storitev, ki so rezultat osnovne dejavnosti podjetja. Posamezni prejemnik je bil upravičen na največ 30 mio SIT, skupna vrednost razpisa pa je bila 1,05 mlrd SIT. Od prijavitelja se je pričakovalo sofinanciranje v višini 35% (25% za velika podjetja) in 50% sofinanciranje pri projektih, vezanih na usposabljanje zaposlenih. Razpisna komisija je objavila rezultate avgusta 2005. Skupna vrednost 107 izbranih projektov je znašala 972 mio SIT. 2) Javni razpis za sofinanciranje storitev tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev v letu 2005 (UL 50, 2005), s katerim naj bi se spodbudilo razvoj inovacijskega okolja, ki malim podjetjem omogoča lažji dostop do znanja, rezultatov raziskav, novih tehnologij in drugih storitev za njihovo rast in razvoj. Cilj razpisa je bil spodbuditi vključevanje novih podjetij v tehnološke parke in podjetniške inkubatorje ter uspešno zaključiti projekte razvoja podjetij v tehnoloških parkih in podjetniških inkubatorjih na letni ravni. Razpis celo kvantificira pričakovani rezultat: 10 novih podjetij v tehnoloških parkih in 5 uspešnih izstopov iz parkov ter 5 novih podjetij v podjetniških inkubatorjih in 2 uspešna izstopa podjetij iz inkubatorjev. Ministrstvo je sofinanciralo svetovalne storitve, ki so podjetjem v parku oziroma inkubatorju na voljo le v začetni fazi projekta razvoja posameznega podjetja na področju upravljanja, računovodstva, knjigovodstva ter finančnega poslovanja, novih tehnologij, razvojno raziskovalna dejavnost podjetij, ki delujejo manj kot 3 leta v tehnološkem parku oziroma podjetniškem inkubatorju, strokovna usposabljanja na področju managementa tehnologij (v tujini) za zaposlene v tehnoloških parkih oziroma v podjetniških inkubatorjih ter razvoj novih storitev za tehnološke parke oziroma podjetniške inkubatorje (sistem mentorstva). Vsaka oblika podpore je bila opredeljena tako glede višine sofinanciranja kot glede upravičenih stroškov. Za razpis je bilo namenjenih 150 mio SIT. 3) Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja - Razvoj in usposobitev tehnoloških parkov sodi med pomembnejše javne razpise, za katere je Slovenija koristila sredstva strukturnih skladov v prvem obdobju (2004-2006). Namen javnega razpisa je bil omogočiti razvoj in usposobitev tehnoloških parkov, ki bodo zagotovili ugodnejše prostorske in tehnične pogoje za nastajanje in delovanje podjetij v zgodnjih fazah razvoja ter izvajali storitve za ustanovitev in začetno delovanje podjetij pod ugodnejšimi pogoji. Na razpis so se lahko prijavili tako obstoječi kot novi tehnološki parki, cilj pa je bil podpreti največ štiri projekte, zato da se za posameznega prijavitelja res lahko zagotovi zadostna sredstva za izgradnjo novih kapacitet: tako je bila opredeljena tako minimalna višina sofinanciranja (70 mio SIT) kot najvišja možna (250 mio SIT). Razpis je črpal sredstva iz ESRR 2004-2006 v predvideni višini 3,9 mio EUR. Sredstva sta dobila dva tehnološka parka v skupni višini 435 mio SIT. Prav tako je MG v 2005 razpisal manjši javni razpis za sofinanciranje delovanja univerzitetnih inkubatorjev. Razpis je bil delno sofinanciran s strani PHARE in je prišel z veliko zamudo, saj bi moral biti objavljen že v 2004. Za obstoječe univerzitetne inkubatorje je bila zamuda zelo kritična, saj so v tistem času šele pričenjali s svojim poslovanjem in so bili močno odvisni od državne podpore. Ključni problem razpisov MG v 2005 je bilo njihovo pozno objavljanje in posledično kratek časovni rok za prijavo in izvedbo projektov. Od razpisa do prijave je bilo na razpolago mesec dni časa, rezultati razpisov so bili objavljeni v avgustu, projekti pa so morali biti zaključeni do konca oktobra. Taki časovni roki sicer niso izjeme pri podpornih ukrepih, so pa za prijavitelje naporni in omejujejo tudi krog potencialnih koristnikov subvencij: le podjetja s stalnim tokom lastnih projektov lahko prijavijo svoj projekt v danem časovnem okvirju. Ker pa razpisovalec običajno želi s svojimi ukrepi spodbuditi k inovacijskemu delovanju manj aktivne, je tak način izvedbe neprimeren. Z letom 2005 se je v okviru EPD nadaljevalo z izvajanjem treh instrumentov v okviru ukrepa 1.3, zaradi prilagajanja realnim potrebam pa je bil uveden tudi nov instrument 1.3.4., namenjen spodbujanju investicij v novo tehnološko opremo. Za izvajanje ukrepa 1.3 Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo je bilo odgovorno MG, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost kot neposredni proračunski porabnik, ki je imelo s končnima uporabnikoma JAPTI (prej PCMG) in SPS za izvajanje instrumentov sklenjeni izvajalski pogodbi. Do konca leta 2005 je bilo na ravni ukrepa 1.3 na voljo 6.235 mio SIT razpoložljivih sredstev3.(Poročilo o realizaciji EDP 2005). Podpisanih pogodb je bilo v višini 5.715 mio SIT oz. za 91,7% razpoložljivih sredstev za programsko obdobje, dosežen pa je bil tudi visok delež izplačil iz proračuna, in sicer za 40,7% razpoložljivih sredstev (2.539 mio SIT), pa tudi visok delež posredovanih zahtevkov, in sicer za 1.853 mio SIT. V letu 2005 je bilo skupaj za ukrep 1.3 razpoložljivih 2.312 mio SIT sredstev, porabljenih oz. izplačanih pa je bilo skupno 2.204 mio SIT (95,3 %), kar v primerjavi z letom 2004 (57,1%) predstavlja bistveno izboljšanje črpanja sredstev. Pod okrilje Slovenskega podjetniškega sklada se je v letu 2005 preneslo ukrep za spodbujanje investicij v nove tehnologije in produkte, ki ga je prej samostojno izvajal MG, poleg že izvajanih dejavnosti na področju nudenja ugodnejših kreditov (Javni razpis za ugodnejše kreditov sodelovanju s poslovnimi bankami v kombinaciji s premijami za materialne in nematerialne investicije (UL 31/2005)) in prevzemanja poroštev (Javni razpis za prevzemanje poroštev za dolgoročne kredite najete pri bankah RS s premijami za materialne in nematerialne investicije (UL 117/2005)). Oba razpisa sta bila že v obdobju 2004-2006 vključena v shemo sofinanciranja iz evropskih strukturnih sredstev. Slovenski podjetniški sklad je tako v 2005 (deloma so odpiranja po posameznem razpisu segla tudi v 20068) izvedel naslednje razpise9: A) S področja odobravanja kreditov (D): P1 - Javni razpis za odobravanje posrednih dolgoročnih kreditov s subvencijami v letu 2005 (25.03.2005;UL RS št. 30-31/05) Obseg razpisanih kreditnih sredstev je bil 2.25 mlrd SIT. Skupna višina razpisanih premij je bila 270 mio SIT, od tega 80 mio SIT je prispevala RS v 100% deležu, 190 mio SIT je prispevala RS v 25% deležu in Evropski sklad za regionalni razvoj v 75% deležu. V letu 2005 je bilo opravljenih 5 odpiranj. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 133, z 8 Tipično za te razpise je, da je objavljenih več rokov za odpiranje prispelih vlog in tako podjetja niso omejena le na en termin, ampak lahko zaprosijo za sredstva sklada v skladu s svojimi poslovnimi načrti. 9 Letno poročilo SPS za 2005, http://www.podjetniskisklad.si/assets/files/material/Letna porocila/LETNO%20POROCILQ%202005 SKRAJSAN A%20VERZIJA.pdf zaprošenim zneskom kredita (po sklepih bank) v višini 3.6 mlrd SIT in zaprošenim zneskom subvencij v višini 439 mio SIT. Uprava Sklada je odobrila 80 vlog za ugodnejše kredite v višini 2.27 mlrd SIT. Znesek odobrenih subvencij je znašal 268 mio SIT. • P1A - Sklad je dne 18.03.2005 v Ur. listu RS št. 26-28/05 objavil »Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov v regijah v letu 2005«. Regionalne institucije so objavile Javni razpis v lokalnih medijih. V letu 2005 je bilo opravljenih 7 odpiranj. Na javni razpis ni prispela nobena vloga. • P2 - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja (18.03.2005, UL RS št. 26-28/05) Predmet razpisa je bilo 200 mio SIT ugodnejših dolgoročnih kreditov. Na razpis so se lahko prijavila podjetja (gospodarske družbe, s.p.) z 1 do 9 zaposlenimi, ki niso bila registrirana več kot 42 mesecev od dneva vložitve vloge. Do 25.10.2005 je bilo izvedenih sedem odpiranj. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 28, z zaprošenim zneskom kredita v višini 232 mio SIT. Uprava Sklada je do 21.11.2005 odobrila 6 vlog. • P2A - Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja Na razpis so se lahko prijavila mala podjetja z do 50 zaposlenimi. Kredit so lahko pridobili prosilci, ki so imeli med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. Kredit je bil namenjen nakupu trajnih obratnih sredstev, blaga in storitev, nakupu, vzdrževanju in stroškom popravljanja opreme in poslovnih prostorov, nakupu materiala za redno opravljanje dejavnosti, plačilu stroškov najema, stroškov promocijskih aktivnosti ter stroškov materialnih in nematerialnih investicij. Upravičeni stroški so lahko nastali med 1.1.2005 in 31.12.2005. Do 25.05.2005 so bila izvedena tri odpiranja. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 49, z zaprošenim zneskom mikrokreditov v višini 242 mio SIT. Uprava Sklada je do 14.06.2005 odobrila 26 vlog za mikrokredite v višini 100 mio SIT.10 Sklad v svojem poročilu (SPS, 2006) navaja, da so za produkt P2A- mikrokrediti za nova podjetja kot nov produkt predvsem mikro podjetja pokazala velik interes. Na razpolago je bilo 100 mio SIT sredstev, ki so bila v celoti izkoriščena. Pri produktu mikrokrediti, ki je prvenstveno namenjen financiranju obratnih sredstev ni večjih zahtev po zavarovanjih s stvarnimi jamstvi. Obseg ponujenih sredstev pa je odvisen predvsem od povpraševanja podjetnikov po tem produktu v naslednjih letih in od možnosti povečevanja števila zaposlenih na Skladu. B) S področja neposrednih spodbud P4 Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Ukrep 1.3.( instrument 1.3.4): Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo za neposredne spodbude za investicijske projekte malih in srednje velikih podjetij (P4) v letu 2005 in 2006 (Ul 67/2005, 15. 7. 2005) v višini 2,58 milijardi SIT (9 mio €). V letu 2005 so bila načrtovana tri odpiranja in tri v 2006, a so bila sredstva razdeljena že po prvem odpiranju v vsakem letu. Za subvencije se je na odpiranja v letu 2005 prijavilo 48 podjetij (1.359 milijarde SIT), za odpiranje 2006 pa 10 Predračunska vrednost vlaganj za odobrene projekte znaša 220.699 tisoč SIT. Z njimi bo novo zaposlenih 81 delavcev (pred vlaganji 92 zaposlenih, po investiciji 173 zaposlenih). Povprečna višina odobrenega mikrokredita za novo delovno mesto je 1.234568 SIT, medtem ko je predračunska vrednost novega delovnega mesta 2.724000 SIT. Prijavljeno podjetje ima v povprečju pred investicijo 3,1 zaposlenih, medtem ko je načrtovano povprečno število zaposlenih po investiciji 6,6. (podatki iz Letnega poročila SPS za 2005) je bilo 35 prijavljenih (1,151 milijarde SIT). Uprava Sklada je odobrila 77 vlog za subvencije v višini 2,58 mlrd SIT podjetjem, ki so načrtovala realizacijo investicij v skupni višini 5.748 mio SIT in naj bi odprla 298 novih delovnih mest v enem letu. C) Garancije za dolgoročne kredite P3- garancije za dolgoročne kredite pri bankah RS s subvencijami (1.3.2.) Dne 25. 03. 2005 je bil objavljen Javni razpis za odobritev garancij v višini 50% za bančne kredite MSP v kombinaciji s premijami za materialne in nematerialne investicije. Skupni obseg razpisanih garancij je znašal 1,3 mlrd SIT. Skupna višina subvencij, kot nepovratnih sredstev iz Proračuna RS- tekoči transfer, pa je znašala 462.000 tisoč SIT. Sklad je oblikoval novo garancijsko shemo namenjeno tistim MSP, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje dolgoročnih kreditov pri poslovnih bankah v Sloveniji. Nova garancijska shema je temeljila na porazdelitvi kreditnega rizika med tri finančne institucije in sicer poslovno banko, ki je odobrila dolgoročni kredit, Skladom in Evropskim investicijskim skladom (EIF), ki je pogarant Skladu. Povpraševanje podjetnikov je preseglo ponudbo, saj je bila višina zaprošenih kreditov za 5.234.618 tisoč SIT in višina zaprošenih subvencij 872.561 tisoč SIT. Razpisana sredstva garancij s subvencijami so bila v celoti izkoriščena. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 116. Od 05.04.2005 do 20.06.2005 je bilo izvedenih pet odpiranj vlog. Uprava Sklada je do 06.07.2005 odobrila 57 vlog za dolgoročne investicijske kredite v višini 2.6 mlrd SIT. Znesek odobrenih garancij je 1.3 mlrd SIT oziroma 50% glavnice kredita. Znesek odobrenih subvencij znaša 454.978.749 SIT. P3A- garancije za tehnološko opremo Dne 23. 12. 2005 je bil objavljen Javni razpis za odobritev garancij za tehnološko opremo v višini 80% za bančne kredite MSP. Skupni obseg razpisanih garancij je bil 1 mlrd SIT. Namen razpisa je bil omogočiti pridobitev dolgoročnih investicijskih kreditov za nova, rastoča in zrela podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnih kreditov za nabavo nove tehnološke opreme. Interes ministrstva je bil, da se MSP omogoči in spodbudi investicijska vlaganja v novo visoko tehnološko opremo. Takšna oprema pa je za banke zaradi svoje specifičnosti manj primerna za zavarovanje, zato je Sklad prevzel večji delež (procent) garancije. Zaradi poznega datuma razpisa na Sklad do konca leta 2005 ni prispela nobena vloga in se je odpiranje vlog preneslo v 2006. Tabela 2.2: Pregled razpisov SPS 2005, v SIT P1 P2 P2A P3 P3A P4 (B) Razpisana sredstva 2,25 mlrd. 200 mio 100 mio 1,3 mlrd 1 mlrd 2,58 Zahtevana sredstva 3,66 mlrd 232 mio 242 mio 5,2 mlrd - 4,91 Število prijav 133 28 49 116 - 159 Število odobrenih projektov 80 6 26 57 77 Načrtovano št. novih del.mest 418 32 81 379 595 Vir: Letno poročilo SPS za 2005 CPMG se je v letu 2005 s sklepom vlade11 preoblikoval v Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije- JAPTI ter v svoji dejavnosti zadržal nekatere ukrepe ter prevzel v izvajanje nekatere nove v zvezi z zagotavljanjem podpornega okolja za podjetništvo. JAPTI je izvajal Instrument 1.3.1 - subvencionirane svetovalne storitve za MSP (vavčerji): realiziranih je bilo 201,6 mio SIT izplačil iz proračuna, kar predstavlja 91,4 % od skupno 220 mio SIT razpoložljivih sredstev. V letu 2005 je bilo potrjenih 2466 vavčerjev za delujoča podjetja. Povprečna vrednost posamezne subvencije za svetovalne storitve za delujoča podjetja je za leto 2005 znašala 94.304 SIT. Hkrati z MG-jem je javni razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v malih in srednje velikih podjetjih v letih 2005 objavilo tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kamor se je preselil oddelek za tehnološki razvoj. (glej naš stari CRP za točno dikcijo). Razpisa naslavljata iste potencialne prejemnike, po naših informacijah pa niti vsebina ne razpisnih pogoji niso bili predhodno usklajeni. Tako se je v praksi potrdila bojazen, da bo z reorganizacijo in vstopanjem novih agencij prihajalo do podvajanj in nejasnosti v zvezi s politiko spodbujanja tehnološkega razvoja in podjetništva, razpršitev sredstev in tako do manjše učinkovitosti, če se ne bo vzpostavil jasen mehanizem koordinacije med vsemi akterji. Tabela 2.3: Pregled ukrepov v ^2005 glede na faze podjetniškega razvoja Semenska faza Startup faza Razvoj in rast Nadaljnja rast Vrednost v mio SIT12 Vavčersko svetovanje 220 Tehnološki parki in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 150 Razvoj in usposobitev TP 453 Povečanje konkurenčnosti podjetjem 1000 Investicije v nove tehnologije 2580 Posredni dolgoročni krediti 2250 Posredni krediti za nova (mikro) podjetja 200 Mikrokrediti za podjetja do 50 zap. 100 Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Garancije 1300 Leto 2005 je prineslo tudi nekaj pomembnih strateških dokumentov za politiko države na področju podjetništva in raziskovalno-razvojne ter inovacijske strategije. Osnutek strategije razvoja Slovenije je pripravila že prejšnja vlada, nova je razdelala še načrt za njeno realizacijo in tako je bila sprejeta Strategija razvoja Slovenije 2006-201313 z močnim poudarkom na 11 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200573&stevilka=3255 12 Zaradi netočnosti podatkov (nekateri navajajo celotna sredstva, namenjena ukrepu, drugje so navedena letna sredstva). 13 http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAK03387.html R&R in inovacijah kot pomembnemu dejavniku gospodarske rasti. Splošni strategiji je sledil še sprejem Resolucije o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu14 ter (v skladu s pričakovanji Evropske komisije) Program reform za uresničitev ciljev Lizbonske strategije (RS, 2005). Skupna točka vseh dokumentov je poudarjanje naložb v R&R in inovacije za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in s tem pospešene gospodarske rasti. Te deklarativne najave so zbudile pričakovanja tako na strani resornih ministrstev kot na strani prejemnikov o povečevanju razpoložljivih sredstev za ukrepe, ki spodbujajo R&R in inovacije na sploh, še posebej pa v podjetjih. Dodaten optimizem je spodbudilo tudi dejstvo, da so bili nastajajoči dokumenti skladni tako na ravni politike kot na ravni ukrepov, zato se je pričakovalo, da bo po njihovem sprejetju prišlo tudi do večje koordinacije med različnimi resorji. 2.3. Stanje in razvoj ukrepov v 2006 Med pomembnejšimi organizacijskimi spremembami, ki so se odvijale v letu 2006, je bila ustanovitev posebne Službe vlade za razvoj, ki je imela nalogo, da koordinira izvajanje Slovenske razvojne strategije in program reform, vezan tudi na uresničevanje Lizbonske strategije. Naloga službe naj bi bila tudi koordinacija celovite inovacijske politike. Pod njeno pristojnost naj bi se preselila tudi Tehnološka agencija. Po optimističnem začetku s posebno konferenco o inovacijah (Inovacijski forum), ki jo je za Službo pripravila TIA, je Službo že po treh mesecih ministrovanja zapustil minister brez listnice, vlada pa je z imenovanjem njegovega naslednika odlašala praktično do konca 2006. Ti organizacijski problemi so vodili do nerešenega statusa TIA, ki je tako ostala razpeta med MG in MVZT. Zaradi nezagotovljenega financiranja s strani ali MG ali MVZT je TIA opravljala samo dela na razpisu Nove tehnologije za varnost in mir (TP Mir), za katerega je zagotavljalo finančna sredstva Ministrstvo za obrambo. Poleg tega je agenciji preostalo edino razvijanje podlag za nekatere ukrepe, ki naj bi bili financirani v prihodnjih letih (1000 mladih strokovnjakov, metodologija ocenjevanja tehnoloških projektov, itd.).15 Največji projekt na področju podjetništva in konkurenčnosti v letu 2006 je bila priprava novega Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2007201316, ki je nastajal vzporedno z Operativnimi programi za črpanje evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev. Program se je osredotočal na štiri osnovne stebre: • spodbujanje podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja, • znanje za gospodarstvo, • razvoj in inovacije v gospodarstvu, • spodbujanje malih in srednje velikih podjetij z lastniškimi in dolžniškimi viri. S prvim stebrom se je predvidelo oblikovanje usklajenega podpornega okolja, ki bo spodbujalo podjetništvo tudi s pomočjo odpravljanja administrativnih ovir in zagotavljanja široke mreže podpornih storitev. Ukrepi podpornega okolja so bili razdeljeni v podporo delovanja sistema Vse na enem mestu (v nadaljevanju VEM), vavčerskemu svetovanju in usposabljanju, Evro info centrom (v nadaljevanju EIC) in posebnim ciljnim skupinam (ženske, podjetniki na podeželju, socialno podjetništvo). 14 http://www.tia.si/shared_files/Dokumenti/resolucijaNRRP.pdf 15 Poročilo o delu TIA, 2006. http://www.tia.si/shared_files/Dokumenti/letnoporocilo2006a.pdf 16 http://www.ora.si/priloznosti/Program_ukrepov_japti.pdf Ukrepi drugega poglavja so bili namenjeni krepitvi ustreznih človeških virov za potrebe gospodarstva s stimuliranjem povečevanja deleža vrhunsko izobraženih kadrov v gospodarstvu, s spodbujanjem mobilnosti razvojnih kadrov iz institucij znanja v gospodarstvo ter iz velikih podjetij v mala in srednje velika podjetja. V to poglavje sodijo ukrepi kot so mladi raziskovalci v gospodarstvu, sofinanciranje mobilnosti visokokvalificiranih kadrov ter sofinanciranje oblikovanja interdisciplinarnih skupin. Tretje poglavje se je ukvarjalo s pospeševanjem vlaganja v raziskave in razvoj ter v gospodarsko infrastrukturo zasebnega, kot tudi javnega sektorja. Ukrepi za podporo razvoju in inovacijam v gospodarstvu naj bi bili usmerjeni v vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja, vzpostavitev ustrezne infrastrukture tako lokalnega, kot tudi nacionalnega pomena in krepitvi finančnih virov za razvoj, raziskave in inovacije v slovenskem gospodarstvu. Sem uvrščamo naslednje načrtovane ukrepe: • Spodbujanje investicij v gospodarsko-razvojno-logističnih platformah • Sredstva za delovanje tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev in univerzitetnih inkubatorjev • Spodbujanje raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih • Spodbujanje procesnih in organizacijskih inovacij • Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost • Spodbujanje ustanavljanja in delovanja inovativnih skupin • Spodbujanje MSP za pridobivanje pravic industrijske lastnine • Zagonska sredstva za novonastala inovativna podjetja • Izjemne spodbude za mlada inovativna podjetja Četrto poglavje je vključevalo ukrepe finančnih podpor malim in srednje velikim podjetjem z lastniškimi in dolžniškimi viri. Tvegani kapital naj bi se zagotavljal preko skladov tveganega kapitala kot obliki lastniškega financiranja v okviru javno-zasebnega-partnerstva. Program je bil sprejet s strani Vlade RS 6.7.2006, a je bil v letu 2007 dvakrat dopolnjen, podobno tudi v 2008 in v 2009. Dopolnjeval se je v skladu s spremenjenimi poudarki v letnih načrtih MG ter nekaterimi dopolnitvami, ki jih je zahtevala izvedbena raven ukrepov. Nekatere od načrtovanih ukrepov se je kasneje zamenjalo oziroma preoblikovalo: tako se npr. Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost ni oblikoval kot institucija, le kot virtualna podpora podjetjem v okviru spletne strani JAPTI, namenjene podjetnikom (glej Podjetniški portal http://www.podjetniski-portal.si/ ). V sklopu prednostne naloge št. 1 (EPD 2004-2006): Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti so do konca leta 2006 bili na ukrepu 1.1 kot instrumenti izvedbe objavljeni trije javni razpisi: instrument 1.1.1 (izvajata MG in MVZT)- centri odličnosti, posredniki inovacijskega okolja, instrument 1.1.2 (izvaja MG)- tehnološki parki, ter instrument 1.1.3 (izvaja MG) razvojno-investicijski projekti, 2.539 mlrd SIT. Ministrstvo za gospodarstvo je samostojno izvedlo Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja za neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte v letih 2006- 2007 (1.1.3). Razpis je bil objavljen v UL 33- 34/2006, namenjeno mu je bilo 2 milijardi SIT (8,3 milijona €) s pričetkom koriščenja v letu 2007. To je bil nov ukrep, s katerim se je nameravalo spodbuditi sodelovanje med podjetji in R&R institucijami, deloma pa je bil ukrep namenjen tudi posrednikom kot so grozdi, tehnološki centri, mreže in platforme. Tako so se podprli skupni projekti najmanj dveh ali več podjetij in vsaj ene institucije znanja. Prijavitelj naj bi bil član enega od naštetih posrednikov, sodelovanje pa je opredeljevala konzorcijska pogodba. Cilj razpisa je bil podpreti 6-8 skupnih razvojno-investicijskih projektov (RIP), kar pomeni glede na razpoložljiva sredstva pomemben odmik od običajne prakse, kjer so bili zneski relativno skromni: v primeru RIP gre za posamezne projekte v velikosti od najmanj 150 do 350 mio SIT, posamezno podjetje pa naj ne bi prejelo več kot 175 mio SIT. V razpisu se natančno opredeljuje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, merila za izbor ter upravičenost stroškov. Le-ti zajemajo stroške raziskovalno-razvojnega dela, vključno s stroški licenc, patentov svetovanja itd. (do 50%) ter investicije v modernizacijo tehnologije, strojev in opreme, vključno s stroški neposrednega izobraževanja za uporabo novih tehnologij. Tu je sofinanciranje odvisno od lokacije investicije- v osrednjeslovenski regiji le do 35% v drugih pa do 40% upravičenih stroškov. Ta ukrep je nadomestil manjša sofinanciranja posrednikov (npr. ukrep sofinanciranja ustanavljanja in delovanja grozdov do leta 2005), saj so zdaj posredniki imeli možnost vstopati kot koordinatorji z razvojno-investicijskimi projekti in tako nadgraditi svojo posredniško vlogo. MG je že v januarju 2006 objavil tudi razpis za podporo projektom razvoja in usposobitve tehnoloških parkov. Skupna višina razpisanih sredstev je znašala največ 1 mlrd SIT. Cilj razpisa je bil podpreti največ 4 (štiri) projekte razvoja in usposobitev tehnoloških parkov. Upravičene aktivnosti prejemnika sredstev so bile nakup, gradnja, prenova, oprema prostorov tehnološkega parka ter nakup razvojno raziskovalne opreme za skupne potrebe podjetij v okviru tehnoloških parkov. Razpis je predvidel sofinanciranje do 35% upravičenih stroškov za osrednjo slovensko regijo in do 40% upravičenih stroškov za vse ostale regije. Obstoječi tehnološki park (park, ki že deluje in razpolaga s prostorom za inkubirana podjetja) se je lahko prijavil na javni razpis v primeru, da je izpolnjeval naslednje pogoje: - deloval kot tehnološki park vsaj tri leta; - imel vsaj 10 inkubiranih podjetij; - razpolagal s 500 m2 uporabne površine za namen inkubiranja podjetij (dolgoročna najemna pogodba ali last tehnološkega parka). Nov tehnološki park se je lahko prijavil na javni razpis, če je izpolnjeval naslednje pogoje: - Eden izmed partnerjev v projektu je moral biti grozd, ki je imel formalno pravno organizacijsko obliko že vsaj eno leto, imel vzpostavljen management grozda in izdelano strategijo grozda do leta 2008 in vključeval utemeljitve vzpostavitve tehnološkega parka. - Drugi partner je morala biti fakulteta oziroma drugi visokošolski zavod, ki je razpolagal s potencialom za podporo nastajanju tehnoloških podjetij. - Lokacija novega tehnološkega parka naj bi bila v neposredni bližini fakultet oziroma drugih visokošolskih zavodov (oddaljenost max. 20 km). Drugih razpisov s področja podjetništva MG v letu 2006 ni neposredno razpisoval, je pa usmerjal in financiral razpise SPS in JAPTI ter program mladih raziskovalcev iz gospodarstva. Slovenski podjetniški sklad je nadaljeval s svojo redno dejavnostjo in skupinami svojih produktov tudi v 2006 in izvedel naslednje razpise: A) S področja odobravanja kreditov: • P1 - Javni razpis za odobravanje posrednih dolgoročnih kreditov s subvencijami v letu 2006 Sklad je dne 24.02.2006 v Ur. listu RS št. 19-20/06 objavil »Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov v letu 2006. Obseg razpisanih kreditnih sredstev je bil 2 mlrd SIT. V letu 2006 sta bili opravljeni 2 odpiranji. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 59, z zaprošenim zneskom kredita (po sklepih bank) v višini 3.5 mlrd SIT. Uprava Sklada je odobrila 29 vlog. Predračunska vrednost investicij za odobrene projekte znaša 3.581.387.582,90 SIT. Z njimi naj bi po oceni prijaviteljev bilo na novo zaposlenih 139 delavcev. • P2 - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja Na razpis so se lahko prijavila podjetja (gospodarske družbe, s.p.) z 1 do 9 zaposlenimi, ki niso registrirana več kot 42 mesecev od dneva vložitve vloge. Do dne 26.10.2006 je bilo izvedenih sedem odpiranj. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 45, odobrenih pa jih je bilo 15. Z investicijami obravnavanih vlog je bilo načrtovano odprtje 37 novih delovnih mest. • P2A- Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja Sklad je dodeljeval kreditna sredstva neposredno. Na razpis so se lahko prijavila mala podjetja z do 50 zaposlenimi. Do dne 26.04.2006 sta bili izvedeni dve odpiranji. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 57. Uprava Sklada je do 23.06.2006 odobrila 20 vlog za mikrokredite v višini 100 mio SIT. B) S področja neposrednih spodbud P4- Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006-P4 objavljen 3.3.2006 v Ur. listu RS št. 23/06 (1.3.4.) Razpisanih subvencij je bilo bistveno več kot v predhodnih letih: 5 mlrd SIT; od tega je bil znesek namenjen malim podjetjem 3.5 mlrd SIT in 1.5 mlrd za srednje velika podjetja. Upoštevan je bil tudi regijski ključ: minimalno 70% vseh sredstev je bilo namenjenih projektom iz skupin (seznama) regij A in B, kamor so sodile statistične regije: Pomurska, Podravska, Zasavska, Spodnjeposavska, Savinjska, Koroška, Notranjsko-kraška in Jugovzhodna Slovenija in največ 30% sredstev je bilo namenjenih projektom iz skupin (seznama) regij C in D kamor sodijo statistične regije: Goriška, Gorenjska, Obalnokraška in Osrednjeslovenska. Maksimalna višina subvencije je do 55% upravičenih stroškov investicije razen v Osrednjeslovenski regiji, kjer je delež 50% upravičenih stroškov. Za mala podjetja je bila v razpisu določena maksimalna višina subvencije 40 mio SIT, za srednje velika pa 80 mio SIT. Subvencija se je odobrila za investicijske stroške, nastale od datuma oddaje vloge prosilca oziroma od datuma oddaje Info najave, pa do najkasneje 15.09.2006. 5. 4. 2006 je bilo opravljeno odpiranje vlog. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 508, z zaprošenim zneskom subvencij v višini 17.3 mlrd SIT. Uprava Sklada je odobrila 25 vlog srednje velikim podjetjem v višini 1.5 mlrd SIT do 1.6.2006 in 133 vlog malim podjetjem v višini 3.5 mlrd SIT do 27.06.2006. Skupno je bilo do omenjenih datumov odobrenih 158 vlog v skupni višini 5 mlrd SIT. Predračunska vrednost investicij za odobrene projekte znaša 11.9 mlrd SIT. Z njimi naj bi bilo na novo zaposlenih 872 delavcev v roku enega leta od izvedbe. V svojem letnem poročilu za 2006 SPS ugotavlja, da je ministrstvo namenilo temu instrumentu neprimerno več sredstev, kot v preteklih letih, a je bilo sredstev daleč premalo glede na povpraševanje. Subvencije so bile dodeljene le eni tretjini prosilcem. Ostala podjetja (cca 350 podjetij), ki na razpisu niso uspela so bila tako ali drugače razočarana. To so izražale predvsem v obliki pritožb na sklepe Sklada. Skoraj 70% podjetij se je pritožilo, veliko, že kar preko odvetniških hiš. Na Skladu se je zato dodatno povečal obseg dela. Vložiti je bilo potrebno ogromno dodatnih naporov, da so lahko strokovno argumentirano pojasnili podjetjem, zakaj niso uspela na razpisu. • P4A Javni razpis za odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja v letu 2006 Razpis je bil namenjen financiranju visokotehnoloških podjetij, ki delujejo v institucijah inovativnega okolja- start-ups. Sredstva so bila namenjena za izplačilo subvencij -nepovratnih sredstev. Najpomembnejši pogoji razpisa so bili: Skupna višina razpisanih subvencij: 150 mio SIT, sredstva za izplačilo subvencij prispeva Republika Slovenija v 100% deležu, maksimalna višina subvencije: 6 mio SIT na podlagi upravičenih stroškov, nastalih med 30.09.2005 in 31.10.2006. Upravičenci so bila podjetja, ki so bila vključena in izvajajo aktivnosti v institucijah inovativnega okolja in še niso ustvarjala prihodkov na trgu, v razvojni fazi pa imajo nov poslovni program, oziroma so na trgu in so izdelala bilanco stanja in izkaz uspeha prvič za leto 2005 ter podjetja, ki so vključena v institucije inovativnega okolja in naj bi bila najkasneje v roku treh mesecev po podpisu pogodbe tudi fizično prisotna v institucijah inovativnega okolja. Odpiranji vlog sta bili opravljeni 19.05.2006 in 22.08.2006. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 48, z zaprošenim zneskom subvencij v višini 240 mio SIT. Uprava Sklada je odobrila 26 vlog v višini 130 mio SIT. Z njimi naj bi bilo na novo zaposlenih 96 delavcev v roku enega leta od prejema. c) Garancije za dolgoročne kredite • P3 - Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite za materialne in nematerialne investicije za mala in srednje velika podjetja v letu 2006 (24.2.2006 Ur. listu RS št. 19-20/06- 1.3.2.) Obseg razpisanih kreditnih sredstev je bil 1.8 mlrd SIT. Garancije za dolgoročne kredite so lahko odobrile za investicijske stroške, nastale od datuma oddaje vloge prosilca do 31.12.2006 oziroma datuma oddaje info najave, vendar po 1.1.2006. V letu 2006 je bilo opravljenih 11 odpiranj. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 26, z zaprošenim zneskom kredita (po sklepih bank) v višini 1.4 mlrd SIT. Uprava Sklada je odobrila 12 vlog za dolgoročne kredite v višini 605.982.696,80 SIT. Znesek odobrenih garancij je 363.589.618,12 SIT oziroma 60% glavnice kredita. • P3A - Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite za nakup nove tehnološke opreme za mala in srednje velika podjetja v letu 2005-2006 Sklad je izdajal garancije v sodelovanju s poslovnimi bankami. Najpomembnejši finančni pogoji sodelovanja so bili: obseg kreditnih sredstev je bil določen na 1 mlrd SIT z garancijo Sklada v višini 80% kredita, ki lahko predstavlja največ 75% predračunske vrednosti investicije. V letu 2006 je bilo opravljenih 11 odpiranj. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 10, z zaprošenim zneskom kredita (po sklepih bank) v višini 483 mio SIT. Z investicijami obravnavanih vlog je bilo načrtovano odprtje 30 novih delovnih mest. Uprava Sklada je odobrila 5 vlog za dolgoročne kredite v višini 258 mio SIT. Znesek odobrenih garancij je bil 206 mio SIT oziroma 80% glavnice kredita. Tabela 2.4: Pregled razpisov SPS v 2006 (podatki poročila SPS) P1 P2 P2A P3 P3A P4 P4A Razpisana 2 mlrd 200 mio 100 mio 1,8 mlrd 1 mlrd 5 mlrd 150 mio sredstva Zahtevana 3,5 mlrd 465 mio 294 mio 1,4 mlrd 483 17,38 240 mio sredstva mlrd Število 59 45 57 26 10 508 48 prijav Število 29 15 20 12 5 158 26 odobrenih projektov Načrtovano 139 37 71 30 872 96 št. novih del.mest Vir: SPS Poročilo o delovanju 2006 (2007) Na podlagi letnega poročila, predstavljenega vladi 14.6. 2007 je JAPTI svoje poslanstvo izpolnjeval z naslednjimi ključnimi aktivnostmi: 1. s posebno podporo je povečeval konkurenčnost slovenskih podjetij v mednarodni menjavi ter zmanjševal stroške in tveganja podjetij pri vstopih na tuje trge; 2. z vzpostavitvijo mreže predstavništev slovenskega gospodarstva (PSG) JAPTI je pričel s promocijo slovenskega gospodarstva, pomagal MSP pri vstopu na tuje trge ter privabljal tuje investitorje; 3. s subvencioniranim svetovanjem v okviru programa vavčerskega svetovanja; koristila so se sredstva strukturnih skladov; to svetovanje so uporabniki ocenili kot dobrodošlo pomoč države; 4. s paketi informacij v pospeševalni mreži, široko ponudbo spletnega portala ter specializiranimi informacijami in storitvami mreže Euro Info Centrov (EIC) je pomagal predvsem MSP; 5. s podporo posebnim ciljnim skupinam (mladi, ženske, podeželsko prebivalstvo, poslovne povezave na lokalni ravni). JAPTI je izvajal instrument 1.3.1 - subvencionirane svetovalne storitve za MSP: v okviru instrumenta je bilo realiziranih 288,8 mio SIT izplačil iz proračuna, kar predstavlja 100% od skupno 288,8 mio SIT razpoložljivih sredstev. V letu 2006 je bilo potrjenih 1.709 vavčerjev za delujoča podjetja. Povprečna vrednost posamezne subvencije za svetovalne storitve za delujoča podjetja je za leto 2006 znašala 168.996 SIT. Ena od pomembnejših novosti v letu 2006 je bila tudi uvedba davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj. Pravilnik je bil objavljen v UL 138/200617, decembra 2006 leta in je omogočil, da je lahko pravna oseba, zavezanec v davčnem obračunu uveljavljala zmanjšanje davčne osnove v višini 20% zneska vlaganj v raziskave in razvoj. Res pa je, da je najava prišla zelo pozno in je pomembneje vplivala na spodbujanje naložb podjetij v R&R v letu 2007 kot v 2006. Tabela 2.5: Pregled ukrepov v ^2006 glede na faze podjetniškega razvoja Semenska faza Startup faza Razvoj in rast Nadaljnja rast Vrednost v mio SIT Vavčersko svetovanje 288 Razvoj in usposobitev TP 1000 Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Razvojno investicijski projekti 2000 Investicije v nove tehnologije 5000 Posredni dolgoročni krediti 2000 Posredni krediti za nova (mikro) podjetja 200 Mikrokrediti za podjetja do 50 zap. 100 Garancije 1800 2.4. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2007 V letu 2007 je bil sprejet Zakon o podpornem okolju za podjetništvo18. Z Zakonom naj bi bili vzpostavljeni okviri za delovanje inovacijskega okolja, predvsem pa je opredeljena vloga in naloge Slovenskega podjetniškega sklada in Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije. V besedilu Zakona se omenja Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, kot krovni vsebinski dokument ter obe izvajalski agenciji s svojimi nalogami. Zakon tudi opredeljuje subjekte inovativnega okolja, njihovo ustanavljanje in obveznosti. Zakonsko so določeni tudi postopki v primerih javnih razpisov ter način poročanja o dodelitvi sredstev. Služba vlade za razvoj je dobila novega ministra in se začela bolj aktivno vključevati na področje inovacijske politike v sklopu svojega mandata skrbnice za realizacijo Lizbonske strategije. Hkrati je s pripravo Operativnih programov postajala vse bolj pomembna tudi vloga Službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, kar je narekovalo potrebo po večji 17 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006138&stevilka=5998 18 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007102&stevilka=5064 koordinaciji med različnimi snovalci politike in izvajalskim nivojem (JAPTI, SPS, TIA). Številni ukrepi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti so bili vključeni v OP in s tem se je postopek njihovega izvajanja in financiranja spremenil, hkrati pa so se seveda pomembno povečala razpoložljiva sredstva za prihodnja leta. Leto 2007 je zaznamovalo nekaj pomembnih dogodkov na področju politike spodbujanja podjetništva. Na programski ravni je bilo največ pozornosti usmerjeno v pripravo na črpanje evropskih strukturnih sredstev v okviru finančne perspektive 2007-2013. Slovenija je zamujala s pripravo potrebnih dokumentov in je šele v februarju 2007 oddala tako svoj Nacionalni strateški referenčni okvir kot vse tri Operativne programe (OP). Do konca so bili OP-ji usklajeni s Komisijo poleti oziroma jeseni istega leta.19 Pozna uskladitev temeljnih aktov je pomenila zamik priprave konkretnih izvedbenih razpisov za črpanje in tako smo 2007 bili priča dejstvu, da noben od napovedanih ukrepov ni zaživel do 2008/2009. Vsebinsko se je v OP 1 in v OP 3 vneslo niz ukrepov s področja spodbujanja podjetništva. OP 1 Krepitev regionalnih razvojnih potencialov je vseboval dve razvojni prioriteti, neposredno vezani na dvig konkurenčnosti. Vsebine prve razvojne prioritete »Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost« se smiselno povezujejo v okviru dveh prednostnih usmeritev, in sicer: • Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost, • Spodbujanje podjetništva. Vsebina druge razvojne prioritete »Gospodarsko-razvojna infrastruktura« pa je bila ob sprejemu dokumenta vzpostavitev gospodarsko-razvojno-logističnih središč, na področjih, kjer obstajata dovolj velika kritična masa znanja ter zadostna koncentracija gospodarskih aktivnosti in razvojnih potencialov gospodarstva. V različnih programskih dokumentih so se ta središča konceptualno spreminjala, a vendar se je testiranju ideje namenilo kar nekaj časa in sredstev. Tako je osnovni dokument govoril o tem, da se bodo »posamezna središča razvijala skladno s primerjalnimi prednostmi širšega območja ter njihovimi sedanjimi in prihodnjimi kompetencami. Glede na prepoznane kompetence in možnosti razvoja bodo lahko med drugim vključevala poslovno-industrijska območja, logistična območja (cone), tehnološke parke, podjetniške inkubatorje, univerzitetne predinkubatorje s pisarnami za prenos tehnologij, visokošolska in raziskovalna središča, medpodjetniške izobraževalne centre in podobno. Vsebina posameznega središča »bo podrobneje opredeljena na podlagi opravljene cost-benefit analize z vidika celotnega gospodarstva.« Ministrstvo za gospodarstvo je financiralo nekaj (pred)študij o oblikovanju določenih središč, tudi namenilo določena sredstva za izgradnjo osnovne infrastrukture (2008/2009) v nekaj središčih, v 2010 pa speljalo razpis za razvojne centre, ki precej bolj realistično podpre povezovanje podjetij in raziskovalnih inštitucij. V okviru prednostne usmeritve »Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost« so bile predvidene naslednje aktivnosti: a) Razvojno inovacijski projekti skupin podjetij (RIP)- razpis je izvedla v 2008 TIA 19 OP 1 je bil potrjen 27.8.2007; OP 3 (človeški viri) pa šele 21.11. 2007. b) Raziskovalni centri odličnosti - RR : povezano s c) izvedlo MVZT v 2009 c) Raziskovalni centri odličnosti - infrastruktura d) RRP tehnoloških platform- preimenovano v kompetenčne centre in izvedeno v 2010 V 2006 se je vlada dokončno odločila, da prenese TIA-o pod okrilje MVZT v juliju 2006. Žal tudi to ni rešilo TII-ne usode: Ministrstvo za gospodarstvo se ni strinjalo z rešitvijo in ni dovolilo prenosa sredstev, ki naj bi jih MG nakazal TII za nemoteno delovanje in izvedbo dogovorjenega in, vsaj uradno, usklajenega programa. V znak protesta je odstopila direktorica TIA-e: to pa je spodbudilo dogovor in v istem mesecu so sredstva za dogovorjene aktivnosti bila potrjena. TIA je dobila svoj program in proračun: sredstva za dogovorjene aktivnosti so zagotovila Ministrstvo za obrambo, Min. za gospodarstvo in MVZT. Tako je TIA v 2007 izvedla naslednje razpise: • Javni razpis za subvencioniranje projektov tehnološkega programa "Tehnologija za varnost in mir 2006-2012" (TPMIR), ki ga je financiralo Ministrstvo za obrambo • Javni razpis za spodbujanje kontinuitete dela slovenskih tehnoloških platform v letu 2007, ki ga je financiralo MVZT • Javni razpis za sofinanciranje delovanja organizacij, ki podpirajo inovacijsko dejavnost, ki ga je financiralo MVZT • Mladi raziskovalci iz gospodarstva - generacija 2007, ki sta ga sofinancirala MVZT in Evropski socialni sklad. Ta razpis je bil objavljen v decembru 2007 s pričetkom financiranja v 2008. V tem času je TIA že začela pripravljati in usklajevati tudi besedilo razpisa za Razvojno-investicijske projekte. Ker je razpis bil sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, je bilo potrebno besedilo uskladiti tako med obema ministrstvoma (MG in MVZT) kakor tudi s Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot skrbnico za strukturne sklade. Usklajevanje je pokazalo, kako zahtevno bo izvajanje ukrepov v OP 1 zaradi tehnično-administrativnih zahtev pri črpanju evropskih sredstev, kar se je potrdilo tudi kasneje pri sami izvedbi projektov. V 2007 so se še vedno odvijali tudi programi, ki so se sofinancirali iz predhodne finančne perspektive (EDP 2004-2006). V nekaterih primerih je šlo samo še za izplačevanje že odobrenih sredstev, v nekaterih pa so se še izvedli redni letni razpisi. Slednje velja predvsem za aktivnosti Slovenskega podjetniškega sklada, kjer so se v 2007 objavili naslednji razpisi: a) S področja odobravanja kreditov: P1 - Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov z garancijami v letu 2007 Razpis je bil objavljen 25.05.2007 v Ur. listu RS št. 45/07. Obseg razpisanih kreditnih sredstev je bil 8,5 mio EUR za kredite in še 6.8 mio EUR za garancije. V letu 2007 so bila 3 odpiranja. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 54. Uprava Sklada je odobrila 31 vlog za kredite z garancijami v višini 8.5 mio EUR. Znesek odobrenih kreditov je 8.499.913,62 EUR oziroma 53% investicije, znesek odobrenih garancij pa 5.577.936,47 EUR. Predračunska vrednost investicij za odobrene projekte znaša 16.034.507,43 EUR. Z njimi naj bi na novo zaposlili 286 delavcev v roku 3 let. • P2 - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja, UL 36, dne 20.4. 2007 Razpis je ostal enak kot predhodna leta. Višina razpoložljivih sredstev je bila 800.000 EUR. V letu 2007 je bilo opravljenih 5 odpiranj. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 29, odobrenih je bilo 16 vlog za kredite v višini 800.000,00 EUR. Predračunska vrednost investicij za odobrene projekte znaša 1.269.925,00 EUR. Z njimi naj bi bilo na novo zaposlenih 56 delavcev v roku 3 let. • P2A- Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja Tudi ta ukrep je nespremenjen. V letu 2007 so bila opravljena 4 odpiranja. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 43, odobrenih je bilo 19 vlog za kredite v višini 400.000,00 EUR. Predračunska vrednost investicij za odobrene projekte znaša 858.008,00 EUR. Z njimi naj bi na novo zaposlili 56 delavcev v roku 3 let. b) S področja neposrednih spodbud P4- Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v 20072008- P4 objavljen v UL št. 81 (datum objave: 07.09.2007) ter dopolnjen 7.12. 2007 v Ur. listu RS št. 112/07 (1.3.4.) Vrednost razpisa v 2007 za subvencije je bila 22.505.948,00 EUR + 10.000.000,00 EUR = 32.505.948 EUR. Najpomembnejši pogoji razpisa se niso spremenili od leta 2006. Sofinanciranje se je odobrilo za investicijske stroške, nastale od datuma izdaje pozitivnega sklepa o sofinanciranju, pa do najkasneje 05.09.2008. V letu 2007 je bilo opravljeno 1 odpiranje. Tudi v 2007 je bil razpis za podjetja zelo privlačen. Sklad je prejel kar 496 vlog z zaprošenim zneskom subvencij v višini 72.357.950,23 EUR. Odobreno je bilo 200 vlog za sofinanciranje v višini 32.502.755,28 EUR. Predračunska vrednost investicij za odobrene projekte znaša 78.959.496,95 EUR od tega 77.648.812,50 EUR upravičenih stroškov. Z njimi naj bi na novo zaposlili 1.294 delavcev v roku 1 leta . • R1A Javni razpis za odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja v letu 200720 UL št. 51 / 08.06.2007 Vrednost razpisa je bila 610.000,00 EUR. Razpis je po namenu ostal nespremenjen, kljub spremenjeni oznaki. V letu 2007 je bilo opravljeno 1 odpiranje. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 58, uprava Sklada je odobrila 31 vlog za subvencije v višini 610.000,00 EUR. Z njimi naj bi na novo zaposlili 275 delavcev v roku 3 let. 20 Prej P4A. • R1 B- Javni razpis za odobritev nadaljevanja subvencij iz leta 2006 za podjetja v institucijah inovativnega okolja v letu 2007, 8.6. 2007 v Ur. listu RS št. 51/07 Skupna višina razpisanih subvencij: 375.000,00 EUR. Upravičenci so bila podjetja, ki so od Sklada prejela pozitivno mnenje o upravičenosti kandidature na javnem razpisu R1B/06 v letu 2007 in imajo še nezaključen projekt. V letu 2007 je bilo opravljenih 1 odpiranje. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 15, z zaprošenim zneskom subvencij v višini 392.446,93 EUR. Uprava Sklada je odobrila 13 vlog za subvencije v višini 286.654,42 EUR. Predračunska vrednost investicij za odobrene projekte je znašala 646.241,78 EUR. Z njimi naj bi na novo zaposlili 52 delavcev v roku 3 let. c) Garancije za dolgoročne kredite • Pogarancije za regionalne garancijske sheme (UL RS št. 48 / 01.06.2007)- PP1 07 Gre za deloma nov ukrep21, vezan na sklenjene pogodbe z izvajalci regionalnih garancijskih shem, ki so same objavile razpise: □ Regionalna razvojna agencija MURA d.o.o.; □ Ekonomski inštitut Maribor d.o.o.; objave razpisa ni bilo □ Regionalna razvojna agencija Posavje; UL RS št. 57 / 29.06.2007 □ Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center d.o.o. Kranja; UL RS št. 80 / 28.07.2007 □ Regionalni razvojni center Koper; UL RS št. 70 / 03.08.2007 V letu 2007 je bilo sklenjenih 5 pogodb o sodelovanju za Pogarancije v okviru Regionalnih garancijskih shem. Objavljeni so bili 4 razpisi, ki so jih objavile sodelujoče agencije, Ekonomski inštitut Maribor pa razpisa ni objavil, saj se niso uspeli dogovoriti o pogojih za objavo svoje garancijske sheme. Skupno število odobrenih projektov je bilo 31. Znesek odobrenih kreditov je znašal 1.369.646,73 EUR, znesek odobrenih pogarancij pa 547.858,69 EUR, kar je 40% vrednosti kreditov. Z odobrenimi projekti naj bi bilo na novo zaposlenih 84 delavcev v roku 3 let. • Javni razpis za odobritev garancij za finančni leasing nove opreme brez pologa v letu 2007; P3 07: UL 45 / 25.05.2007 Deloma spremenjen razpis (v 2006 je šlo za garancije za kredite za novo opremo). Razpis je ponujal garancijska sredstva v višini 4 mio EUR. V letu 2007 je bilo opravljenih 5 odpiranj. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 4, z zaprošenim zneskom leasinga v višini 550.699 EUR. Uprava Sklada je obravnavala 2 popolni in ustrezni vlogi, z zahtevanim zneskom leasinga 401.699 EUR in ju tudi odobrila. Z njimi bodo na novo zaposleni 4 delavci v roku 1 leta. 21 Sklad ga je že enkrat razpisal, a ni bilo odziva med regionalnimi agencijami. • Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne dejavnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007 - R4 07; UL 48 / 1. 6. 2007 MVZT in TIA sta v sodelovanju s SPS pripravili nov tip razpisa, ki je ponujal kreditna sredstva v višini 3,6 mio EUR za kreditiranje razvojno-raziskovalnih tehnoloških projektov majhnih in srednje velikih podjetij s sredstvi na podlagi Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnin in Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. V letu 2007 so bila opravljena 4 odpiranja, a na nobeno ni prispela kakšna vloga. Sklad je poglavitni razlog za nezanimanje videl v dejstvu, da so bili razpisni pogoji ob hkrati povečanem razpisu za subvencije (ukrep P4), predvsem tehnološke opreme (kamor je lahko vključena tudi razvojno raziskovalna oprema), neugodni. Pri novem razpisu je šlo namreč za kreditna sredstva (dolžniško financiranjem s predvidenim obveznim vračilom), s sicer z ugodno obrestno mero in nizkimi stroški odobritve, ki pa še vedno ne dosegajo efekta subvencije kot nepovratnega sredstva. Tabela 2.6: Pregled razpisov SPS v 2007, v EUR (podatki poročila SPS)22 P1 P2 P2A P3(leasing) PP1 P4 R1A(P4A) R1B Razpisana 8,5 mio 800.000 400.000 4 mio 1,250 32 mio 610.000 375.000 sredstva krediti 6,5 mio garancije mio Zahtevana 15 mio 1.6 mio 939.000 550.000 72 mio 981.000 392.000 sredstva mio Število 54 29 43 4 - 496 58 15 prijav Število 31 16 19 2 31 200 31 13 odobrenih projektov Načrtovano 286 71 56 4 84 1294 275 52 št. novih del.mest Vir: SPS Poročilo o delovanju 2007 (2008) Na osnovi sprejetja pravilnika o vodenju evidence subjektov inovativnega okolja23 se je v okviru JAPTI-ja vzpostavila evidenca dveh skupin organizacij, ki so se ukvarjale s spodbujanjem podjetništva in inoviranja. Evidenca A je vključevala univerzitetne inkubatorje, podjetniške inkubatorje in tehnološke parke. Evidenca B je bila opredeljena dosti širše in so se v njo lahko vpisali vsi subjekti, ki so v skladu s pravilnikom imeli v svojem ustanovitvenem aktu razvidno, da opravljajo dejavnost subjekta inovativnega okolja, imajo povezavo z inštitucijami znanja, vpisane v evidenco pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS, imajo vsaj 2 inkubiranca (razen v primeru univerzitetnega inkubatorja) ter sklenjeno pogodbo 22 Razpisa za odobritev ugodnih kreditov za R&R ni v tabeli, saj ni bilo zanimanja za ta ukrep. 23 http://www.uradni-list.si/1/obiava.isp?urlid=200825&stevilka=916&smode=site o najemu prostora, iz katere je razvidno tudi, da inkubiranec deluje in je fizično prisoten v prostorih. Prav tako naj bi imeli vzpostavljeno mrežo svetovalcev na osnovi sklenjenih pogodb o sodelovanju s strokovnjaki na področjih povezanih z razvojem in delovanjem podjetij. Spisek vključenih v obe evidenci je objavljen vsako leto na spletni strani JAPTI.24 Pomen vpisa v evidenco je predvsem v tem, da se podporna sredstva za delovanje teh institucij vežejo na obveznost vpisa in seveda na kategorijo evidence. Razvrstitev je pomembna tudi v primeru vključevanja podjetij v razpis SPS, ki spodbuja nova podjetja, ki delujejo v okviru »subjektov inovativnega okolja«, saj so bila do sredstev tega razpisa opravičena le podjetja, ki so delovala znotraj tistih subjektov, ki so bili vpisani v evidenco A. JAPTI je 2007 izvedel razpis za sofinanciranje delovanja tehnoloških parkov, podjetniških in univerzitetnih inkubatorjev ( UL št. 70/ 3.8. 2007), preko katerega se je sofinanciralo delovanje teh subjektov ter izvajanje podpornih storitev za inkubirana podjetja. Za vsakega od subjektov so bili točno opredeljeni upravičeni stroški, ki se sofinancirajo, pogoji sofinanciranja (kaj mora biti izvedeno) ter višina sredstev, ki jih lahko prejemnik pridobi za posamezno dejavnost. Prav tako je razpis postavil pogoje glede strokovne usposobljenosti in razpoložljivega prostora. Sofinancirali pa so se lahko le stroški, ki so nastali med 1.7. 2007 in 31.12. 2007. Razpisu je bilo namenjeno 688.533 EUR. Po podatkih JAPTI (letno poročilo 2007) so sofinancirali 11 subjektov inovativnega okolja ter tako »podprli 150 tehnološko naravnanih oziroma inovativnih inkubiranih podjetij«. Znesek v JAPTI-jevem poročilu (1,398.731) odstopa od zneska v razpisu. Bolj podrobnega zapisa o rezultatih razpisa ni. JAPTI je vavčerski program, ki se je so-financiral iz sredstev Evropskega socialnega sklada po določilih stare finančne perspektive 2004-2006, sodeč po poročilo o izvajanju instrumenta 1.3.1: subvencioniranje svetovalnih storitev za MSP v okviru vavčerskega sistema svetovanja zaključil v letu 2006, pri čemer je bilo za naveden instrument izvedeno zadnje izplačilo v januarju 200725. Poročilo EPD navaja, da je bilo v okviru instrumenta realiziranih 130.894 EUR izplačil iz proračuna 2007, kar predstavlja 100 % od skupno 130.897 EUR razpoložljivih sredstev. V letu 2007 ni bilo potrjenih novih vavčerjev za delujoča podjetja, izplačilo se je nanašalo na potrjene vavčerje v letu 2006. Kljub temu najdemo v poročilu JAPTI-ja za 2007, da je v okviru programa vavčerskega svetovanja 952 podjetij in 190 potencialnih podjetnikov (1142 svetovancev) koristilo svetovalne storitve, ni pa navedeno, v okviru katerega javnega razpisa je to svetovanje potekalo. V poročilu je navedeno le, da je bil načrtovani letni plan dosežen samo 88,5%, saj niso imeli na razpolago zahtevanih finančnih sredstev (porabili so 1,961.885 EUR). Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da se je Ministrstvo za gospodarstvo odločilo za nadaljevanje vavčerske sheme z razporeditvijo lastnih sredstev. JAPTI je imel za 2007 načrtovano širšo izvedbo nalog s področja podjetništva, a so se nekatere zamaknile v leto 2008. Tako v poročilu omenjajo, da so pripravili razpis za mobilnosti visokokvalificiranega osebja, a ta v 2007 še ni bil dokončno usklajen- 24 http://www.podietniski-portal.si/ustanavliam-podietie/inovativno-okolie/Evidenca-subiektov-inovativnega-okolia 25 LETNO POROČILO 2007 O IZVAJANJU ENOTNEGA PROGRAMSKEGA DOKUMENTA V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2004-2006; 2008; http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/KOHEZIJA/koheziia-200207/LP EPD 2007 01072008.doc predvidevamo, da tudi zaradi poznega sprejetja OP s področja človeških virov, v okviru katerega naj bi se ta razpis sofinanciral. V agenciji je sredi leta prišlo tudi do spremembe v vodstvu. Tabela 2.7: Pregled ukrepov v ^2007 glede na faze podjetniškega razvoja Semenska faza Startup faza Razvoj in rast Nadaljnja rast Vrednost v EUR Vavčersko svetovanje 130.894 1,961.885 Tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 1,398.731 Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Nadaljevanje subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja 375.000 Subvencije za investicije v nove tehnologije 32 mio Posredni dolgoročni krediti in garancije 8,5 mio 6,5 mio Posredni krediti za nova (mikro) podjetja 800.000 Mikrokrediti za podjetja do 50 zap. 400.000 Garancije (pogarancije) 547 Krediti za raziskovalno razvojne dejavnosti (ni bilo zanimanja) 0 2.5. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2008 Leto 2008 je značilno po tem, da se je zaključevalo s črpanjem sredstev EU po EPD-ju in pričenjalo z ukrepi, ki so bili vključeni v nove OP-je za finančno perspektivo 2007-2013. Novi ukrepi so zahtevali precej usklajevanja med resorji, saj je pogosto šlo za skupno financiranje s strani MG in MVZT, nadzor nad razpisno dokumentacijo pa je izvajala še SVLR, kot odgovorna za črpanje evropskih sredstev. Kako zapleteno je bilo usklajevanje, se lahko ponazori z dolgotrajnimi pogajanji v pripravi razpisa za skupne razvojno-investicijske projekte, ki ga je pripravljala TIA: od začetnega predloga pa do razpisa je preteklo skoraj leto dni. Hkrati pa je veliko povečanje sredstev za ukrepe na področju podjetništva pomenilo pomemben kakovosten preskok. Zato je z vidika evalvacije potrebno tem novim ukrepom nameniti dodatno pozornost, saj bi že sama velikost sredstev morala dati konkreten prispevek dvigu ravni raziskovalno razvojne dejavnosti tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Dodatno se je na področje inovacijske in raziskovalno razvojne politike z novim ministrom vključila tudi Služba vlade za razvoj, ki je oblikovala Svet za konkurenčnost26 in v sklopu Sveta oblikovala 10 razvojnih skupin (vsaka je imela 16 članov): sedem področnih27 in tri horizontalne, v okviru katerih naj bi se v medsebojnem sodelovanju uskladili predstavniki gospodarstva in raziskovalne sfere o razvojno-raziskovalnih prioritetah države. Tri horizontalne skupine so bile namenjene uskladitvi tem, ki so pomembne za vsa strokovna področja: podjetniško in finančno okolje, kreativne industrije ter organizacija raziskovalno-razvojne dejavnosti. Aktivnosti Službe so naletele na različne odzive: od tistih, ki so smatrali, da Slovenija res potrebuje določanje prioritet in da je delo znotraj skupin primerna oblika, do tistih, ki so opozarjali, da podobne strukture že obstajajo (npr. tehnološke platforme, ki so se res oblikovale od spodaj navzgor, a prav zato izražale dejanske potrebe gospodarstva, ki je znalo v svoje vrste pritegniti tudi raziskovalce iz javne sfere). V okviru tehnoloških platform (ki so se v veliki meri podvajale s področji skupin) se je že odvijala diskusija o potrebnem sodelovanju med gospodarstvom in javno raziskovalno sfero in zmožnostmi enega in drugega. V istem letu se je zaključil tudi projekt tehnološkega predvidevanja (IER), a se njegovih zaključkov ni obravnavalo na Svetu za konkurenčnost. Tehnološko predvidevanje je prineslo vrsto spoznanj glede možnih prioritet v R&R in načina organizacije raziskovalne sfere za bolj učinkovito prestrukturiranje gospodarstva. Razvojne skupine so svoje delo dokončevale v jeseni 2008. Po volitvah je prišlo do spremembe vlade in se je njihovo delo ustavilo. Nova ekipa na MVZT je zaključke razvojnih skupin kakor tudi ugotovitve tehnoloških platform in tehnološkega predvidevanja združila v razvojno-raziskovalne prioritete ter jih v kombinaciji s prioritetami, opredeljenimi v NRRP-ju uporabila pri odločanju za izbor centrov odličnosti in kompetenčnih centrov. Delo razvojnih skupin, kot si ga je zamislil takratni minister za razvoj (Žiga Turk), pa se ni nadaljevalo28. Na osnovi EPD-ja so se do konca leta 2008 na ukrepu 1.1 kot instrumentu izvedbe zaključevala izplačila na osnovi javnih razpisov iz predhodnih let na treh področjih: - javni razpis za pridobitev sredstev ESRR, Ukrep 1.1: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, instrument 1.1.1 (izvajala sta ga MG in MVZT) - še 2,1 mio EUR; - javni razpis za pridobitev sredstev ESRR, Ukrep 1.1: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja - Razvoj in usposobitev tehnoloških parkov, instrument 1.1.2 (izvajal MG)- 1,1 mio EUR. 26 http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/projekti_do_2009/SSGR_07-08/SSGR_16_gradivo_SVR.pdf 27 Oblikovane so bile: razvojna skupina za življenje in zdravje, razvojna skupina za informacijske in komunikacijske tehnologije, razvojna skupina za materiale in nanotehnologije, razvojna skupina za okolje in gradbeništvo, razvojna skupina za energetiko in trajnostne vire energije, razvojna skupina za vozila, transport in logistiko ter razvojna skupina za procesno tehnologijo. 28 Ena prvih aktivnosti, ki jo je napovedal novi (bivši) minister za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, je ponovni zagon Sveta za konkurenčnost. - javni razpis za Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja za neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte v letih 2006-2007, v višini 10,4 mio EUR. Poročilo o realizaciji EPD v letu 2008 navaja29: »Ukrep 1.1 je skladno z doseženimi kazalniki, prispeval h glavnim ciljem EPD: v okviru sodelujočih podjetij, se ocenjuje, da je bilo ustvarjenih 3.024 bruto delovnih mest in ohranjenih 1.459 mest (v tekstilni industriji - celoviti projekt IRSPIN). Hkrati se je v sklopu sofinanciranih projektov izboljšal prenos znanja med institucijami znanja in podjetji, pospešil se je nastanek in razvoj novih dinamičnih, tehnološko usmerjenih podjetij (predvsem s sofinanciranjem nastanka in razvoja tehnoloških parkov v okviru ukrepa 1.1), povečale pa so se tudi naložbe v aplikativne in industrijske raziskave in razvoj.« Poleg instrumentov v okviru ukrepa 1.1. so se v 2008 zaključevala še financiranja v okviru instrumentov ukrepa 1.3. Tu v letu 2008 ni bilo na novo dodeljenih oz. odobrenih državnih pomoči. V okviru instrumenta 1.3.2 so bile odobrene de minimis pomoči. Za ukrep 1.3 je bilo v letu 2008 izplačanih državnih pomoči v višini 164 tisoč EUR (EU del 123 tisoč EUR), od tega celotni znesek za instrument 1.3.3. V letu 2008 je MG nadaljevalo z izvajanjem dveh instrumentov v okviru ukrepa 1.3: - instrument 1.3.2: zagotavljanje garancij za investicijske projekte MSP; - instrument 1.3.3: zagotavljanje podpore za investicijske projekte MSP- oba je izvedel SPS. Dejavnost Slovenskega podjetniškega sklada v 2008 je zajela naslednje razpise: a) S področja odobravanja kreditov in garancij: P1 - Javni razpis za odobritev garancij Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere Razpis z nekoliko spremenjenim imenom je imel kar štiri objave v Ur. listu št. 21 / 29.02.2008; št.25/ 14.03.2008; št.88/ 12.09.2008 in št.115/ 05.12.2008. Z razpisom je bilo zagotovljenih 15 mio EUR garancijskih sredstev (v letu poprej so bila zagotovljena tako kreditna kot garancijska sredstva). V letu 2008 je bilo opravljenih 10 odpiranj. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 175, z zaprošenim zneskom kreditov v višini 42,986 mio EUR. Uprava Sklada je odobrila 96 vlog za garancije Sklada v višini 14 mio EUR. Z njimi bo na novo zaposlenih 554 delavcev v roku 3 let. b) S področja neposrednih spodbud P2 -Javni razpis za sofinanciranje (subvencije) zagona inkubiranih in inovativnih podjetij P2 (A,B,C,D) v letu 2008 V tem primeru je prišlo do zamenjave prejšnjega ukrepa 2 in 2A, ki sta se nanašala na kreditiranje malih in mikro podjetij. V 2008 se je pod šifro P2A, P2B, P2C in P2D 29 LETNO POROČILO 2008 O IZVAJANJU ENOTNEGA PROGRAMSKEGA DOKUMENTA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2004-2006; http://www.svlr.gov.si/si/delovna podrocja/podrocje evropske kohezijske politike/enotni programski d okument 2004 2006/letna porocila/ zagotavljalo subvencije za podjetja v inovativnem okolju. Pod-razpisi za posamezne skupine podjetij so se nanašali na povsem nove prosilce, ki še niso poslovali dalj kot 12 mesecev (P2A), tiste, ki so v shemo bili vključeni v 2006 (P2C) ali 2007 (P2B) ter za podjetja, ki so poslovala manj kot 42 mesecev. Razpis je bil objavljen v UL št. 18/2008, 22.2.2008 s skupno vrednostjo 2,155 mio EUR. Število prijavljenih in odobrenih vlog je razvidno iz tabele spodaj. Sofinancirani projekti naj bi prinesli 532 novih delovnih mest v naslednjih treh letih. PREGLEDNICA: PREGLED PODATKOV O RAZPISU P2 P2A P2B P2C P2D SKUPAJ Število prispelih projektov 67 18 10 25 120 Investicijska vrednost prispelih projektov 2.310.043,36 642.246,31 321.028,57 4.415.661,27 7.688.979,51 Število popolnih in ustreznih projektov 55 18 8 18 99 Znesek zaprošenih subvencij 1.627.188,32 437.056,27 249.939,15 622.105,30 2.936.289,04 Število odobrenih projektov 40 18 8 15 81 Znesek razpisanih subvencij 610.000,00 610.000,00 325.000,00 610.000,00 2.155.000,00 Znesek odobrenih subvencij 956.414,56 435.956,94 189.075,77 373.550,00 1.954.997,27 Povzeto po Poročilu o delu SPS, 2008. P4- Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2008, UL št. 88 /12.09.2008 in sprememba v UL št. 126 / 31.12.2008 Vrednost razpisa za subvencije je bila 18,780 mio EUR + 16,091 mio EUR = 34,871 mio EUR. Osnovna določila se niso spremenila. V letu 2008 je bil to tudi najzanimivejši razpis SPS, saj se je prijavilo 474 podjetij, z zaprošenim zneskom subvencij v višini 62,691 mio EUR. Odobreno je bilo 223 vlog za sofinanciranje v višini 34,833 mio EUR. Z njimi se je načrtovalo 955 novo zaposlenih delavcev v roku 1 leta. P4A - Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2008 za mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi; UL št 23, 7.3. 2008 in sprememba v Uradnem listu Republike Slovenije št. 59 / 13.06.2008. Za subvencije je imel SPS na razpolago na razpisu 10,576 mio EUR + 6 mio EUR = 16,576 mio EUR. Javni razpis je imel le eno odpiranje vlog. Skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 369, z zaprošenim zneskom subvencije v višini 32,498 mio EUR. Odobreno je bilo 135 vlog, z njimi naj bi bilo na novo zaposlenih 305 delavcev v roku 1 leta. c) Garancije za dolgoročne kredite • Po-garancije za regionalne garancijske sheme (UL RS št. 48 / 01.06.2007)- PP1 07 Gre za nadaljevanje ukrepa iz leta 2007, ki je vezan na sklenjene pogodbe z izvajalci regionalnih garancijskih shem, ki so same objavile razpise. Skupno število odobrenih projektov je bilo 25. Predračunska vrednost investicij za odobrene projekte znaša 3,526 mio EUR. Znesek odobrenih kreditov znaša 1,232 mio EUR, znesek odobrenih po-garancij pa 493.050 EUR kar je 40% vrednosti. Z odobrenimi projekti so predvidevali na novo zaposlenih 61 delavcev v roku 3 let. Tabela 2.8: Pregled razpisov SPS v 2008, v EUR (podatki poročila SPS) P1 P2 (A, B, C, D) PP1 P4 P4A Razpisana sredstva 16 mio garancij 2,15 mio 1,250 mio 34,8 mio 16,5 mio Zahtevana sredstva 43 mio 2,93 mio 62,7 mio 32,5 Število prijav 175 120 - 474 369 Število odobrenih projektov 96 81 25 233 135 Načrtovano št. novih del.mest 544 532 61 955 305 Vir: SPS Poročilo o delovanju 2008 Kot je razvidno iz tabele, je v 2008 prišlo do nekaterih sprememb v instrumentih SPS: nekaj se jih je preimenovalo, nekaj se jih je ukinilo (P3) in nekaj preoblikovalo: namesto kreditov in garancij je v 2008 SPS ponudil samo garancije. Še vedno pa je med podjetji prevladovalo zanimanje za različne oblike subvencij, opazno je poraslo tudi povpraševanje po subvencijah za delovanje inkubiranih in inovativnih podjetij. V 2008 se je pričelo s črpanjem sredstev v okviru nove finančne perspektive. Letno poročilo 2008 o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 201330 tako navaja, da sta tako MG kot MVZT pričela z aktivnostmi za pripravo instrumentov za izbor operacij. V mesecu januarju, marcu in aprilu 2008 so bile potrjene razpisne vsebine za instrumente, ki naj bi jih izvajala agenta Javna agencija RS za tehnološki razvoj (TIA) in Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI): A. Javni razpis »Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte -projekti 2008« (MG objavil 18.4. 2008); izvedbena agencija TIA; B. Javni razpis »Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih -projekti 2008« (MG objavil 19.9 2008) (JAPTI); C. Javni razpis »Strateški raziskovalno-razvojni projekti v podjetjih« (MVZT) razpisan decembra (TIA). 30 http://www.eu-skladi.si/predpisi/letna-porocila/letna-porocila-o-izvaianiu-operativnega-programa-krepitve-regionalnih-razvoinih-potencialov-za-obdobje-2007-2013 Ad A) JR »Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijskeprojekte - projekti 2008« z vrednostjo razpisanih sredstev 42 mio EUR. MG je navedeni razpis objavil v Uradnem listu RS dne 18.4.2008, kot izvedbena agencija pa je bila določena TIA. V okviru razpisa sta bili izvedeni 2 odpiranji. Na prvo odpiranje JR, ki je bilo 4.6.2008, je pravočasno prispelo 36 vlog celovitih projektov skupin podjetij. Po zaključku postopka ocenjevanja je bilo ugotovljeno, da so 4 vloge celovitih projektov primerne za odobritev sofinanciranja. Na drugo odpiranje, ki je potekalo 6.10.2008, je prispelo 44 vlog. Sofinanciranje je bilo odobreno 7 vlogam celovitih projektom. Tako je bilo skupno odobreno v letu 2008 11 projektov, višina odobrenih sredstev je bila 39,476 mio EUR. Na osnovi pritožb so odobrili še 3 projekte (v 2009) in se je skupni odobreni znesek povišal na 44,5 mio EUR. V letu 2008 iz razpisa MG upravičencem še ni izplačal nobenih sredstev. Prva izplačila po pogodbah so se izvedla v prvi polovici leta 2009. Gre za po vrednosti enega večjih razpisov, na katerega so lahko kandidirala podjetja. Že iz odobrenih zneskov lahko vidimo, da gre za povsem nov tip razpisa v slovenskem prostoru (čeprav se je razvojno-investicijske projekte podpiralo že v okviru EDP 2004-2006), saj so posamezni projekti prejeli podporo v višini cca 4 mio EUR. Temu primerno je bilo tudi zanimanje in izredno visoka stopnja konkurence med prijavitelji. Uradno je bil predmet razpisa v okviru skupnih razvojno-investicijskih projektov podpreti razvojno-raziskovalne aktivnosti podjetij in z njimi povezane investicije v razvojno-raziskovalno opremo ter v visoko zahtevne tehnološke stroje in opremo. Tako so bili upravičeni stroški: i. Za raziskovalno dejavnost • stroški dela zaposlenih (raziskovalci, tehniki in ostalo podporno osebje, ki so zaposleni izključno za razvojno-raziskovalno dejavnost); • stroški uporabe inštrumentov, opreme in zgradb, ki se uporabljajo izključno in stalno za raziskovalno dejavnost • stroški materiala, ki so nastali neposredno kot rezultat raziskovalne dejavnosti oziroma pri razvojno-raziskovalnih aktivnostih projekta (npr. potrošni material pri izvedbi meritev ali izdelavi prototipa in drug potrošni material); upravičeni so le stroški, katerih vrednost presega 400 EUR • stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, ki se uporabljajo izključno za raziskovalno dejavnost in so neposredno povezane z razvojno-raziskovalnimi aktivnostmi projekta; ii. za investicije: • nakup novih strojev in opreme za potrebe razvojno-raziskovalne dejavnosti v okviru projekta (npr. merilni instrumenti, preizkuševalni stroji in naprave, računalniška strojna oprema); • nakup novih strojev in opreme, vezanih za izvedbo poskusne proizvodnje; • nematerialne investicije, ki predstavljajo smiselno zaokroženo celoto z razvojno-raziskovalnimi aktivnostmi projekta in rezultati teh aktivnosti. Za majhna in srednje velika podjetja so se lahko upoštevali celotni stroški naložb v nematerialna sredstva s prenosom tehnologije za pridobitev patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja. V okviru javnega razpisa so bile podprte sledeče raziskovalne stopnje: • industrijske raziskave, ki so opredeljene kot načrtno raziskovanje ali kritična preiskava za pridobitev novega znanja, s ciljem, da bi bilo to znanje lahko uporabno v razvoju novih proizvodov, postopkov ali storitev ali pri uvajanju pomembnih izboljšav v obstoječe proizvode, postopke ali storitve (do 50% za velika podjetja in do 60% za mala in srednje velika podjetja); • predkonkurenčna razvojno-raziskovalna dejavnost, s katero je mišljeno oblikovanje rezultatov industrijskih raziskav v načrt, postavitev ali obliko za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, postopke ali storitve, če so ti namenjeni prodaji ali uporabi, vključno s sestavo začetnega prototipa, ki ne bi bil uporaben v trgovanju (do 25% za velika podjetja in do 35% za mala in srednje velika podjetja). V finančni konstrukciji razvojno-investicijskega projekta se je zahtevalo, da se mora upoštevati sofinanciranje upravičenih stroškov skupnega razvojno-investicijskega projekta s strani agencije v višini minimalno 1.000.000,00 EUR in maksimalno 5.000.000,00 EUR. Višina sofinanciranja upravičenih stroškov za posamezno podjetje v skupini je lahko znašala največ 60% celotne vrednosti sofinanciranja skupnega razvojno-investicijskega projekta, kjer sta v skupini nastopala le dve podjetji oziroma največ 50% celotne vrednosti sofinanciranja skupnega razvojno-investicijskega projekta, kjer so bili v skupini 3 ali več. Pri priznavanju stroškov sta se upoštevali dve lestvici: večji odstotek sofinanciranja so lahko dobila mikro in mala podjetja po eni strani, po drugi strani pa so se v večjem obsegu financirali stroški raziskovalnega dela, kot pa npr. stroški pogodbenih raziskav ali nakupa tehničnega znanja. Razpis je prav tako zelo podrobno opredelil, kdo se lahko prijavi na razpis, kakšna mora biti posredovana dokumentacija, predstavi tudi vse faze izbire oz. točkovanje za prijavitelje. Ad B) JR »Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih - projekti 2008«31 z vrednostjo razpisanih sredstev 8 mio EUR je izvedel JAPTI. Instrument, ki se je izvajal v obdobju 2009 - 2010 je bil 19.9.2008 objavljen v Ur.l. RS št. 89/2008. V okviru razpisa sta bili izvedeni 2 odpiranji. Na prvo odpiranje JR, ki je bilo 23. in 24.10.2008, je pravočasno prispelo 37 vlog. Po zaključku postopka je bilo skupno potrjenih 16 vlog32. Na drugo odpiranje, ki je potekalo 23.12.2008, je pravočasno prispelo 42 vlog. Sofinanciranje je bilo odobreno 21 projektom. Skupno število odobrenih projektov je bilo 37 31 http://www.japti.si/index.php?t=razpisi&id=6 32 http://www.japti.si/resources/files/doc/javni_razpisi/6/Seznam%20prejemnikov%20sredstev%20-%20prvo%20odpiranje%20_2_.pdf projektov v vrednosti 7.984.172 EUR. Prva izplačila po pogodbah so se izvedla v prvi polovici leta 2009. Vrednost subvencij niha med 140.000 do 300.000 EUR, med prejemniki pa najdemo visokotehnološka proizvodna in storitvena podjetja. Tudi namen tega JR je bilo spodbujanje podjetij k pospešenim vlaganjem lastnih sredstev v razvojno dejavnost v smeri tehnološkega razvoja in inovativnosti za krepitev svojega konkurenčnega položaja na slovenskem, evropskih in tujih trgih. Za razliko od RIP-a gre tu za individualne projekte podjetij in so tako tudi sredstva po projektu bistveno nižja od RIP. Z 8 mio EUR se je želelo sofinancirati najmanj 27 projektov izvajanja raziskovalno razvojnih aktivnosti podjetij, na podlagi obeh odpiranj je številka narasla na 37 projektov. Rezultat projekta naj bi bila inovacija za podjetje, ki jo podjetje v skladu s svojim poslovnim interesom po potrebi tudi zaščiti s pravicami intelektualne lastnine. Podprti so bili projekti, ki so sodili v eno od raziskovalnih kategorij: - industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj ali - samo eksperimentalni razvoj. Podjetje je lahko uveljavljalo sofinanciranje stroškov dela, kjer je šlo za stroške dela raziskovalcev in tehnikov, ki so bili zaposleni izključno za raziskovalno razvojne aktivnosti do obsega, kot so le ti bili zaposleni na raziskovalno razvojnih aktivnostih projekta ter stroške storitev, in sicer raziskovalno razvojne aktivnosti, ki so se izvajale v okviru projekta podjetja: svetovalnih storitev, ki so se uporabljale izključno za raziskovalno aktivnost, in so bile neposredno povezane z raziskovalno razvojnimi aktivnostmi v projektu podjetja; - drugih ustreznih storitev, ki so se uporabljale izključno za raziskovalno aktivnost (vključno z raziskavami, tehničnim znanjem in patenti, kupljenimi od zunanjih virov) in so bile neposredno povezane z raziskovalno razvojnimi aktivnostmi v projektu podjetja. Sofinanciranje upravičenih stroškov je bilo za mikro podjetje v višini minimalno 50.000,00 EUR in maksimalno 300.000,00 EUR ter za malo in srednje veliko podjetje v višini minimalno 100.000,00 EUR in maksimalno 300.000,00 EUR ob upoštevanju intenzivnosti sofinanciranja posameznih upravičenih stroškov. Upravičeni prejemnik je v okviru eksperimentalnega razvoja prejel do 45% izkazanih upravičenih stroškov projekta oz. do 70% v okviru industrijskih raziskav izkazanih upravičenih stroškov projekta. Prav višina subvencioniranja odraža temeljno različnost med projekti RIP (TIA) in JAPTI-jevim razpisom33 in hkrati pokaže tudi na razliko v siceršnji podpori R&R podjetjem glede na obdobje 2005-2007. Primerljiv ukrep bi lahko bil subvencioniranje stroškov R&R, ki ga je v letih 2005-2006 in 2006-2007 izvajalo MVZT: celoten razpis je bil vreden 3,4 mio EUR v 2005 in 3,15 mio EUR v 2006 (obakrat za dve leti), posamični projekt pa je lahko pridobil največ 100.000 EUR.34 33 Kot zanimivost pa lahko ugotovimo, da so sestavljavci obeh razpisov imeli zelo podoben pristop: oba razpisa namreč zajemata 15 strani. 34 CRP V5-0448: Učinkovitost ukrepov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v slovenskih, dostopno na Ad C) Javni razpis »Strateški raziskovalno-razvojni projekti v podjetjih« (MVZT) razpisan decembra 2008 z odpiranji v 2009 in v izvedbi TIA-e je prikazan v analizi ukrepov za leto 2009. JAPTI je po nalogu MG v letu 2008 izvedel še naslednje razpisa s področja spodbujanja podjetništva: a) JR spodbujanje za oblikovanje interdisciplinarnih razvojnih skupin za delo na tehnološko razvojnih projektih podjetij (objavljeno UL 29/ 2008); b) JR spodbujanje mobilnosti visokokvalificiranega osebja (razpisano 3.3. 2008); c) JR za sofinanciranje subjektov inovativnega okolja (razpisano 15.3. 2008); d) JR za sofinanciranje projektov izgradnje tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev v okviru gospodarsko-razvojno logističnih središč (razpisano 1.8. 2008); e) Javni razpis za sofinanciranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM na lokalnem nivoju za leto 2008 in leto 2009 (razpisano 14.3. 2008); Ad a) Namen javnega razpisa za spodbujanje formiranja interdisciplinarnih razvojnih skupin za delo na tehnološko razvojnih projektih podjetij v višini 400.000 EUR je bilo spodbuditi podjetja, da povabijo k sodelovanju visoko kvalificirane strokovnjake z ustreznih področij za delo na tehnološko razvojnih projektih podjetij. Podjetja naj bi strokovnjake izbrala na podlagi svojih potreb. Nameravalo se je podpreti vsaj 10 tehnološko razvojnih projektov podjetij, kjer se naj bi oblikovale interdisciplinarne razvojne skupine. Razpis je pokril stroške zunanjih visoko kvalificiranih strokovnjakov. Eden od temeljnih pogojev razpisa je bil, da je v skupino lahko vključenih največ pet oseb, med katerimi je vsaj 1 član te skupine zaposlen v podjetju ali pogodbeno dela za podjetje. Interdisciplinarna razvojna skupina je bila opredeljena kot skupina, ki izvaja razvojne projekte podjetij na naslednjih področjih: - razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev, - znatno izboljšanje obstoječih izdelkov, procesov ali storitev. V okviru javnega razpisa sta bili podprti naslednji raziskovalni stopnji: - industrijske raziskave (do 50% ); - predkonkurenčna razvojno-raziskovalna dejavnost (do 25%). Med upravičene stroške so se šteli stroški svetovalnih storitev (svetovanje članov interdisciplinarne razvojne skupine, ki niso zaposleni v podjetju), ki se uporabljajo izključno v okviru raziskovalne razvojne dejavnosti v okviru prijavljenega projekta in so neposredno povezani z razvojnim projektom. Sofinanciranje s strani JAPTI je bilo možno v višini najmanj od 10.000,00 EUR do največ 40.000,00 v času od dneva podpisa pogodbe za sofinanciranje z JAPTI do največ 30.9.2008. Na razpis je prišlo 25 prijav podjetij, od katerih jih je bilo podprtih 14. http://www.mvzt.qov.si/fileadmin/mvzt.qov.si/paqeuploads/MSZS/GradivoSZT/2. seja/POROCILO CR P Ucinki ukrepov za Direktorata za tehnologijo MVZT.pdf Ad b) Na podlagi javnega razpisa Spodbujanje mobilnosti visokokvalificiranega osebja se je želelo spodbuditi prehod iz javnih raziskovalnih inštitucij t.i. institucij znanja, v gospodarstvo (podjetja), kjer naj bi se zaposlili za obdobje do 24 mesecev od datuma nastopa dela ob pogoju, da ostane oseba po preteku sofinanciranja v rednem delovnem razmerju še vsaj 12 mesecev. Kot visokokvalificirano osebje so se v tem sklopu opredelili magistri (z znanstvenim magisterijem), doktorji znanosti in mladi raziskovalci v zaključni fazi pridobitve znanstvenega naziva oz. enakovredna stopnja izobrazbe. V okviru sklopa B se je predvidevalo sofinanciranje zaposlitve visoko kvalificiranega osebja, ki naj bi se s prehodom iz velikih podjetij zaposlilo v mikro, malih in srednje velikih podjetjih za obdobje do 24 mesecev od datuma nastopa dela ob pogoju, da je po preteku sofinanciranja le-ta v rednem delovnem razmerju še vsaj 12 mesecev. Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je bila na razpolago za sofinanciranje obeh sklopov, je bila 4.062.765,00 EUR. V obdobju od aprila do konca leta 2008 se je izvedlo 6 odpiranj (načrtovana so bila samo tri). Kljub aktivni promociji tega programa v okviru različnih dogodkov, delavnic, okroglih miz in medijev je JAPTI do konca decembra 2008 podprl le 23 upravičencev, od tega 22 prehodov raziskovalcev iz znanosti v gospodarstvo, in 1 prehod visokokvalificiranih kadrov iz velikih podjetij v mala in srednje velika podjetja. Ukrep v prvi fazi očitno ni pritegnil podjetij. Ad c) Namen javnega razpisa je bilo sofinanciranje opravljanja nalog subjektov inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji s pisarnami za prenos tehnologij) in na ta način zagotavljanje učinkovitega podpornega okolja za podjetništvo ter nastajanje in razvoj novih inovativnih podjetij. Subjekti inovativnega okolja so imeli točno opredeljeno, katere naloge morajo izvajati, v kolikor želijo pridobiti sofinanciranje: - Promocija celovitega podpornega okolja in še posebej storitev inovativnega okolja - Promocija komercializacije znanja - Iskanje novih podjetniških zamisli - Posredovanje informacij končnim upravičencem (o ukrepih države na področju - konkurenčnosti in podjetništva, ter druge informacije)- največ 10% v strukturi - upravičenih stroškov; - Nasveti glede razvoja poslovnih idej, preizkus poslovnih idej v praksi; - Pripravo in vzdrževanje baz podatkov o končnih upravičencih za potrebe ministrstva največ 10% v strukturi stroškov. Za vsako od teh nalog so bile točno opredeljene postavke, količinski cilji in specificirani stroški, ki si jih lahko skozi sofinanciranje »subjekt« povrne. Za vse subjekte inovativnega okolja se sofinancirajo posamezne skupine upravičenih stroškov v višini največ do 95% izkazanih upravičenih stroškov. Zneski so bili tudi omejeni navzgor in vezani na velikost subjekta oz. članstvo. Tehnološki park, ki vključuje: - 10-20 inkubirancev 50.000, 00 EUR; - 21-30 inkubirancev 55.000,00 EUR; - 31 in več inkubirancev 60.000,00 EUR. Podjetniški inkubator, ki vključuje: - 10-20 inkubirancev 30.000, 00 EUR; - 21-30 inkubirancev 35.000,00 EUR; - 31 in več inkubirancev 40.000,00 EUR. Univerzitetni inkubator: - za univerzitetni inkubator, katerega doseg je do 10.000 študentov - 80.000,00 EUR; - za univerzitetni inkubator, katerega doseg je do 30.000 študentov - 100.000,00 EUR; - za univerzitetni inkubator, katerega doseg je več kot 30.000 študentov - 120.000,00 EUR. Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje izvajanja nalog subjektov inovativnega okolja je bila za proračunsko leto 2008 700.000,00 EUR in za proračunsko leto 2009 pa 900.000,00 EUR. Sofinancirali so se upravičeni stroški za izvedbo nalog, ki so nastali od 15.03. (datum razpisa) do 31.12.2008 oziroma na podlagi izpolnjenih pogojev pri doseganju ciljev za leto 2008 do 31.12.2009 in so bili plačani do predložitve zahtevka za sofinanciranje, kar je upravičenec dokazoval s potrdilom o plačilu. To pomeni, da je bilo za prejemnike obdobje do objave razpisa izgubljeno, pa tudi sicer tak način sofinanciranja predpostavlja, da so »subjekti« sposobni izvajati naloge v naprej in torej »založiti« sredstva, ki so jih v primeru uspeha na razpisu dobili povrnjene. Ne na spletni strani razpisa ne v letnem poročilu JAPTI za 2008 ni razvidno, kdo so bili izbrani prejemniki in kakšne zneske so prejeli, glede na prakso pa predvidevamo, da so sredstva prejeli vsi vpisani v evidenco A. Poročilo JAPTI za 2008 pa navaja dosežene rezultate: »subjekti inovativnega okolja so v okviru svojih nalog izvajali številne aktivnosti in dosegli naslednje rezultate: ..« izdelanih je bilo 56 poslovnih načrtov univerzitetnih podjetniških skupin, izvedenih 187 informativno-promocijskih dogodkov ter 118 animacijskih aktivnosti za pridobivanje novih uporabnikov podpornih storitev in za dvig podjetniške kulture na lokalnem območju. Poleg tega so obravnavali 84 podjetniških zamisli, se 32-krat vključili v zagon novih podjetij, pridobili in vključili 54 novih inovativno tehnoloških podjetij ter izdelali 213 svetovalnih zapisov.« (JAPTI, 2008) Ad d) Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje projektov izgradnje podjetniških inkubatorjev nacionalnega pomena in tehnoloških parkov nacionalnega pomena. Cilj javnega razpisa je spodbuditi vzpostavitev subjektov podpornega okolja v katerih bo do leta 2015 nastalo vsaj 100 novih podjetij, ki bodo ustvarila vsaj 400 novih bruto delovnih mest. Odpiranje prispelih ponudb je bilo 16. oktobra. Podpis pogodb o sofinanciranju je bil v mesecu decembru 2008, in sicer sta bili podpisani dve pogodbi za skupni znesek sofinanciranja v višini 11.085.000 €, s tem, da je prejelo podjetje IMOS kot pobudnik ustanovitve podjetniškega inkubatorja Podbreznik35 cca 1 mio EUR, Tehnološki park IN PRIME36 (Tolmin) pa 10 mio EUR. 35 http://www.inkubator-nm.si/ 36 http://www.in-prime.net/intro Predlagani projekti so morali predložiti izdelano študijo izvedljivosti in upravičenosti z analizami stroškov in koristi na ravni celovitega projekta, torej na ravni celotnega gospodarsko-razvojno-logističnega središča. Za namen oblikovanja gospodarsko logističnih središč37 je bilo predvidenih 50 mio EUR za obdobje 2009-2012. Ukrep se je le delno obnesel in v 2010 so se sredstva preusmerila v financiranje razvojnih centrov. Ad e) Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM za vse ciljne skupine (potencialni podjetniki, podjetniki, mladi, študentje, podporne institucije in ostali zainteresirani) (v nadaljevanju: ciljne skupine izvajalca) na območju Republike Slovenije na lokalnem nivoju v letu 2008 in letu 2009. Razpis točno (tudi s številkami) opredeljuje, katere storitve morajo izvajati VEM točke, da so upravičene do sofinanciranja. Med ključne naloge so sodile: - informiranje vseh ciljnih skupin izvajalca - osnovno svetovanje (izvajanje osnovnih svetovalnih storitev, povezanih z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij ter osnovno svetovanje potencialnim podjetnikom, ki niso podlaga za izdajo vavčerja) - izvajanje postopkov registracij preko e-VEM registracijske točke izvajanje postopkov registracij z uporabo e-VEM aplikacije, - izvajanje osnovnega svetovanja pri izvajanju postopkov registracij, - merjenje zadovoljstva in mnenj uporabnikov storitev e-VEM, - evidentiranje administrativnih ovir pri poslovanju podjetij. - izvajanje Programa vavčerskega svetovanja in usposabljanja Prav tako razpis določa pogoje, ki jih mora zagotavljati VEM točka od tehničnih (velikost prostora) do vsebinskih- ustrezno število kvalificiranega kadra; pogoji pokritja (min št. podjetij/ prebivalcev). Skupna okvirna višina razpisanih sredstev za leto 2008 je bila 1.200.000 EUR in za leto 2009 je 1.300.000 EUR. V razpisu je bil za vsako od storitev opredeljen cenik. Sredstva za sofinanciranje storitev VEM točke je za obdobje 2008-2009 prejelo 36 »subjektov«- od različnih regionalnih razvojnih agencij, zbornic do tehnoloških parkov in podjetniških centrov, ki v celoti pokrivajo Slovenijo, saj so porazdeljene po vseh 12 statističnih regijah. Sodeč po poročilu JAPTI za 2008, so vstopne točke VEM v okviru svojega delovanja pripravile in posredovale 2.255 odgovorov na vprašanja uporabnikov, opravile 3.642 svetovanj povezanih z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij (ta svetovanja niso podlaga za izdajo vavčerja), izvedle 150 informativno promocijskih delavnic, ki se jih je udeležilo 3.394 udeležencev ter izvajale promocijo podpornih storitev preko različnih medijev. Preko vstopnih točk VEM je bilo z uporabo e-VEM aplikacije registriranih 37 Taka središča naj bi po definiciji, ki se je uporabljala v programskih in razpisnih dokumentih v obliki infrastrukture zajemala zelo širok nabor različnih subjektov (kot npr. poslovno-industrijske cone, tehnološki parki, podjetniški inkubatorji, univerzitetni (visokošolski predinkubatorji) ter pisarne za prenos tehnologij, medpodjetniški izobraževalni centri, visokošolska izobraževalna središča, tehnološki centri, centri odličnosti ). 881 s. p. in 291 d. o. o., postopek statusne spremembe je bil izveden v 248 s. p. in 48 d. o. o., postopek izbrisa pa pri 83 s. p. in pri 7 d. o. o. Na osnovi poslovnega poročila JAPTI je razvidno, da se je dejavnost agencije v 2008 močno povečala. Tako poročilo navaja, da je agencija še v letu 2006 realizirala 9.326.005 € ob 58 zaposlenih (za lastno delovanje 2.342.000 €), v letu 2008 pa je JAPTI realiziral 17.815.836 € (za lastno delovanje 2.404.740 €) in dodatno angažiral EU sredstva v višini 17.738.744 € ob 53 zaposlenih. Poleg že navedenih razpisov je JAPTI na področju podjetništva v 2008 izvedel še javni poziv k vpisu v evidenco subjektov inovativnega okolja, kjer se je evidentiralo 11 subjektov inovativnega okolja (2 tehnološka parka, 5 podjetniških inkubatorjev in 4 univerzitetne inkubatorje), ki so izpolnjevali pogoje za vpis v evidenco A ter 5 subjektov inovativnega okolja, ki so izpolnjevali pogoje za vpis v evidenco B. Nadaljevalo se je tudi izvajanje programa vavčerskega svetovanja, ki se mu je pridružilo še vavčersko izobraževanje: možnost za mikro in mala podjetja, da so pridobila subvencijo za izobraževanje v obliki vavčerja. V Katalog podjetniških svetovalcev se je na novo vpisali 132 svetovalcev, tako da je bilo konec leta 2008 v bazo vpisanih 466 podjetniških svetovalcev. Subvencijo za svetovanje je prejelo 1.010 MSP in 23 potencialnih podjetnikov, ustvarjenih je bilo 17 novih delovnih mest. V letu 2008 je bilo izdanih 1.513 vavčerjev za svetovanje, od tega jih je bilo 1.103 potrjenih, povprečna vrednost vavčerja pa je znašala 1.622 €. Na podlagi Javnega povabila za vpis izvajalcev usposabljanj v evidenco izvajalcev usposabljanja v Programu vavčerskega svetovanja in usposabljanja so vpisali 148 izvajalcev. Subvencijo za usposabljanje je prejelo 52 mikro in malih podjetij, usposabljanja pa se je udeležilo 121 zaposlenih. Izdali so 97 vavčerjev za usposabljanje, od tega je bilo 67 vavčerjev potrjenih -povprečna vrednost vavčerja je bila 439,13 €. Iz finančnega dela poročila razberemo, da je bilo načrtovanih za vavčersko svetovanje 2,6 mio EUR, a se je porabilo le 2,1 mio. V skladu s programom za spodbujanje podjetništva je v okviru agencije pričel delovati Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost (SCKI). V 2008 sta se izvedli dve glavni aktivnosti programa SCKI, in sicer vzpostavitev spletnega portala za inovativne Imam idejo! (www.imamidejo.si), ki je bil prvič predstavljen na Slovenskem forumu inovacij '08, ter raziskava inovacijske dejavnosti v Sloveniji (Stres, 2009). Portal Imam idejo! je namenjen vsem ciljnim skupinam, mladim, podjetnikom, samostojnim raziskovalcem, vsem podpornim institucijam inovativnega okolja in drugim, ki jih zanimajo vsebine iz področja konkurenčnosti in inovativnosti. V 2008 se je spisek instrumentov na področju spodbujanja podjetništva in R&R dejavnosti v podjetjih precej razširil, v veliki meri po zaslugi pričetka črpanja evropskih sredstev tako v okviru OP 1 kot OP 3. Močno se je razširilo delovanje JAPTI, deloma tudi TIA, manj razpisov pa je v 2008 imel SPS, še posebej na področju zagotavljanja kreditov. Glede na ukrepe, ki jih zajame naša analiza, nismo posebej preverjali dejavnosti Slovenske izvozne družbe, ki je tudi omogočala subvencionirano kreditiranje poslovnim subjektom. Tabela 2. 9: Pregled ukrepov v 2008 glede na faze podjetniškega razvoja Semenska faza Startup faza Razvoi in rast Nadaljnja rast Vrednost v EUR (ocene) Vavčersko svetovanje (vključno z izobraževalnim vavčerjem) 2, 1 mio Sofinanciranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM za vse ciljne skupine 1,2 mio Subjekti inovativnega okolja- evidenca A: tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 700.000 Sofinanciranje projektov izgradnje podjetniških inkubatorjev nacionalnega pomena in tehnoloških parkov nacionalnega pomena 11 mio Mobilnost visokokvalificiranega osebja 400.000 Oblikovanje interdisciplinarnih skupin 4 mio Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte TIA 42 mio Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih JAPTI 8 mio Odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja, vključno z nadaljevanji 2,155 mio Subvencije za investicije v nove tehnologije 34,871 mio Subvencije za investicije v nove tehnologje za mikro in mala podjetja 16,576 mio Garancije (pogarancije) 1,23 mio Posredne garancije 15 mio 2.6. Stanje in razvoj ukrepov v letu 2009 Po spremembi vlade v drugi polovici 2009 ni na področju podjetništva in R&R ter inovacij prišlo do večjih vsebinskih premikov, saj je bilo potrebno pospešeno nadaljevati z razpisovanjem ukrepov v sklopu strukturne politike. Prišlo pa je do bistvene spremembe v okolju, saj je slovensko gospodarstvo stopilo v obdobje precejšne gospodarske krize. Da bi preprečila izpad vlaganj v R&R s strani gospodarstva je vlada sprejela niz ukrepov, s katerimi je usmerila dodatna sredstva v spodbujanje R&R in inovacijske dejavnosti na ravni podjetij. Skupaj z ukrepi, sofinanciranimi s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada je bilo tako zagotovljeno, da se je obseg sredstev, namenjen spodbujanju konkurenčnosti, pomembno povečal. Med glavnimi akterji so 2009 nastopali Slovenski podjetniški sklad s svojimi standardnimi produkti in prvič tudi s posebno shemo za tvegani kapital, TIA (skupni razvojno-investicijski projekti, mladi raziskovalci v gospodarstvu, strateški raziskovalno-razvojni projekti v podjetjih, podpora nacionalnemu inovacijskemu sistemu, Valor), JAPTI (nadaljevanje ukrepa Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih iz 2008, ) ter neposredno MVZT (centri odličnosti) in MG. TIA je v letu 2009 izvedla razpis v podporo nacionalnemu sistemu inovacij38, s katerim se je sofinanciralo upravičene stroške, povezane z delovanjem tehnološko inovacijskih vozlišč (technology & innovation hubs), t.j. pravnih oseb, ki so samostojno ali v sodelovanju z drugimi pravnimi osebami, združenimi v konzorcij, podpirale tehnološko razvojno oz. inovacijsko (TRI) dejavnost pravnih in/ali fizičnih oseb. Ukrep je financiral MVZT. Razpis je opredelil tehnološko inovacijska vozlišča kot aktivne pravne osebe v javnem in zasebnem sektorju (gospodarske družbe, javne in zasebne zavode, gospodarska interesna združenja, društva, ...) ter fizične osebe (samostojne podjetnike, zasebne raziskovalce, inovatorje, inventorje, študente, dijake, ...), ki nudijo podjetjem naslednje oblike pomoči s področja TRI dejavnosti: • Izvajanje storitev in strokovna pomoč pri industrijskih raziskavah in tehnološkemu razvoju, pri prenosu rezultatov raziskovalno-razvojnega dela v gospodarstvo, pri pripravi raziskovalno-razvojnih projektov ipd., • Izvajanje storitev in strokovna pomoč pri zaščiti industrijske lastnine, zamisli, idej, novosti ipd., • usposabljanje in izobraževanje, • povezovanje in organizacija tematskih srečanj, delavnic in konferenc, • vključevanje v evropske iniciative, • informiranje o tematskih sejmih, poslovnih predstavitvah, seminarjih, delavnicah, • virtualno povezovanje in informiranje ter nudenje dostopa do informacijskih baz, • organizacijo natečajev in podeljevanje nagrad, • evidentiranje vključenih pravnih in fizičnih oseb v dejavnost tehnološko inovacijskega vozlišča, • spodbujanje k širši uvedbi netehnoloških inovacij. 38 http://www.tia.si/IN009,618,0,1,1.html#0pis Vsa tako opredeljena vozlišča so lahko sodelovala na razpisu,a se je lahko prijavilo le na eno izmed 15 v naprej opredeljenih področij. Osnova za izplačilo odobrenih sredstev sta bila s strani agencije pregledano in odobreno poročilo o izvedenem programu promocije TRI dejavnosti ter doseženih rezultatih na področju TRI dejavnosti v letu 2009. Upravičeni so bili stroški dela, stroški zaščite pravic intelektualne lastnine, stroški storitev zunanjih izvajalcev ter stroški materialnih in nematerialnih investicij. Razpis je podrobno opredelil, kako je potrebno dokazovati vsako vrsto stroškov in v kakšni meri se le-ti povrnejo (od 40 do 100%). Na spletni strani za razpis 2009 ni objavljenih rezultatov razpisa, je pa možno iz kasnejših razpisov ugotoviti, kdo so bili potencialni (in dejanski) upravičenci (poslovni inkubatorji, zbornice, tehnološki parki/ centri,itd.), ki v sklopu svoje dejavnosti tudi promovirajo inovacije. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega razpisa znaša 3.500.000,00 €. Ministrstvo za gospodarstvo je preko TIA tudi v 2009 nadaljevalo s sofinanciranjem skupnih razvoj no-investicijskih projektov podjetij (RIP 09)39. MG je navedeni razpis objavil v Uradnem listu RS dne 13.3.2009. Pogoj za sofinanciranje je ostal enak kot v razpisu 2008. Cilj razpisa je bil sofinancirati vsaj 16 razvojno-investicijskih projektov oziroma nastanek vsaj 1 novega produkta in /ali inovacije na posamezen podprt razvojno-investicijskih projekti. Namen financerja je bil, da se v okviru odobrenih projektov opravi vsaj 78.900 raziskovalnih ur (t.j. vsaj 46 FTE). Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je bila na razpolago, je znašala 50.000.000,00 €, in sicer: 42.500.000,00 € - namenska sredstva EU - Evropski sklad za regionalni razvoj ter 7.500.000,00 € - slovenska udeležba. Koriščenje nepovratnih sredstev je bilo možno v obdobju 24 mesecev od dneva sklenitve pogodbe o sofinanciranju in sicer v proračunskih letih 2009, 2010 in 2011. Glede na razpoložljiva sredstva za posamezni projekt je razpis tako kot v 2008 podrobno utemeljil tudi upravičene stroške, ki so zajeli tako stroške osebja (raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje), stroške uporabe inštrumentov, opreme in zgradb, stroškov pogodbenih raziskav, tehničnega znanja in patentov, dodatnih režijskih stroškov ter vseh drugih operativnih stroškov. Načrtovana sta bila dva odpiranja vlog, prvo aprila in drugo v septembru. Na razpis je prispelo pravočasno 68 vlog, 10 jih je bilo zavrnjenih zaradi neizpolnjevanja formalnih zahtev, 10 vlog pa ni dosegalo zahtevanega minimalnega števila točk. Tako je bilo odobrenih 48 projektov, a sta dve podjetji odstopili pri sklepanju pogodb. TIA je sofinancirala 46 projektov v višini od 1 mio € do 3,3, mio €. TIA je v 2009 izvedla tudi pomemben razpis za MVZT za sofinanciranje strateških raziskovalno-razvojnih projektov40 Predmet razpisa je bilo sofinanciranje strateških 39 http://www.tia.si/RIP09,616.0.U.html 40 http://www.tia.si/SRRP,614,0,1,1 .html raziskovalno-razvojnih projektov v podjetjih, ki predstavljajo razvoj novega znanja in izdelavo začetnega prototipa novega izdelka in/ali storitve ali bistveno izboljšanega izdelka in/ali storitve na novi tehnološki osnovi, preko katerega oz. preko katerih naj bi se slovenska podjetja lažje vključevala v globalne dobaviteljske verige in konzorcije, ki podjetjem omogočajo dostop in delovanje v najbolj perspektivnih in aktualnih tržnih nišah, kjer naj bi bilo mogoče pričakovati večje donose in s tem mnogo večjo dodano vrednost na zaposlenega. Strateške raziskovalno-razvojne projekte so lahko prijavila posamezna podjetja ali skupine podjetij. Strateško raziskovalno-razvojni projekti naj bi bili po vsebini skladni s tehnološkimi iniciativami na ravni EU, ki so identificirale raziskovalno-razvojne tematike relevantne za večje skupine podjetij ali branž ter so predstavljale tehnološke izzive za razvoj novih generacij izdelkov in storitev. Opredeljenih je bilo 6 področij in znotraj njih 13 tem, ki so sledila naboru prioritet za tehnološke platforme (MVZT 2007). Z razpisom so bile podprte industrijske raziskave ter predkonkurenčna razvojno-raziskovalna dejavnost, vključno s sestavo začetnega prototipa, ki še ni uporaben za trgovanje. Vrednost razpisanih sredstev je znašala 26.356.458,00 €, od tega 22.402.988,00 € namenskih sredstev EU - ESRR in 3.953.470,00 € slovenske udeležbe. Rok za oddajo vlog je bil 23.1.2009. Na razpis je v prvem odpiranju pravočasno prispelo 86 vlog. Odobrenih je bilo 36 projektov, v skupni vrednosti 22 mio €, preostanek pa je bil prenesen v naslednji krog. Na II. odpiranje javnega razpisa »Strateški raziskovalno-razvojni projekti v podjetjih« je pravočasno, do vključno 28.8.2009 prispelo 73 vlog ocenjevanja vlog. Skupaj je bilo v drugem odpiranju glede na preostala sredstva iz prvega odpiranja v višini 4.036.429,32 € odobreno 7 predlagateljem v skupni višini 3.808.720,93 €. Dejavnost Slovenskega podjetniškega sklada v 2009 je zajela naslednje razpise: c) S področja odobravanja kreditov in garancij: P1 - Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere; P1A 09/ UL RS št. 17/ 6.3.2009. Vrednost razpisa: Garancije: 9 mio € in subvencioniranje obrestne mere: 1,1 mio € Vrednost odobrenih sredstev: garancije: 8.979.012,26 €; subvencioniranje obrestne mere: 1.077.481,47 € Na razpis je skupaj prispelo 111 vlog v investicijski vrednosti 50,8 mio € in z zahtevanim zneskom 34,3 mio € kredita (po sklepih bank). Opravljeno je bilo 1 odpiranje, kjer je uprava Sklada obravnavala 76 popolnih in ustreznih vlog v investicijski vrednosti 25,4 mio € in z zahtevanim zneskom 17,2 mio € kredita. Uprava Sklada je na 1. odpiranju odobrila 65 vlog za garancije Sklada s subvencijo obrestne mere v višini 8.979.012,26 € garancij in 1.077.481,47 € subvencionirane obrestne mere za 21.015.238,17 € investicijske vrednosti in 13.964.305,57 € odobrenih zneskov kreditov. Z odobrenimi vlogami je bilo načrtovanih 255 novih zaposlitev v roku 3 let P1B - Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1B) UL RS št. 32 / 24.4.2009 Vrednost razpisa: Garancije: 43 mio €; Subvencioniranje obrestne mere: 7,6 mio € Vrednost odobrenih sredstev: Garancije: 42.973.927,55 €; subvencioniranje obrestne mere: 7.595.391,85 € Na razpis je skupaj prispelo 554 vlog v vrednosti 308,38 mio € in z zahtevanim zneskom 178,47 mio € kredita (po sklepih bank). Opravljena so bila 3 odpiranja, kjer je uprava Sklada obravnavala 374 popolnih in ustreznih vlog v vrednosti 167,25 mio € in z zahtevanim zneskom 97,18 mio € kredita. Uprava Sklada je na treh odpiranjih odobrila 269 vlog za garancije Sklada s subvencijo obrestne mere v višini 42.973.927,55 € garancij in 7.595.391,85 € subvencionirane obrestne mere za 127.767.480,27 € vrednosti projektov in 69.729.464,16 € odobrenih zneskov kreditov. Z odobrenimi vlogami je bilo načrtovanih 1.139 novih zaposlitev v roku 3 let. P1C - Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (UL RS št. 74 / 25.9.2009) Vrednost razpisa: Garancije: 20 mio €; subvencioniranje obrestne mere: 2,75 mio € Vrednost odobrenih sredstev: Garancije: 19.999.930,97 €; subvencioniranje obrestne mere: 2.749.990,51 € Na razpis je skupaj prispelo 260 vlog v vrednosti 132,04 mio € in z zahtevanim zneskom 87,65 mio € kredita (po sklepih bank). Opravljeno so bilo 1 odpiranje, kjer je uprava Sklada obravnavala 200 ustreznih vlog. Uprava Sklada je na enem odpiranju odobrila 109 vlog za garancije Sklada s subvencijo obrestne mere v višini 19.999.930,97 € garancij in 2.749.990,51 € subvencionirane obrestne mere za 45.116.421,37 € vrednosti projektov in 31.847.551,61 € odobrenih zneskov kreditov. Z odobrenimi vlogami je načrtovanih 349 novih zaposlitev v roku 3 let. P3 09 - Pogarancije za regionalne garancijske sheme; SPS je imel sklenjene pogodbe z izvajalci regionalnih garancijskih shem, ki so same objavile razpise: □ Ekonomski inštitut Maribor d.o.o.; objave razpisa ni bilo □ Regionalna razvojna agencija Posavje; UL RS št. 30 / 17.04.2009 □ Regionalna razvojna agencija Gorenjske; BSC, Poslovno podporni center d.o.o.; UL RS št. 80 / 28.07.2006 (razpis je aktiven iz leta 2006) □ Regionalni razvojni center Koper; UL RS št. 30 / 17.04.2009 Vrednost razpisa: 1.000.000,00 € Vrednost odobrenih sredstev: 208.500,00 € V letu 2009 so bile sklenjene 4 pogodbe o sodelovanju za Pogarancije v okviru Regionalnih garancijskih shem. Objavljena sta bila 2 razpisa , ki sta ju objavila RRC Koper in RRA Posavje. BSC Kranj je nadaljeval z izvajanjem razpisa objavljenega v letu 2006, medtem ko tudi tokrat Ekonomski inštitut Maribor ni uspel objaviti razpisa. V letu 2009 so bila opravljena štiri odpiranja. Skupno število odobrenih projektov je bilo 14. Vrednost prispelih in odobrenih projektov znaša 935.000,00 €, znesek zahtevanih in odobrenih kreditov znaša 521.250,00 €, znesek odobrenih pogarancij pa 208.500,00 €. d) S področja neposrednih spodbud P2 - Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih v letu 2009; UL RS 11 / 13.2.2009 in povečanje kvote UL RS št. 38 / 22.5.2009 Vrednost razpisa: 2.335.231,43 € Vrednost odobrenih sredstev: 2.335.231,01 € Na razpis je skupaj prispelo 173 vlog v vrednosti 6,7 mio € in z zahtevanim zneskom 4,8 mio € subvencij. Opravljeno je bilo 1 odpiranje v vseh treh skupinah. Uprava Sklada je na 1. odpiranju odobrila 91 vlog za sofinanciranje zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih v višini 2.335.231,01 € subvencij za 2.740.860,80 € vrednosti projektov. Z odobrenimi vlogami je načrtovanih 421 novih zaposlitev v roku 2 let. P4 - Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009-2011; UL RS št. 19 / 13.3.2009 Vrednost razpisa: 35.000.000,00 € Na razpis je skupaj prispelo 492 vlog v vrednosti projektov 151,40 mio € in z zahtevanim zneskom 66,37 mio € subvencij. Uprava Sklada je na 1. odpiranju odobrila 231 vlog za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v višini 34.353.123,14 € subvencij za 79.699.070,16 € vrednosti projektov. Z odobrenimi vlogami je načrtovanih 967 novih zaposlitev v roku 3 let. Po razpisu P4 08 je Sklad v 2009 nakazal subvencije v višini 24.866.017,11 za 158 podjetij. Sredstva so bila zagotovljena s strani Republike Slovenije v 25% deležu ter Evropskega sklada za regionalni razvoj v 75% deležu. Skrajni rok za realizacijo subvencij za produkt P4 08 je bil 05.09.2009. V letu 2009 je bilo 45 podjetij takšnih, kjer je Sklad odstopil od pogodb zaradi ugotovljenih nepravilnosti, nepravočasno zaključenih operacij ter nepravočasno oddanih zahtevkov s strani upravičencev. Skupen znesek odobrenih subvencij v odstopljenih pogodbah je znašal 6,67 mio €. Tabela 2.10: Pregled razpisov SPS v 2009, v € (podatki poročila SPS) P1 A P1 B P1 C P2 P3 P4 Razpisana sredstva 9 mio garancij 43 mio garancij 20 mio garancij 2,33 mio 1 mio (pogarancije) 35 mio Zahtevana sredstva 34 mio kreditov 178 mio kreditov 87 mio kreditov 4,8 mio 208.000 66 mio Število prijav 111 554 260 173 - 492 Število odobrenih projektov 65 269 109 91 14 231 Načrtovano št. novih del.mest 255 1139 349 421 - 967 Vir: SPS Poročilo o delovanju 2009 V programu o spodbujanju podjetništva in konkurenčnosti (2007-2013) je bil kot eden od ciljev opredeljeno tudi oblikovanje sklada(ov) tveganega kapitala. Po relativno dolgem usklajevanju in dogovarjanju o primerni obliki je SPS v letu 2009 pripravil Program instrumentov finančnega inženiringa (PIFI) za MSP v RS za obdobje 2009 - 2013, ki ga je sprejela Vlada RS 22.10.2009. Ministrstvo za gospodarstvo in Slovenski podjetniški sklad sta 23.11.2009 podpisala finančni sporazum. Do konca leta se je napolnil holdinški sklad. Javni razpis za kapitalske naložbe v zasebne družbe tveganega kapitala je predviden v letu 2010. PIFI se izvaja po principu holdinškega sklada, ki je ustanovljen znotraj Slovenskega podjetniškega sklada (v nadaljevanju SPS). SPS izvaja instrumente lastniškega financiranja, ki predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala, ter instrumente dolžniškega financiranja (garancije, pogarancije, krediti), ki se bodo začeli izvajati v primeru, da preko javnega razpisa za izbor DTK predvidena sredstva ne bodo porabljena, ali pa v primeru ko bodo za te instrumente zagotovljena dodatna sredstva. Namen PIFI je spodbujanje razvoja MSP z lastniškimi in dolžniškimi finančnimi instrumenti. Na področju spodbujanja lastniških oblik financiranja je v ospredju podpora MSP s potencialom hitre rasti. Z izvedbo PIFI se želi pospešiti tudi razvoj trga tveganega kapitala, nastajanje novih družb tveganega kapitala in povečanje obsega ponudbe tveganega kapitala na slovenskem trgu. Glede na dejstvo, da se je instrument začel izvajati šele v 2010, bo na konkretne rezultate potrebno še počakati. V pristojnosti JAPTI-ja so se v 2009 izvedli naslednji javni razpisi za področje podjetništva in konkurenčnosti: a) Neposredne spodbude za raziskovalno- razvojne dejavnosti v podjetjih (nadaljevanje iz 2008) b) Vavčersko svetovanje, v kombinaciji z subvencioniranjem usposabljanja, organiziranega v okviru subjektov inovacijskega okolja (vključno z VEM točkami) c) Inovacijski vavčer d) Mobilnost e) Interdisciplinarne skupine f) Podpora subjektom inovativnega okolja: nadaljevanje financiranja izbranih prejemnikov v 2008, ob pogoju, da so opravili zahtevani obseg programa v 2008; g) Nadaljevanje podpore VEM točkam h) Spodbujanje investicij v gospodarsko razvojno logističnih platformah Ad a. V okviru javnega razpisa »Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih - projekti 2008« je bilo odobrenih še preostalih 21 razvojno-raziskovalnih projektov (16 jih je bilo odobrenih že v letu 2008). V finančnem načrtu JAPTI je bilo za ta ukrep predvidenih 4 mio €. Od skupno 37 projektov se jih je realiziralo 34, saj so 3 podjetja kasneje odstopila od pogodb o sofinanciranju. Po podatkih JAPTI so v raziskave in razvoj upravičenci samo v letu 2009 vložili 1.953.945,91 € zasebnih sredstev ter realizirali 54 novih zaposlitev. Ad b. Vavčersko svetovanje, v kombinaciji z subvencioniranjem usposabljanja, organiziranega v okviru subjektov inovacijskega okolja (vključno z VEM točkami) je nadaljevanje že dobro uveljavljenega ukrepa. JAPTI je načrtoval, da bo v tem letu zajel najmanj 700 podjetij oziroma potencialnih podjetnikov. So se pa načrtovana sredstva za 2009 zmanjšala na 66% razpoložljivih sredstev v 2008, deloma tudi zaradi povišanja financiranja vavčerja za usposabljanje za 200%, kjer se je načrtovalo, da bo najmanj 180 mikro in malih podjetij dobilo subvencionirano podjetniško izobraževanje, ki so ga organizirali "subjekti inovativnega okolja". Za oba ukrepa skupaj je bilo na razpolago 1,99 mio €. Ad c. Novo uvedeni "inovacijski vavčer" je zagotavljal sofinanciranje upravičenih stroškov aktivnosti industrijskih raziskav, ki zajemajo stroške pogodbenih raziskav in/ ali stroške prenosa znanj v mikro in mala podjetja. Upravičeni stroški naj bi nastali iz naslova pogodbenega sodelovanja podjetij z R&R institucijami, samostojnimi raziskovalci (če so vpisani v SICRIS) ali testnimi laboratoriji. Cilj javnega razpisa je sofinanciranje stroškov inovacijskih projektov podjetij, katerih končni rezultat je zaščita pravic industrijske lastnine, v obliki nacionalne patentne prijave. Podjetja so lahko zaprosila za kritje 60% stroškov v razponu od najmanj 900 do največ 4200€, pa še to le za stroške nastale v 90 dneh od prijave na razpis. Za celoten ukrep je imel JAPTI na razpolago 100.000 €. Predvidenih je bilo več odpiranj, prvo v avgustu 2009, potem še v septembru in oktobru, pogoj za izdajo zahtevka za povračilo stroškov pa je bil, da je le-ta izdan pred 12.11.2009. Na spletni strani JAPTI ni poročila o zanimanju za instrument, ne o številu oddanih vlog ne o odobrenih zneskih. Ad d) Namen Javnega razpisa za sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja je imel enak cilj kot leta 2008, to je spodbuditi podjetja, da povabijo k sodelovanju visoko kvalificirane strokovnjake z ustreznih področij za delo na tehnološko razvojnih projektih podjetij. V svojem programu si je JAPTI zapisal kot cilj podpreti vsaj 30 prehodov raziskovalcev iz znanosti v gospodarstvo ter podpreti vsaj 10 prehodov visokokvalificiranih kadrov iz velikih podjetij v mala in srednje velika podjetja. Upravičenec je lahko prejel sofinanciranje do 75% (za sklop A) oz. do 50% (za sklop B) izkazanih upravičenih stroškov za največ 24 mesecev. Najvišja višina sofinanciranja posamezne vloge je bila do 100.000 EUR (velja za oba sklopa). Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je bila na razpolago za sofinanciranje predmeta javnega razpisa (obeh sklopov), je bila 4.000.000,00 EUR, in sicer: 3.400.000,00 EUR (oz. 85% skupne okvirne vrednosti) - namenska sredstva EU ter 600.000,00 EUR (oz. 15 % skupne okvirne vrednosti) - lastna udeležba. Koriščenje sredstev je razporejeno v leta 2009, 2010, 2011, 2012. Predvideno sofinanciranje v letu 2009 naj ne bi bilo višje kot 600.000,00 EUR. Razpis je predvideval 5 odpiranj, ki so bila vsa izvedena. Skupno je bilo podprtih 47 projektov, zneski sofinanciranja pa so bili zelo različni: od 11.000 € do 100.000 € (vendar večina prijavljenih projektov nad 50.000 €). Ad e) Razpis za sofinanciranje upravičenih stroškov delovanja interdisciplinarne skupine je bil usmerjen v krepitev človeških virov za potrebe gospodarstva s spodbujanjem povečevanja deleža vrhunsko izobraženega in visoko kvalificiranega kadra v gospodarstvu, s poudarkom na razvoju naravoslovno-tehničnih znanj. Po vsebini (namen, cilj) se razpis ni razlikoval bistveno od podobnega v 2008, se je pa močno povečalo sredstva, namenjena njegovi izvedbi. Cilj razpisa je bil podpreti vsaj 60 razvojno tehnoloških projektov podjetij, ki jih izvajajo interdisciplinarne skupine (v 2008 10 projektov). Druga razlika je, da je v 2009 razpis dovoljeval velikost skupine do 10 strokovnjakov, sofinancirali pa so se tudi stroški dela članov interdisciplinarne skupine, zaposlenih v podjetju prijavitelja in ne le stroški zunanjih storitev, ki so jih izvajali člani interdisciplinarne razvojne skupine, ki niso zaposleni pri prijavitelju. Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje predmeta tega javnega razpisa je 10.000.000,00 EUR, in sicer: 8.500.000,00 oz. 85% skupne okvirne vrednosti-namenska sredstva EU ter 1.500.000,00 oz. 15% skupne okvirne vrednosti-lastna udeležba. Načrtovanih je bilo štiri odpiranj, a je bil interes podjetij tako velik, da so bila že z drugim odpiranjem porabljena vsa razpoložljiva sredstva. V okviru prvega odpiranja je bilo odobrenih 25 projektov v skupni višini 2,499 mio €, višina sofinanciranja pa je nihala od 25.800€ do 199.017 €. Za drugo odpiranje je prispelo 109 vlog, odobrenih je bilo 57 projektov, ki so skupaj prejeli 7,44 mio €. Najmanjši odobreni znesek je bil 12.946€, največji pa maksimalni možni (pravilo de minimis) 200.000€. Ad f) V letu 2009 ni bilo objavljenega samostojnega razpisa, šlo je le za nadaljevanje financiranja v 2008 izbranih subjektov inovativnega okolja. Morali pa so dokazati, da so izvedli program, kot zahtevan s strani JAPTI v 2008. Letni načrt za 2009 je načrtoval za ta namen 900.000 €. Ad g) VEM točke- tudi tu gre za tekočo dejavnost JAPTI-ja, ki zagotavlja podporo tistim subjektom, ki so bili izbrani za izvajanje dejavnosti VEM točk. Za to dejavnost je bilo v letnem načrtu planiranih 960.000 €. Ad h) Zaradi višine sredstev, ki so bila namenjena temu ukrepu ter hkrati relativnem pomanjkanju podatkov o namenu, je še posebej zanimiv ukrep razvoja gospodarsko-razvojno-logističnih platform. Za dokončanje 3 projektov izdelave projektne dokumentacije v okviru gospodarskih središč glede na javna naročila, izvedena v letu 2008 ter izvajanje 2 projektov v okviru gospodarskih središč je bilo v letnem načrtu predvidenih 4,6 mio €. Ker na spletni strani JAPTI ni poročila o realizaciji letnega programa agencije za 2009, se ne more oceniti, kako je potekala realizacija tega konkretnega ukrepa. Poleg omenjenih aktivnosti je JAPTI deloval še na širokem področju izobraževanja in informiranja podjetij, promoviranja podjetništva med posebnimi ciljnimi skupinami (mladi, ženske) ter spodbujanja prenosa znanja. Med ukrepi v 2009 je potrebno omeniti še dva ukrepa, za katera je bilo zadolženo MVZT neposredno. Na osnovi sklepa vlade, da se zaradi krize še dodatno spodbudi vlaganja podjetij v R&R je MVZT oblikovalo nov poseben ukrep SMER: Javni razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (SME) v letu 2009 -SMER. Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje raziskovalno razvojne dejavnosti za izvedbo tehnološko razvojnih projektov malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP), usmerjenih v ustvarjanje novih ali izboljšavo že obstoječih materialov, naprav, sistemov in metod, vključno s fazo oblikovanja izdelkov, pripravo prototipov, procesov in storitev, ki s pridobivanjem oziroma uvajanjem novih znanj razvijajo nove oziroma izboljšujejo obstoječe tehnološke značilnosti proizvodov in/ali proizvodnje. Upravičeni stroški za izvajanje raziskovalno razvojnih projektov so vključevali stroške povezane z industrijskimi raziskavami (vsaj 50 % vseh stroškov projekta) in predkonkurenčnimi razvojnimi aktivnostmi vključno z izdelavo prototipa. Sofinancirali so se uveljavljani in izkazani upravičeni stroški v višini 60% za srednje velika podjetja in 70% za mala podjetja. Upravičeni stroški so bili: stroški osebja, stroški amortizacije instrumentov, opreme, zemljišč ter zgradb, stroški svetovanja in drugih storitev, ter režijski stroški, ki so nastali neposredno kot rezultat raziskovalne dejavnosti in skupaj ne presegajo 20% stroškov iz prvih treh alinej. Tabela 2.11: Pregled ukrepov v 2009 glede na faze podjetniškega razvoja Semenska faza Startup faza Razvoj in rast Nadaljnja rast Vrednost v € (ocene) Vavčersko svetovanje (vključno z izobraževalnim vavčerjem) 1,99 mio Sofinanciranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM za vse ciljne skupine 960.000 Subjekti inovativnega okolja- evidenca A: tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 900.000 Podpora nacionalnemu sistemu inovacij (MVZT/ TIA) 3,5 mio Sofinanciranje projektov izgradnje podjetniških inkubatorjev nacionalnega pomena in tehnoloških parkov nacionalnega pomena ? Mobilnost visokokvalificiranega osebja 4 mio Oblikovanje interdisciplinarnih skupin 10 mio Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte TIA 50 mio Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih JAPTI 8 mio Odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja, vključno z nadaljevanji 2,33 mio Subvencije za investicije v nove tehnologije 66 mio Strateški razvojno raziskovalni projekti (TIA/MVZT) 26,35 mio SMER 21 mio Garancije 72 mio Posredne garancije 1 mio Okvirna višina sredstev, ki so bila na razpolago za izvedbo javnega razpisa v začetku je bila 6,5 mio EUR, ki pa jih je ministrstvo zaradi velikega zanimanja gospodarstva in v želji, da ne pride do večjega izpada naložb gospodarstva v R&R zaradi gospodarske krize prerazporedilo v ta ukrep še dodatna sredstva in ja tako celotni ukrep prejel 21 mio €. S temi sredstvi se je podprlo 171 projektov. Ni podatkov o uspešnosti ukrepa. MVZT je v letu 2009 objavil samostojno tudi Javni razpis za razvoj centrov odličnosti v obdobju 2009-2013. Vrednost razpisanih sredstev je znašala 84.138.865,00 evrov, od tega je delež namenskih sredstev EU-ESRR znašal 85 % te vrednosti, delež slovenskega proračuna pa 15 %. Razpis je bil dne 15.05.2009 objavljen v UL RS št. 36/09. Na razpis je prispelo 61 vlog, od tega je bilo 15 zavrženih zaradi neizpolnjevanja vstopnih kriterijev, 29 izločenih po ovrednotenju relevance, 17 pozitivno ocenjenih in 8 izbranih. Centri odličnosti imajo zagotovljeno pet-letno financiranje, njihovo dejavnost pa se tekoče preverja in fazno vrednoti. Usmerjeni so v bazične raziskave, ki pa naj bi prav zaradi sodelovanja podjetij kot parterjev v centrih omogočile tudi preboj na določenih področjih z novimi, inovativnimi tehnološkimi rešitvami. 2.8. Sklepna analiza Na osnovi pregleda ukrepov (zbirno tabelo za vsa leta glej v prilogi 1), ki jih je v prvi vrsti za spodbujanje podjetništva, vlaganja v raziskave in razvoj ter novo tehnologijo v obdobju 2004-2009 razpisovalo Ministrstvo za gospodarstvo ter nekaterih izbranih ukrepov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) lahko ugotavljamo naslednje: o Prepletanje kontinuitete pri nekaterih ukrepih in »enkratnosti« pri drugih: če je nekaj ukrepov, ki so za celotno obdobje stalnica in se pojavljajo v vsakem letu, je vsaj toliko ukrepov, ki so bili v določenem letu razpisani in nikoli več ponovljeni. Ob nepoznavanju zakulisja, ki je vodilo ministrstva v taka ukrepanja, zgolj na podlagi vsebine razpisa in odziva podjetij na razpis ni mogoče sklepati, zakaj je bil določen ukrep uveden oziroma zakaj se pri njem vztraja, kljub skromnem zanimanju (npr. po-garancije za regionalne garancijske sheme). Prav tako na strani ukinjenih ukrepov pogosto ni jasnih razlogov, zakaj se je kdaj določen ukrep ukinil, saj analiza prijav na razpise kaže na dobro sprejetje ukrepa med prejemniki. Ta nestabilnost/nestanovitnost politike na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti bi bila do neke mere opravičljiva z razlago o nujnosti razvijanja ukrepov in v odgovor ugotovljenim pomanjkljivostim v širšem nacionalnem inovacijskem in podjetniškem sistemu. Vendar relativno pomanjkanje analiz posameznih ukrepov ob istočasnem neupoštevanju tistih, ki pa so bile opravljene (npr. analiza ukrepa grozdenja, tehnološko predvidevanje, analize vavčerskega sistema) ne pokaže sistematičnega razvijanja politike v smeri iskanja čim boljših ukrepov ali učinkov. Predpostavljamo, da so nekateri ukrepi posledica začasnega povečanja sredstev pri enem ali drugem ministrstvu, spet drugi pa zaradi pomanjkanja sredstev »izginejo«, pa čeprav je problem, ki so ga naslavljali (npr. prepočasna tehnološka prenova v malih podjetjih) še vedno prisoten in je ukrep v času svojega obstoja naletel na visoko stopnjo zanimanja na strani potencialnih prejemnikov. Nujno bi bilo zagotoviti tekoče spremljanje učinkov tistih ukrepov, ki se izvajajo vsaj 2-3 leta v več ali manj nespremenjeni obliki in njihovo ukinjanje/ prilagajanje sprejemati šele na osnovi evalvacije. Zagotavljanje večje preglednosti in stabilnosti politike je za prejemnike vsaj tako pomembno kot višina podpore. o V opazovanem obdobju je povsem nejasna vloga agencij kot sta JAPTI in TIA. Čeprav sta njuni vlogi v ustanovitvenih dokumentih relativno jasno opredeljeni, ni mogoče ugotoviti, zakaj so določeni razpisi na TII, drugi na JAPTI-ju in spet tretji ostajajo v lastni izvedbi ministrstev. Nekaj takih zanimivih nejasnosti je npr. izvajanje RIP08/09 s strani TIA, čeprav je v 2006 podoben ukrep izvajal JAPTI, ali po drugi strani JAPTI-jevo izvajanje ukrepa Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih. Ob agencijah sta ministrstvi določene razpise izvajala samostojno: npr. MG gospodarska-razvojna-logistična središča in MVZT program SMER ter centre odličnosti. Najmanj nejasnosti in zato tudi največ stabilnosti v programu, v izvajanju in v poročanju je pri Slovenskem podjetniškem skladu. Tudi tu je v opazovanem obdobju prišlo do delnega spreminjanja ukrepov in uvajanja nekaterih novih, a osrednja ponudba Sklada ostaja nekaj instrumentov, ki so jih podjetja, sodeč po odzivu nanje, dobro sprejela. o Tako za analizo kot za potencialne uporabnike ukrepov je poleg preglednosti razpisa zelo pomembna določena stopnja standardiziranosti ukrepov v smislu poenotenja formata razpisa, zahtevanih dokumentov, dokazovalnega postopka (stroški), preglednosti in jasnosti ocenjevalnih kriterijev, ki so pogosto izjemno zapleteni z izračunavanjem točk, odstotkov, itd. Moti tudi nekritičnost v presoji zahtevnosti vloge: le-ta bi morala biti relativno preprosta v primerih, ko so odobrena sredstva relativno nizka in naj ne bi zahtevala obsežnega izpolnjevanja formularjev ter prilaganja številnih prilog. Tudi tu lahko izpostavimo prakso SPS kot najbolj urejeno: ne le, da lahko najdemo besedila razpisov za celotno obravnavano obdobje, za vsak razpis je narejena analiza prijav in prikaz prejemnikov. V zadnjih letih se praksa postopoma vzpostavlja tudi na drugih dveh agencijah, še vedno pa se zgodi, da niso objavljeni podatki o rezultatih razpisa s prejemniki. o V številnih novih ukrepih prihaja do uporabe skoraj nerazumljivega besednjaka, kjer se ustvarja stalno nove (vse manj razumljive) izraze. Tako izrazoslovje ni do uporabnika prav nič prijazno in ob tako ali tako kompliciranih shemah predstavlja še dodatno oviro. o Ko kronološko spremljamo ukrepe, so opazna nihanja v višini razporejenih sredstev za posamezne ukrepe. Tudi tu ni jasno, kaj je v ozadju razmišljanja odločevalca: na ukrepu, kjer ni bilo zanimanja, so se naslednje leto sredstva povečala (npr. mobilnost), na ukrepu, kjer redno zavrnejo preko polovice prijav, se sredstva ukinejo (npr. tehnološka oprema). o Ko pregledamo datume objavljanja razpisov, opazimo, da ni stalnega razporeda in/ali rednosti objavljanja. Zato pogosto prihaja do zamujanja pri letnih razpisih, ki so se objavili šele tik pred poletjem, obdelali do jeseni, potem pa je ostalo izjemno malo časa za njihovo realizacijo. Ob dolgotrajnih postopkih, ki jih terja tudi črpanje EU sredstev bi bilo smotrno nadaljevati s prakso objavljanja razpisa za več let hkrati in se namesto letnega izvajanja novih osredotočiti na spremljanje vsakoletnega izvajanja. Praksa priprave enodnevnega dogodka, kjer so Agencije pripravile predstavitev svojih programov je sicer pozitivno prispevala k seznanjanju podjetij z ukrepi, a problem nastane, če agencijam ni znano, kaj bodo lahko financirale in kdaj. Koledar razpisov bi bil smiseln, če se ga objavi koncem leta za prihodnje leto in če se seveda najavljene datume razpisov spoštuje. Visoko stopnjo nesistematičnosti v poročanju javnosti (potencialnim uporabnikom) tako na ravni ukrepov kot na ravni realizacije programov je opaziti v celotnem analiziranem obdobju. o Z zornega kota tipa ukrepov ni izrazitega poudarjanja ene specifične faze pri razpisovalcih, so pa za prejemnike najbolj zanimive neposredne subvencije. Analizirana mreža ukrepov je sicer najbolj razvejana za mala in srednje velika obstoječa podjetja, nekaj več pozornosti je v zadnjih letih dano tudi novo-nastajajočim podjetjem (start up-om), še posebno skozi ukrep zagotavljanja subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja. Relativno veliko zanimanje za splošne vavčerje še v zadnjem analiziranem letu kaže na to, da je za mala in še posebej mikro podjetja ta ukrep pomemben in bi njegovo opuščanje moralo potekati postopoma in z ustreznim nadomeščanjem. o Redki ukrepi (delna izjema je SPS) se izvajajo z dovolj kontinuitete, da bi se prejemniki lahko v naprej pripravili in načrtovali, da jih bo v določeni dejavnosti država podprla. To znižuje učinkovitost politike in predvsem zapira vrata tistim, ki naj bi jim bili ukrepi v prvi vrsti namenjeni: podjetjem, ki sama ne vlagajo zadosti ali pa sploh ne v raziskave in razvoj ter inovacije. 3. METODOLOGIJA OCENJEVANJA UČINKOV SPODBUD Za potrebe ocenjevanja učinkov spodbud raziskovalna skupina glede na raziskovalne potrebe in kakovost podatkov kombinira različne metode, ki bi povečale zanesljivost ocen. Nabor metod sega od poglobljenega kvantitativnega raziskovanja z sodobnimi ekonometričnimi metodami na bazah podatkov na ravni podjetij, do raziskovanja na terenu, kjer s kombinacijo anketnega raziskovanja ter globinskih intervjujev, raziskujemo vidike, ki s prej omenjenimi metodami niso dosegljivi. Raziskovalna skupina prilagodi set različnih metod, in jih poveže v izvirno metodologijo. V nabor metod vključimo: • Analizo opisnih statistik • Dinamično ocenjevanje učinkov spodbud na podlagi premij • Dinamično ocenjevanje učinkov spodbud na podlagi različnih metod paritev (pri čemer v ocenah uporabimo različno stroge kriterije paritve) • Analizo opisnih statistik na podlagi anketnih podatkov Zaradi lažjega razumevanja posameznih poglavij posebej predstavljamo metodologijo dinamičnega ocenjevanja učinkov spodbud. 3.1. OPISNE STATISTIKE Empirično analizo učinkov ukrepa na prejemnike sredstev začnemo s predstavitvijo osnovnih povprečnih vrednosti izbranih kazalcev poslovanja prejemnikov, in sicer (glede na razpoložljivost podatkov) od obdobja 5 let pred prejemom sredstev do 5. leta po prejemu sredstev. Poleg nominalnih vrednosti predstavimo tudi gibanje kazalnikov poslovanja, izraženih v relativnih vrednostih glede na povprečje tega kazalnika v 3-mesti panogi v izbranem letu. Z relativnimi indeksi namreč nevtraliziramo vpliv časovnega trenda in razlik med panogami, s tem pa primerjamo vsakega prejemnika s povprečjem podjetij v njegovi panogi in tekočem letu. V naslednjem koraku popravljamo pomanjkljivosti prejšnje analize, tako da primerjamo prejemnike sredstev MG z njimi podobnimi podjetji po velikosti in starosti iz iste panoge in istega leta. To storimo v z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999), kasneje pa, kot je bilo že opisano, še z regresijskimi tehnikami in metodo paritve. Pri Bernard&Jensen premijah izračunamo, za koliko se prejemniki od neprejemnikov razlikujejo v izbranem kazalniku uspešnosti poslovanja v razdobju od 5 let pred do 5 let po letu prejema sredstev MG. Pri tem kontroliramo za industrijo na 3-mestni ravni, za časovno obdobje, za velikost podjetja (število zaposlenih, razen ko proučevana spremenljivka ni prav zaposlenost) in starost podjetja. Na ta način poskrbimo, da se upoštevajo razlike med podjetji iz različnih panog, v različnih letih, različnih velikostnih razredih ter starosti. Premije se izračunajo na podlagi spodnjega regresijskega modela: žirift = Xfi(íT -H PJaLfí. + PzDageft + g^Doid^ + >year: -H ^Diadt +sft? (i) kjer Y„ označuje proučevani kazalnik poslovanja podjetja / v času i, je indikatorska spremenljivka za prejem pomoči MG, L je število zaposlenih v podjetju, Dage je vektor slamnatih spremenljivk za različne starosti podjetja (od 1 do 16 let), Dold je indikator za podjetja, starejša od tistega števila let, za katerega iz naših podatkov ni mogoče ugotoviti točnega leta ustanovitve, Dyear je vektor časovnih indikatorjev, ki označujejo različna leta in kontrolirajo za časovne šoke, skupne celotnemu podjetniškemu sektorju, Dind pa je vektor panožnih indikatorjev, ki kontrolira za razlike v povprečnih vrednostih spremenljivke Y med dajavnostmi. Za vsako spremenljivko Y (prodaja, zaposlenost, izvoz, delež izvoza v prodaji, povprečne plače, kapitalski količnik, dodana vrednost in produktivnost) izvedemo enajst regresij, pri čemer variiramo Y od Yit-s do K„ 5. Vsebinsko nas zanima vrednost in značilnost regresijskega koeficienta ir. saj nam izraz LOO100 poda odstotno premijo prejemnikov sredstev v izbranem indikatorju poslovanja nad neprejemniki sredstev. 3.2. METODOLOGIJA DINAMIČNEGA OCENJEVANJA UČINKOV SPODBUD V ocenjevanju učinkov nas ne glede na vrsto spodbud nas zanima tako uspešnost pri selekciji prejemnikov spodbud kakor učinkovitost rabe sredstev dodeljenih s subvencijami. Preverimo torej: • ali so spodbude prejela potencialno uspešnejša podjetja, • kako uspešno so podjetja uporabila dobljena sredstva v svojem poslovanju in kako se to odrazi na naj pogosteje uporabljenih indikatorjih poslovanja. Ker nas posebej zanimajo razlike v času in tudi kako dolgo trajajo učinki spodbud, preučevanje opravimo z dinamično analizo in preverjamo razlike v poslovanju podjetij, ki spodbude prejmejo, že pred prejemov spodbud (s čimer posredno ugotavljamo uspešnost nosilcev ekonomske politike pri izbiranju prejemnikov spodbud) in učinke, ki se v rasti in poslovanju podjetij na ravni uveljavljenih izkazov o poslovanju pokažejo po prejemu spodbude in predvsem zaradi prejema spodbude. Identifikacija kavzalnih učinkov nekega ukrepa XT na spremenljivko y je težavno tudi v idealnih okoliščinah, neprimerno zahtevnejše pa je pri delu na observacijskih, neeksperimentalnih podatkih, kjer ukrep XT (npr. dodelitev pomoči podjetju) analitik ne more spreminjati ali ga naključno dodeljevati. Najbolj nepristranske ocene učinkov ukrepa bi namreč dobili s t.i. eksperimentalnimi raziskovalnimi projekti (experimental research designs), ki pa so največkrat bodisi predragi bodisi sporni iz moralnega ali pravnega vidika. Obstajajo štirje sklopi kvazieksperimentalnega raziskovanja, ki ponujajo specifične pristope k ocenjevanju kavzalnih učinkov na podlagi observacijskih podatkov (Shadish, Cook in Campbell, 2002): • Metoda najmanjših kvadratov in panelne metode • Matching in obtežitvene cenilke (reweighting estimators) • Instrumentalne spremenljivke • Regresijski diskontinuitetni pristopi (regression discontinuity designs) Vsaka od naštetih metod ima svoje prednosti in slabosti, v praksi pa je značilnost proučevanega ukrepa in oblika podatkov tista, ki določata izbor metode. Za oceno učinkov ukrepov Ministrstva za gospodarstvo in glede na razpoložljive podatke bomo v empirični analizi uporabili prvi dve metodi, torej metodo najmanjših kvadratov in panelne metode ter metodo paritve na podlagi ocenjenih verjetnosti dodelitve ukrepa. V nadaljevanju bosta na kratko predstavljeni obe empirični metodi. Regresijske in panelne metode Največji problem ocenjevanja učinkov ukrepov na observacijskih neeksperimentalnih podatkih je v tem, da je ukrep XT lahko koreliran z neko drugo spremenljivko (ali vektorjem spremenljivk) XU, ki ima prav tako vpliv na našo odvisno spremenljivko y, ne vključimo pa jo v empirični model zaradi nedostopnosti (»unobserved variable«; npr. število človeških ur namenjenih za R&R v podjetju) ali nemerljivosti spremenljivke (»unobservable variable«; npr. sposobnost managerjev, motiviranost raziskovalnega kadra). V tem primeru se lahko zgodi, da dobimo negativno oceno ukrepa XT na y, čeprav je v resnici vpliv pozitiven. Takšen ekstremen primer zamenjave predznaka učinka je poznan pod imenom Simpsonov paradoks (Simpson, 1951), vendar je v praksi največkrat učinek XT na y ocenjen sicer s pravilnim predznakom, vendar je pristranski in nekonsistenten, če je ukrep XT dodeljen nenaključno. Če izpuščeno spremenljivko lahko izmerimo ali nadomestimo z neko drugo, nadomestno spremenljivko, metoda najmanjših kvadratov lahko poda nepristranske ocene učinka. Velikokrat pa določenih spremenljivk ne moremo vključiti v model, ker niso opazljive (kot na primer sposobnost vodstva podjetja, človeški kapital), so pa korelirane tako z verjetnostjo dodelitve ukrepa kot tudi z osrednjo spremenljivko y. Če predpostavimo, da nemerljive izpuščene značilnosti podjetja ne variirajo v času, lahko naš model zapišemo na naslednji način: 7ii = & -H^ftčr + + «i + s» kjer je Tu proučevana značilnost podjetja / v letu i, ^ft je indikatorska spremenljivka za pridobitev sredstev ukrepa MG, čr je ocena kavzalnega vpliva ukrepa, ^ft. je vektor kontrolnih spremenjivk, ki vplivajo na ¥fi-. Ui je finnsko-specifičen neopazljiv učinek, konstanten v času, £it pa je naključna regresijska napaka. Za odpravo pristranskosti zaradi nevključitve 111 v regresijski model se lahko poslužimo diferenciacije: yn - yi* = - xl)fk + - + - ^ pri čemer uporabimo različne definicije subskripta s. Temeljna ideja uporabe panelnih tehnik za identifikacijo kavzalnega učinka je, da lahko uporabimo individualno serijo podjetja i za njegovo lastno kontrolno skupino, s tem da vključimo informacije iz različnih časovnih obdobij. Metoda fiksnih učinkov (FE) od vsake tekoče vrednosti spremenljivke podjetja i odšteje povprečne vrednosti iste spremenljivke znotraj časovne serije podjetja L npr. «i : V;: - - = Cv:-.""|J7 + f.V^-.Y;)p; + t:r-- ) (FE) Panelna metoda fiksnih učinkov (FE) nam poda oceno učinka ftr, ki vsebinsko pomeni povprečno razliko med nivojem spremenljivke y v obdobju pred dodelitvijo pomoči in povprečno vrednostjo te spremenljivke v obdobju po dodelitvi pomoči. Za bolj plastično ponazoritev izmerjenih učinkov s posameznimi metodami spodaj prikazujemo hipotetično podjetje in vrednost spremenljivke. Za bolj plastično ponazoritev izmerjenih učinkov s posameznimi metodami spodaj prikazujemo hipotetično podjetje in vrednost njegove spremenljivke v (ordinata) v času (abscisa). Čas dodelitve pomoči je označen z DP. V letih t=l - 4 ima Kfr torej vrednost 0, v letih t=5 - 11 pa vrednost 1. Slika 3.1: Shematiziran prispevek enega podjetja na FE/FD/LD ocene učinkov ukrepa Vrednost spremenljivke Alternativa FE modelu je uporaba časovnih diferenc (FD), torej s=t-1: 5fr- Jff-L = (4 - + (i?: - + - sa-J (FD) ki nam prav tako kot FE metoda odpravi problem z neopazljivimi izključenimi finnsko-specifičnimi učinki. Regresijski koeficient ir nam v tem primeru poda povprečno spremembo spremenljivke y od obdobja tik pred dodelitvijo ukrepa na prvo leto s sredstvi ukrepa. Tretja možnost pa je uporaba dolgih diferenc (LD), kjer ohranimo le prvo (t=p) in zadnje (t=z) opazovanje za vsako podjetje: tip - = (4> - + - XD fc + - (LD) Koeficient nam v tem primeru poda oceno razlike med vrednostjo spremenljivke y v prvi in zadnji časovni enoti. Za bolj sistematično spremljanje razvoja izbranih značilnosti subvencioniranih podjetij smo z regresijsko analizo ocenili tudi vrednosti teh pokazateljev uspešnosti poslovanja od prvega do četrtega leta po podelitvi sredstev podjetju: Ytt+k = ft + XlP? + + «F+ k = {1Z2M kjer so v vektor kontrolnih spremenljivk vključene naslednji regresorji: prodaja, zaposlenost, povprečne plače, kapitalska intenzivnost, produktivnost in starost. Vrednost Ih poda povprečno razliko vrednosti kazalnika y med prejemniki in kontrolnimi podjetji k let po prejemu sredstev. Ocene parametra ifr so pri tej metodi pristranske in nekonsistentne, saj ne obravnavamo problema izpuščenih spremenljivk. Da odpravimo to pomanjkljivost uporabimo priljubljeno ekonometrično tehniko razlike v razlikah (difference-in-differences; DID). Za razliko od metod, ki uporabljajo variabilnost znotraj enot opazovanja (within-subject variation; to so zgoraj omenjene metode FE, FD in LD) ali metod, ki izkoriščajo variabilnost med enotami opazovanja (between-subjects variability; to je v prejšnjem odstavku opisana metoda), pa DID uporablja obe dimenziji variabilnosti, hkrati pa odpravlja tako problem časovno konstantnih firmsko-specifičnih neopazljivosti kot tudi problem skupnega trenda v skupini prejemnikov in kontrolnih enot. Če obravnavane spremenljivke namreč trendno rastejo v vseh podjetjih ne glede na črpanje javnih sredstev (ali prejemanje spodbud), bomo porast neupravičeno pripisali ukrepu, čeprav je bil posledica na primer splošne gospodarske dinamike. DID zato izračunava dvojno razliko: najprej razliko med obdobjem po prejemu pomoči in pred prejemom pomoči in nato še razliko vrednosti te spremembe med prejemniki (7) in neprejemniki (C): ^^ " — fc^ - Pozitivni učinek ukrepa je na ta način ugotovljen le, če prejemniki spremenljivko y povečujejo hitreje kot neprejemniki, potem ko kontroliramo za relevantne opazljive značilnosti v času pridobitve sredstev: DIB* = (ji -yL,)- (y£ - ) = & + ZfrA 4 X&Pe 4 ft^ £0,1,2.5,+} kjer T ponazarja število let po prejemu pomoči. Koeficient čV nam pove, za koliko je bila medletna prirast spremenljivke y v prejemnikih večja (ali manjša) od letne prirasti spremenljivke y v kontrolnih podjetjih. Za boljšo ponazoritev pomena koeficienta prikazujemo ocenjene učinke tudi na spodnji skiki (Slika 2). Na sliki je poleg prejemnika narisano tudi poslovanje hipotetičnega kontrolnega podjetja, ki je sicer tudi povečevalo vrednost kazalnika, vendar počasneje kot subvencionirano podjetje. Učinke ukrepa po letih izmerimo kot razliko letnih rasti prejemnika nad rastjo kontrolnega podjetja in to povprečimo za vse prejemnike in njihove kontrole. Slika 3.2: Shematiziran prispevek enega subvencioniranega in enega kontrolnega podjetja na DID ocene učinkov ukrepa Nazadnje ocenimo še kumulativni učinek ukrepa do petega leta po prejemu pomoči, pri čemer znova uporabimo idejo razlike v razlikah med prejemniki (7) in neprejemniki (C): L *v'; = Vv v V\ Pozitivni učinek ukrepa je zaznan v primeru, da y v prejemnikih kumulativno naraste za več kot naraste v kontrolnih podjetjih v istem razbdobju, potem ko kontroliramo za relevantne opazljive značilnosti v času pridobitve sredstev: CIM,t = (JI - yjs) - {vg - y£) = & + + ttfi za-T.= {1,23*} kjer ' ponazarja število let po prejemu pomoči. Koeficient A nam v tej specifikaciji pove, za koliko je bila kumulativna prirast spremenljivke y od prvega leta prejema pomoči do T let po prejemu pomoči v prejemnikih večja (ali manjša) od letne prirasti spremenljivke y v istem razdobju v kontrolnih podjetjih. Za boljšo ponazoritev pomena koeficienta prikazujemo ocenjene kumulativne učinke tudi na Sliki 3.3. Slika 3.3: Shematiziran prispevek enega subvencioniranega in enega kontrolnega podjetja na ocene kumulativnih učinkov ukrepa Za zanesljivejše ocene učinkov vseh zgoraj omenjenih regresijskih metod smo v prvem koraku izvedli metodo multidimenzionalne paritve s toleranco (coarsened exact matching (CEM))(Blackwell et al., 2010), kjer smo vsakemu podjetju prejemniku dodelili skupino kontrolnih podjetij, ki so po vseh izbranih relevantnih kriterijih enaki oz. znotraj ozko določenih razredov prejemnika. Kriteriji za določitev kontrolne skupine so bili naslednji: 2-mestna panoga, leto, starost, prodaja, zaposlenost in dodana vrednost na zaposlenega. Za prve tri kriterije smo predpisali paritev brez tolerance (podjetja znotraj iste panoge, istega leta in enake starosti), za ostale spremenljivke pa smo določili razrede, določene s percentilnimi vrednostmi posamezne spremenljivke (20 razredov oz. 5% percentili). Regresijske analize smo v naslednjem koraku izvajali le na prejemnikih in v CEM proceduri izbranih kontrolnih podjetjih, s čimer smo med seboj primerjali samo zelo podobna podjetja v času dodelitve sredstev, nato pa spremljali spremembe v naslednjih letih. Poleg tega smo v regresijah opazovanja obtežili z analitičnimi utežmi, ki jih je določila procedura metode CEM, s čimer smo dosegli uravnotežen vzorec subvencioniranih in kontrolnih podjetij. Propensity score matching Analiza ukrepov MG se ukvarja z vprašanjem učinkovitosti dodeljevanja sredstev podjetjem, zato je potrebno ugotoviti, ali je dodelitev konkretne državne pomoči statistično značilno vplivala na tisti vidik poslovanja podjetja, ki mu je bila namenjena oz. ima potencialno druge učinke. Pri identificiranju učinkov državnih pomoči pa je treba paziti, da ne zajamemo tudi pojava samoizbire (self-selection), ki te učinke preceni, zato moramo izločiti začetne razlike med prejemniki in neprejemniki sredstev. To naredimo z metodo paritve na podlagi ocenjenih verjetnosti dodelitve sredstev (propensity score matching). Idealno, čeprav popolnoma nerealistično, bi bilo opazovati uspešnost poslovanja podjetja najprej v pogojih, ko sredstev ne prejme (Jm), nato pa še v identičnih okoliščinah, ko pomoč dobi (Y1l), s čimer bi lahko izračunali vrednost kavzalnega efekta za podjetje i: (Y 1l-Y0l). Ker dejansko lahko opazimo le en rezultat, bodisi Y0i bodisi Y1i, se zatečemo na raven populacije. Določiti želimo povprečno korist črpanja sredstev MG = 1 ) podjetij z opazljivimi značilnostmi vektorja X: e(Y - yX = 1, X )=E(YX = 1X)-EYX = 1, X), pri čemer znova ne moremo opaziti rezultata subvencioniranega podjetja, če državne pomoči ne bi prejelo (drugi člen na desni strani zgornje enačbe). Potrebno je torej dobiti čim boljši približek tega hipotetičnega izida, kar dosežemo s tehniko paritve. Ta metoda poišče podjetje, ki je enako v vseh spremenljivkah v X, razlikuje pa se le v tem, da ni prejelo pomoči: E(YJ XT = 1, X )=E (Y0| XT = 0, X). Omenjeni multidimenzionalni problem41 se da prevesti v enodimenzionalnega na osnovi naslednjega sklepanja (Rosenbaum in Rubin, 1983): če je paritev na podlagi vektorja spremenljivk X veljaven, potem je veljavna tudi paritev na podlagi verjetnosti, da določeno podjetje prejme državno pomoč. Ta metoda se imenuje »propensity score matchig«, saj v prvem koraku izračunamo za vsako podjetje nagnjenost k dodelitvi državne pomoči z oceno panelnega probit modela z odvisno spremenljivko ^'Jt. enako 1, če podjetje v obravnavanem letu pridobi sredstva MG in 0, če podjetje pomoči ni deležno. Specifikacija probit modela je podana v spodnji enačbi: =!>= 0>LYLJ Med odložene regresorje smo vključili po vrsti: vrednost prodaje, povprečno plačo na zaposlenega, dodano vrednost na zaposlenega, število zaposlenih, relativno razmerje 41 Vektor X je namreč večdimenzionalen, saj je pridobitev pomoči odvisna od več dejavnikov oz. značilnosti podjetja. opredmetenih stalnih sredstev in zaposlenosti, vrednost opredmetenih stalnih sredstev, vrednost izvoza, starost, slamnato spremenljivko za stara podjetja in panožne indikatorje. Vse spremenljivke, razen starosti in indikatorske spremenljivke, vstopajo v model odložene za eno leto. Verjetnost pridobitve sredstev smo ocenili z metodo probit za vsako leto posebej, saj smo s tem dopustili možnost različnega vrednotenja posameznih karakteristik potencialnih prejemnikov med leti in tudi morebitno spremenjeno panožno porazdelitev sredstev s strani V naslednjem koraku za vsakega prejemnika sredstev poiščemo najbolj podobno podjetje, ki pomoči ni bilo deležno. Pri tem mora veljati, da s spremenljivkami X pojasnimo odločitev o dodelitvi pomoči tako dobro, da so rezultati podjetij (Yo, Yi) statistično neodvisni od (Heckman, Ichimura in Todd 1998, str. 265). Zgornjemu pogoju zadostimo s testom hipoteze uravnovešenosti (balancing hypothesis), ki sledi proceduri paritve in preverja, ali so razlike med vrednostmi posameznih spremenljivk v X znotraj skupin podjetij s podobnimi verjetnostmi dodelitve pomoči dovolj majhne, da lahko trdimo, da smo z X dovolj dobro razložili variabilnost D. Iz nadaljnje analize izločimo vse pare iz tistih skupin, v katerih »balancing« hipoteza ni izpolnjena. Izbor kontrolnih podjetij je izveden s metodo kernel, kjer vsakemu prejemniku pomoči pripišemo ustrezno skupino kontrolnih podjetij, tako da jih tehtamo z analitičnimi Epanechnikovimi utežmi, ki se zmanjšujejo z oddaljenostjo kontrolnega podjetja od prejemnikove ocenjene verjetnosti za pridobitev sredstev. V bazen kontrolnih podjetij smo uvrstili le podjetja, ki še niso in v prihodnosti ne bodo prejemniki pomoči. S tem se izognemo najprej primerjavi prejemnika in starega prejemnika pomoči ter po drugi strani novega prejemnika in bodočega novega prejemnika pomoči. Vsakemu prejemniku sredstev oziroma njegovi spremenljivki Y priredimo parjeno vrednost spremenljivke(Yj), ki je podana s kernelno osnovanim tehtanim povprečjem spremenljivk vseh dovoljenih kontrolnih enot. Utež kontrolnega podjetja je sorazmerna z bližino ocenjene nagnjenosti k pridobitvi državne pomoči med prejemnikom i in kontrolnim podjetjem j: kjer je Wj utež kontrolne enote j pri paritvi z enoto i, Pri je ocena verjetnosti (propensity score) za podjetje i, h je funkcijski parameter, nastavljen na 0,06, Epanechnikov Kernel K pa izključeni vsi prejemniki pomoči, katerih ocenjene verjetnosti ležijo izven domene ocenjenih verjetnosti kontrolnih enot (common support). MG. odločitve, pogojno na kontrolne spremenljivke pogoju |u|<1. Pri izvajanju metode paritve so bili Ko imamo na razpolago prejemnike pomoči in njihovo kontrolno skupino, tudi v tem sklopu empirične analize po zgledu Blundell in Costa Dias (2000) metodo paritve združimo s t.i. metodo »razlika-v-razlikah«, kar se je v empiričnih študijah izkazala kot učinkovita kombinacija. Poleg izboljšanja rezultatov je prednost te tehnike v tem, da odstrani vpliv skupnih šokov. Za vsak par ustvarimo razliko v razlikah spremenljivke Y (did), tako da od časovne diference prejemnika pomoči odštejemo časovno diferenco njemu pripadajočega kontrolnega podjetja. To nam pove, za koliko se je določen parameter v prejemniku povečal (zmanjšal) bolj (manj) kot se je povečal (zmanjšal) v kontrolnem podjetju. Povprečni učinek črpanja sredstev MG na določeno lastnost podjetja (Y) sedaj lahko izračunamo z aritmetičnim povprečjem razlik-v-razlikah po vseh Nt uspešno parjenih prejemnikih: «»-a«** iaOP lbBP kjer subindeks T označuje leto od začetka prejema (T =0 označuje leto začetka prejema, t= 1 leto kasneje, itd.). DP označuje množico prejemnikov sredstev MG, 'i* pa spremenljivko kontrolnih podjetij, ki je so bili v procesu paritve določene prejemniku i. Rezultate obeh skupin podjetij spremljamo od leta pred dodelitvijo do četrtega leta po dodelitvi pomoči. Ker nas zanima tudi kumulativni učinek, ki ga ima črpanje pomoči na podjetja, smo ocenili tudi povprečni kumulativni učinek T obdobij po prejemu pomoči: iaPP fbHP Od leta prejema državne pomoči (t=0) do T obdobij kasneje torej seštevamo večletne časovne diference spremenljivke Y najprej za prejemnika, potem pa odštejemo tehtane vsote kumulativnih časovnih diferenc vseh kontrolnih enot. Parameter *r nam torej pove, v povprečju za koliko so prejemniki pomoči povečali/zmanjšali obravnavano spremenljivko bolj kot njim primerljivi nesubvencionirani konkurenti T let po začetku črpanja sredstev MG. Poudariti je potrebno, da parameter Yt ni enak seštevku ¿t od T =0 do T =T, ker se število iz leta v leto spreminja, saj T obdobij po začetku subvencioniranja ne preživijo vsi prejemniki pomoči in vse kontrolne enote. 4. ANALIZA UČINKOV VAVČERSKIH SPODBUD Analiza učinkovitosti vavčerskih spodbud je nastala v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013: Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2004-2009 s predlogi novih ukrepov in kazalnikov ter sprememb obstoječih ukrepov in kazalnikov. Analiza spodbud v okviru spodbujanja konkurenčnosti je pokazala, da je največje število prejemnikov v preučevanem obdobju ravno pri vavčerskih spodbudah, bodisi pri vavčerskem svetovanju ali usposabljanju. Prejemnike vavčerskih spodbud smo analizirali na podlagi baze Ministrstva za gospodarstvo. Razpisi, ki so določali nabor podjetij za analizo vključujejo: • Program vavčerskega svetovanja • Program vavčerskega svetovanja in usposabljanja • Subvencionirane svetovalne storitve za MSP V obdobju od leta 2004 do leta 2009 smo v Sloveniji zabeležili 5249 prejemnikov vavčerskih spodbud, nekatera podjetja so jih prejemala tudi večkrat. Med navedenimi podjetji je 4651 podjetij prejemalo le te oblike spodbud, 598 podjetij pa je poleg vavčerskih spodbud uporabilo tudi različne druge oblike spodbud. Prejemniki vavčerskih spodbud so najpogosteje koristili tudi spodbude za investicije v R&R in tehnologijo (359 podjetij), pa tudi spodbude za Inovacijsko okolje in mreženje (74 podjetij), razvoj človeških virov in mobilnost, pa tudi spodbude na področju financiranja in internacionalizacije. Vavčerji so po obliki in namenu zelo raznoliki, zato je njihove učinke relativno težko zajeti, na kar so opozorile že evalvacijske študije o vavčerskem svetovanju, ki so bile izvedena za obdobje od leta 2002-2005 (Dernovšek, 2003, 2004, 2005). Dinamični kvantitativni učinki vloženih sredstev v okviru vavčerskega programa na rast in poslovanje prejemnikov vavčerskih spodbud v obdobju od 2004- do 2009 še niso bili sistematično in objektivno ocenjeni, četudi oblikovanje ekonomske politike v prilagajanju in posodabljanju vavčerskih shem odgovor na to vprašanje pogosto pogreša. V evropski praksi spodbujanja konkurenčnosti je instrument vavčerjev namreč še vedno relativno pogost in razširjen instrument. Analiza prikazuje učinke vavčerskega programa na poslovaje podjetij v obdobju od 2004 do 2009, ne glede na vrsto in namen vavčerskih spodbud. Zanima nas, kako prejemanje vavčerskih spodbud vpliva na uspešnost poslovanja in dinamiko (domače in mednarodne) rasti, pri čemer opazujemo gibanje in vpliv na: • rast prodaje, • rast zaposlovanja, • rast dodane vrednosti, • rast produktivnosti, • rast povprečnih plač, • rast kapitalne intenzivnosti, • rast izvoza, • izvozno intenzivnost. V analizi ne analiziramo posameznih specifičnih oblik vavčerskih spodbud ali razlik med njimi, temveč nas zanima splošen učinek vavčerskih spodbud na upešnost poslovanja v času po prejemu spodbude in predvsem razlika, ki so jo podjetja, ki so kakršnekoli vavčerske spodbude prejela v primerjavi s kar najbolj primerljivimi podjetij, ki takih spodbud niso prejela. Preverimo torej ne le to, ali so spodbude iz vavčerskih shem prejela potencialno uspešnejša podjetja, temveč tudi to, kako uspešno so podjetja uporabila dobljena sredstva v svojem poslovanju. Ker nas posebej zanimajo razlike v času in kako dolgo trajajo učinki vavčerskih spodbud, preučevanje opravimo z dinamično analizo in preverjamo razlike v poslovanju že pred prejemov spodbud (s čimer posredno ugotavljamo uspešnost nosilcev ekonomske politike pri izbiranju prejemnikov spodbud) in učinke, ki se v rasti in poslovanju podjetij na ravni uveljavljenih izkazov o poslovanju pokažejo po prejemu spodbude in predvsem zaradi prejema spodbude. V ta namen uporabimo metodologijo, ki je podrobneje opisana v tretjem poglavju. Uporabljene ekonometrične tehnike odpravljajo tako problem časovno konstantnih podjetniško-specifičnih lastnosti, ki jih ne moremo opazovati (sposobnost managmenta, motiviranost zaposlenih) kot tudi problem skupnega (enakega) trenda v skupini prejemnikov in kontrolnih enot. S tem se izognemo tveganju, da bi v primeru, če obravnavani kazalci uspešnosti oz. učinkovitosti trendno rastli v vseh podjetjih ne glede na črpanje javnih sredstev (ali prejemanje spodbud), porast neupravičeno pripisali ukrepu, čeprav je bil posledica na primer splošne gospodarske dinamike. Uspešnost in rast podjetij, ki so prejela vavčerske pomoči, analiziramo na osnovi podatkov iz zaključnih računov v treh korakih: (i) s primerjavo kazalnikov poslovanja prejemnikov pomoči s celotno populacijo podjetij v panogah prejemnikov in (ii) z analizo uspešnosti podjetij, ki so prejela pomoči, tako da prejemnike pomoči primerjamo z njimi podobnimi podjetji iz iste panoge in istega leta z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) in še (iii) z metodami paritve. Ocene učinkov vavčerjev podajamo ločeno za dve skupini prejemnikov, ki sta zaradi pravno-organizacijske oblike in drugih lastnosti neprimerljivi, in jih ne moremo obravnavati skupaj; najprej za gospodarske družbe, nato pa še za samostojne podjetnike. Nabor indikatorjev s katerimi merimo učinke vavčerskih spodbud na rast in poslovanje gospodarskih družb vključuje: prihodke od prodaje, zaposlenost, vrednost izvoza, izvozno intenzivnost, dodano vrednost, produktivnost dela, velikost povprečnih plač in kapitalsko intenzivnost. Pri samostojnih podjetnikih učinke na rast in poslovanje spremljamo z enakimi indikatorji, zaradi nerazpoložljivosti podatkov (odsotnosti zahtev poročanja) pa izpustimo oceno učinkov na rast izvoz in vpliv na izvozno intenzivnost. Oceno učinkovitosti vavčerskih spodbud prikazujemo v naslednjem zaporedju: • Obseg in število dodeljenih vavčerskih spodbud • Uspešnost poslovanja prejemnikov spodbud glede na povprečno slovensko populacijo podjetij • Uspešnost poslovanja prejemnikov spodbud glede na povprečje v svoji panogi • Razliko v uspešnosti poslovanja prejemnikov poslovanja glede na neprejemnike (Bernard&Jensen premije v absolutnih vrednostih) • Razliko v uspešnosti poslovanja prejemnikov poslovanja glede na neprejemnike znotraj panoge (Bernard&Jensen premije v relativnih vrednostih) • Učinek prejete spodbude (s primerjavo prejemnika in njemu najbolj podobnega neprejemnika) po posameznih letih • Učinek prejete spodbude (s primerjavo prejemnika in njemu najbolj podobnega neprejemnika) kumulativno v celotnem obdobju po prejemu spodbude Najprej prikažemo ocene učinkov vavčerskih spodbud med gospodarskimi družbami in nato nadaljujemo s prikazom učinkov na poslovanje samostojnih podjetnikov ter podamo sklepne ugotovitve. 4.1. UČINKI VAVČERSKIH SPODBUD ZA GOSPODARSKE DRUŽBE 4.1.1. Obseg in število dodeljenih vavčerskih spodbud gospodarskim družbam v razdobju 2004-2009 V obdobju od 2004 do 2009 je bilo po podatkih baze MG za vavčerske spodbude skupaj namenjenih 7.707.044 EUR. Do leta 2008 je obseg sredstev za vavčerske spodbude naraščal, 2009 pa se je obseg zmanjšal na 1.309.453 EUR. Tabela 4.1: Vrednost vavčerskih spodbud za gospodarske družbe ov obdobju 2004-2009 Leto Vrednost spodbud skupaj v EUR 2004 447.183 2005 970.166 2006 1.391.325 2007 1.518.041 2008 2.070.876 2009 1.309.453 7.707.044 Vir: baza MG, lastni izračuni. Iz primarnih podatkov Ministrstva za gospodarstvo (MG) je razvidno, da je bilo v obdobju od leta 2004 do leta 2009 med prejemniki vavčerskih spodbud 5249 prejemnikov, med katerimi so nekateri prejemniki prejeli vavčerske spodbude tudi večkrat. Med prejemniki so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, v letih 2008 in 2009 pa tudi fizične posebe (programi usposabljanja in svetovanja za brezposelne osebe). Tabela 4.2: Prejemniki vavčerskih spodbud v obdobju od 2004 do 2009 med gospodarskimi družbami Število let z odobrenimi vavčerji (v obdobju 2004-2010) N Delež Delež kumulativno 0 62,574 95.34% 95.34% 1 2,088 3.18% 98.52% 2 612 0.93% 99.45% 3 233 0.35% 99.81% 4 93 0.14% 99.95% 5 29 0.04% 99.99% 6 5 0.01% 100.00% 65,634 Vir. MG in lastni izračuni. Med gospodarskimi družbami je vavčerske spodbude prejelo 7 odstotkov podjetij. Med 4558 prejemniki jih je 46% vavčersko spodbudo prejelo le v enem letu , 27% jih je vavčersko spodbudo prejelo dvakrat, 15% prejemnikov po trikrat, 8% po štirikrat, 3% podjetij po petkrat in le 1% podjetij vsako leto. Učinki večkratnega prejemanja so analizirani v osmem poglavju. 4.1.2. Uspešnost podjetij, ki so prejela pomoči v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči Analizo prejemnikov sredstev začenjamo s spremljanjem pomembnejših kazalnikov poslovanja od 5. leta pred prejemom pomoči do 5. leta po prejemu sredstev. Ker se z oddaljenostjo od leta črpanja pomoči število podjetij, ki so obstajala in za katere imamo na razpolago računovodske podatke, zmanjšuje, je temu primerno manjši tudi numerus, obenem pa zanesljivost ocen. Ker gre za populacijo prejemnikov in ne vzorec, smo v rezultate vključili 5. in 95. percentil in ne standardni odklon, kot je navada v primeru analize na vzorcih. Da bi ocenili dinamiko poslovanja, obravnavani kazalniki spremljajo rast podjetij (prodaja, dodana vrednost, število zaposlenih), produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega), tehnološko intenzivnost in intenzivnost v znanju (kapitalski količnik, povprečne plače) ter stopnjo internacionalizacije (vrednost izvoza in delež izvoza v prodaji). Podatki kažejo, da se podjetja po prejemu vavčerskih spodbud v povprečju kontinuirano razvijajo (v vseh preučevanih kazalcih razen kapitalske intenzivnosti, kjer opazimo padec v prvem letu) v prvih treh letih po prejemu vavčerskih stpodbud (Tabele 3.3a-h), po preteku treh let po prejemu vavčerskih spodbud, v četrtem in petem letu pa v povprečju zaznamo zmanjšanje vrednosti. Podjetja, za katera so na razpolago podatki o učinkih po četrtem (2.190 gospodarskih družb) in petem letu (1.346 družb), so se v svojem četrtem (2008) in petem letu (2009) dejansko soočila z globalno ekonomsko krizo, zato upade v povprečnih vrednostih prodaje, zaposlenosti, dodane vrednosti produktivnosti in izvoza v četrtem letu lahko pripišemo vplivu svetovne gospodarske krize. Zanimivo je dejstvo, da povprečne plače na zaposlenega v tem obdobju pri prejemnikih spodbud niso upadle. Prav tako v povprečju beležimo upad izvoza le v četrtem letu, v petem letu pa že porast izvoznih aktivnosti, ter relativno stabilno izvozno intenzivnost. Tudi če upoštevamo razlike med panogami, so prejemniki vavčerskih spodbud glede na povprečna podjetja v panogi uspešnejši v celotnem obdobju - tako pred začetkom prejemanja spodbud kot tudi kasneje. Vendar po prejemu vavčerske pomoči v vseh preučevanih kazalcih poslovanja praviloma relativno povečajo prednost pred tekmeci v panogi. Prejemniki vavčerskih spodbud so najbolj dinamično rastli glede na vrednost prodaje in izvoza, v zaposlenosti, dodani vrednosti in kapitalski intenzivnosti, manjši pa je napredek v produktivnosti dela, kjer sicer glede na povprečje panoge prednost povečujejo, in izvozni intenzivnosti, kjer glede na povprečje panoge svojo prednost v letih po prejemu spodbude zmanjšujejo. Prihodke od prodaje so prejemniki vavčerjev v treh letih v povprečju povečali za 16%. Tudi relativno glede na povprečje panoge, prejemniki vavčerjev svojo prednost povečajo (Tabela 2a). V času prejema vavčerja so prejemniki v povprečju 1,86- krat uspešnejša od povprečja v panogi, tri leta po prejemu pa imajo v povprečju 2,2 krat večje prihodke od prodaje in to prednost ohranijo tudi pet let po prejemu spodbude. Tabela 4. 4 a-h. Povprečne vrednosti izbranih kazalcev poslovanja prejemnikov vavčerjev med gospodarskimi družbami od obdobja 5 let pred prejemom sredstev do 5. leta po prejemu sredstev TABELA 4.4a: Čisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje Povprečje p5 (v EUR) p95 N Prihodki od prodaje relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 1,352,572 5,717 5,582,353 3,317 1.69 0.008 6.627 3,316 t-5 t-4 1,494,516 6,718 6,444,079 3,546 1.70 0.011 6.447 3,546 t-4 t-3 1,640,207 8,575 6,860,916 3,770 1.74 0.011 6.704 3,769 t-3 t-2 1,807,879 9,890 7,406,264 4,031 1.78 0.012 6.868 4,031 t-2 t-1 1,956,173 13,090 8,032,090 4,368 1.79 0.014 6.840 4,368 t-1 to 2,071,866 21,486 8,468,991 4,558 1.86 0.025 7.098 4,558 to t+1 2,184,676 23,080 8,576,719 4,479 1.96 0.027 7.462 4,479 t+1 t+2 2,375,534 19,070 9,612,223 3,788 2.10 0.023 7.755 3,788 t+2 t+3 2,416,038 18,415 9,235,679 2,930 2.19 0.021 7.840 2,930 t+3 t+4 2,335,153 18,085 9,037,156 2,190 2.08 0.016 7.717 2,190 t+4 t+5 2,224,553 9,105 8,026,239 1,346 2.18 0.009 7.596 1,346 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Prejemniki vavčerskih spodbud so v povprečju povečevali število zaposlenih prva tri leta po prejemu, od prejema do konca tretjega leta 9%. Tudi relativno glede na povprečje panoge prejemniki več zaposlujejo; v letu prejema še enkrat več kot povprečja , tri leta po prejemu pa 2.33 krat več (Tabela 3b). Tudi dodana vrednost raste povprečno narašča do tretjega leta po prejetem vavčerju, v treh do štirih letih se v povprečju poveča za 23% . V letu prejema imajo prejemniki 1,9-krat večjo dodano vrednost od povprečja v panogi, tri leta po prejemu 2,25 -krat večjo (tabela 3c). Povečanje produktivnosti je v povprečju skromnejše, prejemniki v povprečju povečujejo produktivnost do konca drugega leta, v tretjem letu se produktivnost v povprečju zniža in v četrtem in petem letu stagnira. Prejemniki imajo v letu prejema 1,3-krat višjo produktivnost od povprečja v panogi, po prejemu pa to prednost minimalno izboljšajo (1,4krat, Tabela 3d.) Bolj konstantno rast pri prejemnikih vavčerjev opazimo pri plačah (povprečni stroški za plače na zaposlenega), kjer povprečno rastejo v vsem opazovanem obdobju. Pet let po prejemu imajo prejemniki v povprečju 16% višjo povprečno plačo na zaposlenega, razlike glede na povprečje panoge pa prejemniki vavčerjev ne povečajo bistveno (od 1,4-krat na 1,45krat več od povprečja v panogi). Tudi kapitalna intenzivnost se v povprečju za prejemnike povečuje (razen v četrtem letu), manjše povečanje opazimo tudi, če prejemnike primerjamo s povprečnim podjetjem v panogi (ob prejemu vavčerja imajo prejemniki 1,23-krat večjo vrednost opredmetenih sredstev na zaposlenega, pet let po prejemu vavčerja pa 1,52-krat več) (Tabela 3.3e). TABELA 4.4.b: Število zaposlenih Število zaposlenih Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 18.4 0.0 84.5 3,317 1.66 0.000 5.913 3,316 t-5 t-4 18.7 0.0 86.0 3,546 1.73 0.000 6.037 3,546 t-4 t-3 18.9 0.0 79.0 3,770 1.83 0.000 6.123 3,769 t-3 t-2 18.9 0.0 79.1 4,031 1.88 0.000 6.365 4,031 t-2 t-1 19.0 0.0 79.8 4,368 1.96 0.000 6.606 4,368 t-1 to 19.3 0.0 80.8 4,558 2.00 0.000 6.918 4,558 to t+1 19.8 0.1 83.0 4,479 2.10 0.011 7.391 4,479 t+1 t+2 20.6 0.0 83.7 3,788 2.18 0.000 7.760 3,788 t+2 t+3 21.1 0.0 83.6 2,930 2.33 0.000 8.006 2,930 t+3 t+4 20.4 0.0 81.5 2,190 2.20 0.000 8.218 2,190 t+4 t+5 19.2 0.0 73.2 1,346 2.29 0.000 8.218 1,346 t+5 Število zaposlenih relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Z izjemo upada v četrtem letu prejemnikom vavčerjev naraščajo tudi prihodki od izvoza, vendar prednost v vrednosti izvoza glede na povprečje panoge po prejemu spodbude upada (Tabela 3f). Izvozna intenzivnost prejemnikov spodbud ostaja konstantna tudi po prejemu spodbud, napram povprečju panoge pa prejemniki prednost v petih letih po prejemu vavčerskih spodbud izgubljajo in se z njimi izenačujejo (Tabela 3.3g-h). TABELA 4.4.c: Dodana vrednost Dodana vrednost (v EUR) Dodana vrednost relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 346,143 0 1,460,065 3,317 1.74 0.000 6.460 3,317 t-5 t-4 383,588 0 1,562,498 3,546 1.75 0.000 6.388 3,546 t-4 t-3 419,876 154 1,684,251 3,770 1.79 0.001 6.649 3,770 t-3 t-2 457,757 0 1,822,751 4,031 1.83 0.000 6.819 4,031 t-2 t-1 490,120 0 1,946,950 4,368 1.85 0.000 6.822 4,368 t-1 to 517,290 526 2,086,004 4,558 1.90 0.002 7.129 4,558 to t+1 550,805 1,594 2,231,493 4,479 2.02 0.008 7.179 4,479 t+1 t+2 605,310 668 2,447,100 3,788 2.14 0.003 7.718 3,788 t+2 t+3 637,427 726 2,451,486 2,930 2.25 0.005 8.146 2,930 t+3 t+4 615,473 0 2,363,896 2,190 2.14 0.000 7.805 2,190 t+4 t+5 576,705 -200 2,213,696 1,346 2.21 -0.001 7.805 1,346 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 4.4.d: Povprečna produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) Dodana vrednost Povprečje na zaposlenega (v EUR) p5 p95 N Dodana vrednost na zaposlenega relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 23,274 0 54,734 3,317 1.38 0.000 3.464 3,317 t-5 t-4 24,516 0 58,696 3,546 1.34 0.000 3.293 3,546 t-4 t-3 27,119 309 65,431 3,770 1.36 0.000 3.254 3,770 t-3 t-2 28,938 0 70,397 4,031 1.33 0.000 3.233 4,031 t-2 t-1 29,481 0 70,854 4,368 1.27 0.000 3.188 4,368 t-1 to 30,553 601 71,778 4,558 1.29 0.005 3.141 4,558 to t+1 31,723 1,588 71,388 4,479 1.30 0.046 3.056 4,479 t+1 t+2 36,093 860 79,889 3,788 1.42 0.017 3.190 3,788 t+2 t+3 34,251 1,277 82,122 2,930 1.40 0.037 3.332 2,930 t+3 t+4 33,523 0 78,283 2,190 1.41 0.000 3.300 2,190 t+4 t+5 33,376 -326 78,134 1,346 1.39 -0.016 3.484 1,346 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 3.3.e: Povprečni letni stroški za plače na zaposlenega Povprečna plača (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 11,743 0 22,731 3,317 1.32 0.000 2.411 3,316 t-5 t-4 12,656 0 23,750 3,546 1.32 0.000 2.365 3,546 t-4 t-3 13,582 0 25,289 3,770 1.34 0.000 2.375 3,769 t-3 t-2 14,549 0 26,859 4,031 1.35 0.000 2.429 4,031 t-2 t-1 15,675 0 29,099 4,368 1.37 0.000 2.487 4,368 t-1 to 16,924 0 30,956 4,558 1.40 0.000 2.509 4,558 to t+1 17,956 2,498 32,036 4,479 1.42 0.203 2.541 4,479 t+1 t+2 18,516 0 33,248 3,788 1.42 0.000 2.543 3,788 t+2 t+3 19,166 0 34,181 2,930 1.44 0.000 2.645 2,930 t+3 t+4 19,435 0 33,888 2,190 1.44 0.000 2.594 2,190 t+4 t+5 19,712 0 35,386 1,346 1.46 0.000 2.659 1,346 t+5 Povprečna plača relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 4.4.f: Vrednost opredmetenih stalnih sredstev na zaposlenega Kapitalska intenzivnost (v EUR na zaposlenega) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 40,746 284 118,471 3,317 1.01 0.006 3.338 3,316 t-5 t-4 45,733 303 133,845 3,546 1.03 0.006 3.377 3,546 t-4 t-3 46,869 295 148,810 3,770 1.02 0.005 3.458 3,769 t-3 t-2 50,328 206 152,185 4,031 1.07 0.003 3.426 4,031 t-2 t-1 63,390 315 170,961 4,368 1.22 0.004 3.956 4,368 t-1 to 65,634 360 190,469 4,558 1.23 0.007 4.115 4,558 to t+1 60,253 340 193,974 4,479 1.24 0.007 4.331 4,479 t+1 t+2 68,727 366 209,948 3,788 1.43 0.007 4.607 3,788 t+2 t+3 71,528 379 221,553 2,930 1.45 0.007 4.674 2,930 t+3 t+4 68,130 310 206,618 2,190 1.44 0.006 4.597 2,190 t+4 t+5 75,939 221 226,181 1,346 1.52 0.005 4.694 1,346 t+5 Kapitalska intenzivnost relativno glede na povpr. panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 4.4.g: Vrednost izvoza Vrednost izvoza (v EUR) Vrednost izvoza relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 320,834 0 1,567,426 3,317 1.62 0.000 7.082 3,314 t-5 t-4 363,138 0 1,771,695 3,546 1.69 0.000 7.660 3,546 t-4 t-3 404,877 0 1,991,158 3,770 1.73 0.000 7.786 3,769 t-3 t-2 457,561 0 2,216,208 4,031 1.85 0.000 7.957 4,029 t-2 t-1 502,119 0 2,396,015 4,368 1.70 0.000 7.417 4,366 t-1 to 548,345 0 2,657,511 4,558 1.74 0.000 7.581 4,555 to t+1 599,597 0 2,915,252 3,857 1.75 0.000 7.751 3,855 t+1 t+2 640,887 0 3,076,799 2,994 1.70 0.000 7.981 2,993 t+2 t+3 663,698 0 3,079,878 2,250 1.69 0.000 7.872 2,243 t+3 t+4 647,494 0 2,554,498 1,382 1.61 0.000 7.277 1,378 t+4 t+5 831,151 0 3,329,060 413 1.38 0.000 7.112 413 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 4.4.h: Delež izvoza v celotnih prihodkih od prodaje Delež izvoza v celotni prodaji Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 13.6% 0.0% 80.1% 3,210 1.14 0.000 5.402 3,208 t-5 t-4 13.8% 0.0% 81.7% 3,443 1.20 0.000 5.219 3,443 t-4 t-3 14.3%% 0.0% 81.9% 3,663 1.31 0.000 5.635 3,663 t-3 t-2 14.3°% 0.0% 81.4% 3,923 1.34 0.000 5.477 3,921 t-2 t-1 14.2% 0.0% 81.2% 4,271 1.26 0.000 5.329 4,269 t-1 to 14.4% 0.0% 82.0% 4,518 1.23 0.000 5.235 4,515 to t+1 14.7% 0.0% 81.4% 3,811 1.23 0.000 4.997 3,809 t+1 t+2 14.5% 0.0% 81.2% 2,956 1.16 0.000 4.986 2,955 t+2 t+3 14.3% 0.0% 79.3% 2,207 1.07 0.000 4.847 2,200 t+3 t+4 14.4% 0.0% 82.1% 1,346 1.11 0.000 5.036 1,343 t+4 t+5 15.7% 0.0% 87.0% 398 1.04 0.000 4.783 398 t+5 Delež izvoza relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.1.3. Analiza uspešnosti podjetij z vavčerskimi spodbudami z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) V nadaljevanju primerjamo prejemnike vavčerskih spodbud z njimi podobnimi podjetji iz iste panoge in istega leta. To storimo v prvem koraku z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999), nazadnje pa še z metodo paritve (za razumevanje glej poglavje 2). Pri Bernard&Jensen premijah izračunamo, za koliko se razlikujejo prejemniki od neprejemnikov v izbranem kazalniku uspešnosti poslovanja v razdobju od 5 let pred do 5 let po letu prejema vavčerske spodbude. Tabela 3.4 prikazuje vrednosti regresijskega koeficienta P1 za vsak preučevan indikator poslovanja posebej, pri čemer vrstica to označuje leto prejema sredstev. Statistične razlike med prejemniki in neprejemniki ugotovimo pri prodaji, zaposlenosti, izvozni intenzivnosti, kapitalni intenzivnosti, produktivnosti dela in dodani vrednosti. Pri prodaji, zaposlenosti, dodani vrednosti, produktivnosti in kapitalni intenzivnosti prejemniki vavčerjev izstopajo že pred prejemom spodbude, v obdobju po prejemu sredstev pa beležijo dodatno izboljšanje premije nad njihovimi konkurenti neprejemniki spodbud v celotne preučevanem obdobju (v vseh petih letih po prejemu). Najvišje so premije v zaposlenosti (v letu prejema in naslednjem letu), sledijo v kapitalni intenzivnosti (v prvih treh letih) in prodaji, kjer premija le minimalno narašča od prejema (ko prejemniki v povprečju prodajo 1,24 krat več) do tretjega leta (ko prejemniki v povprečju prodajo za 1,3 krat več). TABELA 4.5: Bernard&Jensen premije prejemnikov pomoči v času (logaritemske _vrednosti spremenljivk), 2000-2009_ Povprečna Dodana Prodaja Zaposlen. Izvoz Izv.Inten. plača Kap. Inten. Prod. dela vrednost prodaja emp izvoz exshare avgwage k l va l va t-5 0,0114 0,6316 -0,2409 -0,1028 -0,0336 0,2364 0,0423 -0,0605 t-5 t-4 0,0351 0,6628 -0,1491 -0,0647 -0,0298 0,3136 0,0653 -0,0171 t-4 t-3 0,0896 0,7076 -0,1419 -0,0833 -0,0266 0,3505 0,0749 0,0190 t-3 t-2 0,1315 0,7352 -0,0787 -0,0794 -0,0199 0,3717 0,0807 0,0498 t-2 t-1 0,1763 0,7588 -0,1034 -0,1215 -0,0170 0,4056 0,0830 0,0839 t-1 to 0,2177 0,7946 -0,0353 -0,1001 -0,0162 0,5010 0,1013 0,1134 t t+1 0,2418 0,7970 -0,0229 -0,1014 -0,0003 0,4768 0,0924 0,1558 t+1 t+2 0,2486 0,7799 -0,0308 -0,1181 -0,0018 0,4753 0,0930 0,1789 t+2 t+3 0,2646 0,7761 0,0544 -0,0562 0,0109 0,4409 0,0922 0,1953 t+3 t+4 0,2589 0,7382 -0,0126 -0,0841 0,0138 0,3918 0,0726 0,1595 t+4 t+5 0,2370 0,6894 -0,1247 -0,0754 0,0236 0,4003 0,0935 0,1780 t+5 Opomba: odebeljene vrednosti označujejo statistično značilne ocene regresijskega koeficienta p1 pri stopnji tveganja 5%. Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. V izvozni intenzivnosti lahko opazimo statistično značilno nižjo vrednost za prejemnike v prvih dveh letih po prejemu. Vendar pa po dveh letih po prejemu o razlikah med prejemniki in neprejemniki ne moremo več govoriti (prenehajo biti značilne). Slika 4.1. Premije prejemnikov vavčerskih spodbud med gospodarskimi družbami po metodi Bernard & Jensen (logaritmske vrednosti) Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Da bi še bolje kontrolirali razlike med panogami izvedemo izračune premij še s pomočjo relativno izraženih kazalnikov, kjer za vsako leto in 3-mestno panogo izračunamo povprečje indikatorja in potem za vsako opazovanje izračunamo relativni odklon od pripadajočega povprečja. Vrednosti regresijskih koeficientov so prikazane v Tabeli 3.5, kjer smo namesto logaritmiranih vrednosti spremenljivk Y in L iz enačbe (1) uporabili relativne vrednosti le-teh, torej rY in rL. Vrednost koeficientov v tabeli sedaj interpretiramo na naslednji način: izraz 100* P1 pomeni za koliko odstotnih točk je vrednost indikatorja višja v skupini prejemnikov sredstev glede na njim pripadajoče povprečje panoge v tekočem letu. Na ravni prodaje (kjer sicer premija za prejemnike raste) in izvoza (kjer trendno premija pada) ni statističnih razlik med prejemniki in neprejemniki. Prejemniki vavčerskih spodbud so v obdobju po letu prejema pomoči uspeli ohranjati (statistično značilne večje) premije nad neprejemniki v zaposlenosti, plačah, kapitalni intenzivnosti, izvozni intenzivnosti in dodani vrednosti. Povečanje premij v zaposlenosti je prisotno do tretjega leta po prejemu, v produktivnosti dela pa v drugem letu po prejemu. Dodatne premije (glede na obdobje prejema) na področju izvozne intenzivnosti, povprečnih plač in produktivnosti prejemniki niso ustvarili. TABELA 4.6: Bernard&Jensen premije prejemnikov pomoči v času (relativne vrednosti _spremenljivk), 2000-2009_ Rel. prodaja Rel. zaposlen. Izvoz Izv. Inten. Povprečna plača Kap. Inten. Prod. dela Dodana vrednost rprodaja remp rizvoz rexshare ravgwage rk l rva l rva t-5 -0.245 0.524 -0.300 0.072 0.181 -0.028 0.205 -0.356 t-5 t-4 -0.212 0.615 -0.209 0.139 0.200 -0.016 0.200 -0.309 t-4 t-3 -0.160 0.722 -0.165 0.251 0.231 -0.023 0.246 -0.247 t-3 t-2 -0.057 0.793 0.009 0.292 0.262 0.041 0.245 -0.135 t-2 t-1 -0.037 0.896 -0.158 0.228 0.296 0.200 0.211 -0.084 t-1 to -0.031 0.933 -0.161 0.220 0.330 0.212 0.234 -0.087 t t+1 0.089 0.969 -0.131 0.223 0.311 0.187 0.202 0.030 t+1 t+2 0.205 0.990 -0.173 0.184 0.296 0.359 0.293 0.139 t+2 t+3 0.247 1.074 -0.128 0.108 0.302 0.362 0.245 0.211 t+3 t+4 0.150 0.894 -0.210 0.155 0.296 0.329 0.231 0.114 t+4 t+5 0.285 0.944 -0.446 0.080 0.305 0.388 0.216 0.207 t+5 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 4.2. Premije prejemnikov vavčerskih spodbud med gospodarskimi družbami po metodi Bernard&Jensen (relativne vrednosti spremenljivk) Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.1.3. Analiza učinkov vavčerskih spodbud na podlagi metod paritve V zadnjem delu analize predstavljamo rezultate metode paritve, kjer smo izvedli paritev na podlagi največje verjetnosti »propensity score matching« (PSM) ter tudi multidimenzionalno paritev s tolerancami - oziroma »coarsened exact matching« (CEM) analizo. Pri tej vrsti paritvene analize vsakemu prejemniku pomoči v letu to dodelimo množico njemu kar se da podobnih podjetij na podlagi postopka delitve vsake od izbranih spremenljivk na razrede, znotraj katerih potem poteka paritev. Paritev je bila izvedena na podlagi naslednjih spremenljivk: 2-mestna panoga, leto, starost, prodaja, zaposlenost in dodana vrednost na zaposlenega. Za prve tri kriterije smo predpisali paritev brez tolerance (podjetja znotraj iste panoge, istega leta in enake starosti), za ostale spremenljivke pa smo določili razrede, določene s percentilnimi vrednostmi posamezne spremenljivke (20 razredov oz. 5% percentili). Regresijske analize smo v naslednjem koraku izvajali le na prejemnikih in v CEM proceduri izbranih kontrolnih podjetjih, s čimer smo med seboj primerjali samo zelo podobna podjetja v času dodelitve sredstev, nato pa spremljali spremembe v naslednjih letih. Poleg tega smo v regresijah opazovanja obtežili z analitičnimi utežmi, ki jih je določila procedura metode CEM, s čimer smo dosegli uravnotežen vzorec subvencioniranih in kontrolnih podjetij. Tabele 4.7 - 4.14 prikazujejo rezultate ocen učinkov na podlagi regresij, ki sledijo matching proceduri in ki jih navajamo za vse prej omenjene in proučevane indikatorje. Povzetek obeh postopkov, multidimenzionalne paritve s tolerancami in paritve na podlagi ocenjene verjetnosti pridobitve sredstev MG je opisan v prejšnjem poglavju, zato ga tukaj le kratko interpretiramo. Tabela 4.7a: Učinek na povprečno plačo Povprečna plača: FE FD LD DP -8.413 81 44*** 1,161*** (29.95) (22.46) (167.5) prodaja 8.22e-05 5.57e-05* 0.000221*** (5.46e-05) (3.09e-05) (5.34e-05) emp 4.299 -15 91*** 3.498 (3.140) (3.453) (3.455) k_l 0.00100 0.000606** -0.000289*** (0.000659) (0.000239) (9.37e-05) va_l 0.0253** 0.00135 0.0171** (0.0119) (0.00117) (0.00732) Constant 3,645*** 308.5*** 2,718*** (84.56) (6.093) (52.89) Observations 35,998 33,698 18,785 Number of id 18,908 R-squared 0.047 0.018 0.035 Robust standard errors in parentheses *** p<0.01, ** p<0.05, * p<0.1 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Prejemniki vavčerskih spodbud imajo statistično značilno višje povprečne plače od začetka do konca opazovanega obdobja, še večji (in statistično značilen) pa je s sredstvi ukrepa porast povprečnih plač na zaposlenega od obdobja tik pred dodelitvijo vavčerja do prvega leta. Razlike med nivojem povprečne plače v obdobju pred dodelitvijo pomoči in povprečno plačo v obdobju po dodelitvi pomoči pa ne moremo potrditi (Tabela 4.7.b). razlike v ravneh bodo večje pri večjih, manj kapitalno intenzivnih in bolj produktivnih podjetjih Pri vplivu na zaposlenost (Tabela 4.8.a) lahko potrdimo povečanje povprečne zaposlenosti na kratek rok: od obdobja tik pred dodelitvijo ukrepa na prvo leto s sredstvi ukrepa prejemniki v povprečju zaposlijo polovico osebe. Povprečno razliko med nivojem zaposlenosti v obdobju pred dodelitvijo vavčerja in povprečno zaposlenostjo v obdobju po dodelitvi pomoči pa znaša skoraj tretjino zaposlenega. 4.7.b: Razlika v ravneh povprečne plače (1) (2) (3) (4) VARIABLES F. avgwage F2.avgwage F3.avgwage F4.avgwage DP -4.593 -3.402 23.46 50.66 (21.12) (30.42) (37.35) (47.16) prodaja -4.44e-06* -1.34e-05*** -5.39e-07 1.95e-05* (2.64e-06) (3.75e-06) (7.73e-06) (1.09e-05) emp 0.733*** 1.524*** 1.510*** 2.254*** (0.225) (0.314) (0.403) (0.523) avgwage 0.958*** 0.859*** 0.808*** 0.786*** (0.00288) (0.00417) (0.00540) (0.00678) k_l -0.000203* -0.000634*** -0.00114*** -0.00148*** (0.000112) (0.000156) (0.000197) (0.000277) va_l 0.000918 0.00558*** 0.0154*** 0.0233*** (0.000630) (0.000918) (0.00131) (0.00171) age -9 993*** 14 92*** -2.093 15.67** (2.683) (4.163) (5.613) (7.808) Doldfirm 29.63 -11.59 122.1*** 41.85 (24.03) (35.85) (45.52) (60.55) Constant 490.3*** 843.0*** 1,307*** 1,316*** (18.79) (28.13) (37.14) (49.60) Observations 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared 0.804 0.655 0.572 0.529 Standard errors in parentheses *** p<0.01, ** p<0.05, * p<0.1 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.7.c: Medletne spremembe v povprečnih plačah in kumulativne spremembe v povprečnih plačah po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami Medletne spremembe Kumulativne spremembe (i) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) (4) VARIABLE DIDavgwage DIDavgwage DIDavgwage DIDavgw DIDavg CUMavgwag CUMavgw CUMavgwag CUMavgwag S _0 _1 _2 age_3 wage_4 e_1 age_2 e_3 e_4 DP 2.105 3.906 20.66 34.48 58.51* 3.906 23.75 53.39 88.37* (22.65) (21.18) (27.01) (31.58) (33.88) (21.18) (30.98) -2.01e- (38.34) (48.48) prodaja -1.06e-05*** -6.26e-06** -1.28e-05*** 5.25e-06 1.92e-06 -6.26e-06** 05*** -1.77e-05** -9.62e-06 (6.52e- (7.78e- (2.83e-06) (2.65e-06) (3.32e-06) 06) 06) (2.65e-06) (3.81e-06) (7.93e-06) (1.11e-05) emp -0.343 0.607*** 0.738*** 0.141 0.605 0.607*** 1.054*** 1.021** 1.876*** (0.237) (0.225) (0.278) (0.340) (0.375) (0.225) (0.320) (0.414) (0.537) k_l -0.00107*** -3.69e-05 6.71e-05 -4.34e-05 0.000322 -3.69e-05 -8.28e-05 -0.000328 -0.000531* (0.00016 (0.00019 (0.000124) (0.000111) (0.000138) 5) 8) (0.000111) (0.000159) (0.000201) (0.000283) - 0.00504** va l 0.0141*** -0.00217*** -0.00239*** 0.00193* 0.00189 -0.00217*** * -0.000693 0.00414** (0.00115 (0.000675) (0.000595) (0.000766) (0.00104) ) (0.000595) (0.000880) (0.00126) (0.00165) age -82.36*** -20.46*** -1.342 26.80*** 9.003 -20.46*** -20.43*** -44.92*** -29.70*** (2.900) (2.592) (3.582) (4.637) (5.512) (2.592) (4.107) (5.630) (7.891) Doldfirm 2951*** 84.41*** 111.0*** 198.4*** -34.74 84.41*** 168.0*** 328.6*** 269.0*** (25.42) (23.80) (31.48) (38.16) (43.19) (23.80) (36.13) (46.36) (61.82) Constant 976.9*** 408.0*** 141.0*** 319.4*** -27.59 408.0*** 573.2*** 936.1*** 897.4*** (20.86) (17.97) (24.01) (30.19) (34.34) (17.97) (27.49) (36.61) (49.14) Observations 34,664 35,125 29,910 23,215 17,254 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared 0.046 0.004 0.003 0.002 0.001 0.004 0.005 0.003 0.002 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.7.d: Medletne spremembe v povprečnih plačah in kumulativne spremembe v povprečnih plačah po metodi razlik v razlikah Povprečna plača V 1000 SIT V EUR Att T-stat att T-stat N DID0 123 5,92 512 5,92 4.368 DID1 74 4,06 310 4,06 4.291 DID2 84 4,17 352 4,17 3.622 DID3 88 3,96 366 3,96 2.820 DID4 44 1,83 182 1,83 2.114 CUM1 74 1,56 310 1,56 4.291 CUM2 148 5,92 617 5,92 3.635 CUM3 239 7,41 996 7,41 2.824 CUM4 258 6,52 1.076 6,52 2.120 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.8.a: Učinek na zaposlenost Zaposlenost: FE FD LD DP 0.284* 0.470*** -0.102 (0.162) (0.116) (1.667) prodaja 6.11e-07 -7.92e-08 1.30e-06 (4.49e-07) (5.18e-07) (2.82e-06) avgwage 0.000101 -0.000636 0.000370* (7.22e-05) (0.000405) (0.000218) k_l 5.73e-06*** -2.32e-05 2.10e-07 (1.72e-06) (1.78e-05) (1.49e-06) va_l -2.96e-05* -1.05e-05 -0.000153** (1.53e-05) (1.22e-05) (6.04e-05) Constant 11 14*** 0.453*** 2.019*** (0.251) (0.118) (0.410) Observations 35,998 33,698 18,785 Number of id 18,908 R-squared 0.020 0.036 0.019 Robust standard errors in parentheses *** p<0.01, ** p<0.05, * p<0.1 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.8.b: Razlika v ravneh zaposlenosti (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.emp F2.emp F3.emp F4.emp DP 0.391*** 0.541** 0.447 0.515 (0.148) (0.228) (0.312) (0.414) prodaja 7.20e-08*** 1.50e-07*** 6.16e-07*** 9.82e-07*** (1.86e-08) (2.80e-08) (6.46e-08) (9.55e-08) emp 0.993*** 0.974*** 0.951*** 0.917*** (0.00158) (0.00235) (0.00336) (0.00459) avgwage 0.000106*** 0.000165*** 0.000189*** 0.000200*** (2.02e-05) (3.12e-05) (4.51e-05) (5.95e-05) k_l 6.51e-07 2.25e-07 -2.48e-07 2.67e-07 (7.84e-07) (1.17e-06) (1.65e-06) (2.43e-06) va_l 9.22e-07 6.92e-06 7.40e-06 3.66e-05** (4.43e-06) (6.87e-06) (1.09e-05) (1.50e-05) age -0.192*** -0.272*** -0.297*** -0.296*** (0.0188) (0.0312) (0.0468) (0.0685) Doldfirm 0.660*** 1 129*** 0.858** 0.346 (0.169) (0.268) (0.380) (0.531) Constant 1.367*** 1.883*** 2.528*** 2.909*** (0.132) (0.210) (0.310) (0.435) Observations 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared 0.930 0.871 0.825 0.769 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.8.c: Medletne spremembe v zaposlenosti in kumulativne spremembe v zaposlenosti po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami (i) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) (4) VARIABLES DIDemp_0 DIDemp_1 DIDemp_2 DIDemp_3 DIDemp_4 CUMemp_1 CUMemp_2 CUMemp_3 CUMemp_4 DP 0.354** 0.389*** 0.0745 -0.104 0.0564 0.389*** 0.537** 0.437 0.495 (0.154) (0.148) (0.177) (0.196) (0.238) (0.148) (0.228) (0.313) (0.418) prodaja -1.28e-07*** 4.72e-08*** -1.33e-09 -1.59e-07*** -2.45e-07*** 4.72e-08*** 5.79e-08** 1.94e-07*** 1.57e-07* (1.83e-08) (1.77e-08) (2.08e-08) (3.62e-08) (4.82e-08) (1.77e-08) (2.68e-08) (5.80e-08) (8.47e-08) avgwage 0.000137*** 0.000103*** 3.76e-05 2.03e-05 1.68e-05 0.000103*** 0.000150*** 0.000167*** 0.000176*** (2.11e-05) (2.02e-05) (2.42e-05) (2.83e-05) (3.42e-05) (2.02e-05) (3.13e-05) (4.52e-05) (6.01e-05) k_l -5.47e-06*** 7.28e-07 -8.17e-09 -1.74e-07 -1.15e-06 7.28e-07 4.21 e-07 -5.52e-07 -1.41e-06 (8.48e-07) (7.84e-07) (9.10e-07) (1.03e-06) (1.40e-06) (7.84e-07) (1.17e-06) (1.65e-06) (2.45e-06) va l -8.78e-05*** 3.49e-06 1.49e-05*** 3.48e-05*** 4.92e-05*** 3.49e-06 1.70e-05** 3.81e-05*** 8.22e-05*** (4.87e-06) (4.39e-06) (5.29e-06) (6.72e-06) (8.53e-06) (4.39e-06) (6.83e-06) (1.08e-05) (1.50e-05) age -0.152*** -0.198*** -0.125*** -0.120*** -0.0806** -0.198*** -0.295*** -0.343*** -0.368*** (0.0202) (0.0188) (0.0242) (0.0293) (0.0394) (0.0188) (0.0312) (0.0469) (0.0691) Doldfirm 0.385** 0.612*** 0.470** 0.347 -0.212 0.612*** 0.952*** 0.644* -0.0339 (0.174) (0.168) (0.208) (0.238) (0.306) (0.168) (0.268) (0.381) (0.536) Constant 2.142*** 1.337*** 0.667*** 0.445** -0.0164 1.337*** 1.785*** 2.317*** 2.561*** (0.149) (0.132) (0.164) (0.195) (0.250) (0.132) (0.211) (0.311) (0.439) Observations 34,664 35,125 29,910 23,215 17,254 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared 0.025 0.006 0.002 0.003 0.005 0.006 0.006 0.008 0.010 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.8.d: Medletne spremembe v zaposlenosti in kumulativne spremembe v zaposlenosti po metodi razlik v razlikah Zaposlenost att T-stat N DID0 0,780 6,77 4.368 DID1 0,494 4,90 4.291 DID2 0,173 1,34 3.622 DID3 -0,129 -0,85 2.820 DID4 -0,472 -2,42 2.114 CUM1 0,494 4,90 4.291 CUM2 0,725 3,54 3.635 CUM3 0,769 2,65 2.824 CUM4 0,323 0,83 2.120 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Kumulativni učinek prejemanja vavčerskih spodbud (Tabele 4.7c-e) se med gospodarskimi družbami najmočneje kaže pri zaposlenosti in povprečni plači na zaposlenega (učinek usposabljanja). Učinki vavčerskih spodbud kažejo kratkoročno povečevanje zaposlenosti, kjer prejemniki statistično značilno povečajo zaposlenost. Povprečno razliko med nivojem zaposlenosti v obdobju pred dodelitvijo pomoči in povprečno vrednostjo te spremenljivke v obdobju po dodelitvi pomoči je tretjina zaposlenega. Najbolj intenzivno je povečanje v letu prejema in v prvem letu po prejemu vavčerske spodbude. V obeh obdodobljih prejemniki v primerjavi z neprejemniki zaposlijo v povprečju 0,36 osebe več. Tudi skupni učinek se v povečevanju zaposlovanja kaže le prvi dve leti, kasneje pa se prejemniki ne razlikujejo več od neprejemnikov. Bolj dolgoročne učinke kažejo rezultati učinkov na plače. Vavčerske spodbude povzročijo statistično značilno povečanje povprečne plače na zaposlenega od obdobja tik pred podelitvijo do prvega leta. Povečanje povprečnih plač je statično značilno tudi, če upoštevamo celotno obdobje; prejemniki vavčerskih spodbud imajo od prvega do zadnjega opazovanega leta značilno bolj povečajo povprečno plačo na zaposlenega kakor neprejemniki spodbud. Povečanje plače je bolj verjetno v podjetjih z večjo kapitalsko intenzivnostjo, večjo prodajo in višjo produktivnostjo. Če pogledamo učinke na gibanje povprečnih plač na zaposlenega po letih, ugotovimo, da je značilno povečanje višine plač prisotno le v petem letu (torej le za prejemnike iz leta 2004). Tudi kumulativni učinek se kot statistično značilen pokaže šele v petem letu. Učinki na plače se torej pokažejo šele v daljšem obdobju. Tabela 4.9.a: Učinek na prodajo Prodaja: FE FD LD DP -6,617 3,238 128,820*** (8,669) (6,535) (45,813) emp 28,114*** -1,968 2,965 (2,809) (12,147) (5,147) avgwage 89.04*** 55.38*** 53.48*** (26.34) (20.18) (17.16) k_l -1.557 0.115 0.000826 (1.056) (0.117) (0.0364) va_l 16.66 1.437 3.167*** (10.50) (0.884) (1.192) Constant -306,406** 12,626** 77,194* (132,248) (6,060) (46,115) Observations 35,998 33,698 18,785 Number of id 18,908 R-squared 0.042 0.006 0.020 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.9.b: Razlika v ravneh prodaje (1) (2) . (3) (4) VARIABLES F. prodaj a F2. prodaj a F3.prodaja F4. prodaj a DP -6,196 3,625 10,760 6,877 (18,068) (23,314) (21,779) (21,255) prodaja 0.747*** 0.763*** 1.040*** 1.072*** (0.00226) (0.00287) (0.00451) (0.00490) emp 7,205*** 7,623*** 1,823*** 1 993*** (192.2) (240.7) (235.1) (235.6) avgwage 16.26*** 28.98*** 16.32*** 18.66*** (2.461) (3.198) (3.149) (3.056) k_l 0.445*** 0.0664 0.0791 0.388*** (0.0955) (0.120) (0.115) (0.125) va l 10.89*** 9.630*** -2.049*** -3.031*** (0.539) (0.704) (0.763) (0.772) age -10,208*** -25,668*** -29,797*** -23,570*** (2,295) (3,191) (3,273) (3,519) Doldfirm 81,731*** 190,374*** 207,680*** 136,864*** (20,552) (27,476) (26,545) (27,288) Constant -63,641*** -6,815 138,919*** 98,557*** (16,074) (21,559) (21,659) (22,352) Observations 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared 0.822 0.775 0.776 0.807 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.9.c: Medletne spremembe v prodaji in kumulativne spremembe po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami (1) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) (4 VARIABLES DIDprodaja_0 DIDprodaja_1 DIDprodaja_2 DIDprodaja_3 DIDprodaja_4 CUMprodaja 1 CUMprodaja_2 CUMprodaja_3 CUMpr DP 5,989 9,769 4,193 1,909 -2,508 9,769 17,477 9,060 4,5 (20,168) (21,040) (20,479) (23,044) (20,407) (21,040) (25,822) (21,814) (21, emp 2 355*** 675.0*** 1,053*** -246.6 -780.3*** 675.0*** 1,760*** 2,755*** 3,64 (200.6) (213.3) (201.8) (222.1) (198.5) (213.3) (254.7) (210.4) (20 avgwage 9 497*** 3.248 4.943* -10.08*** -1.136 3.248 15.06*** 18.06*** 22.4 (2.771) (2.862) (2.803) (3.324) (2.921) (2.862) (3.537) (3.148) (3.0 k_l -0.597*** -0.134 0.349*** 0.275** 0.204* -0.134 -0.301** 0.0545 0.26 (0.111) (0.111) (0.105) (0.121) (0.119) (0.111) (0.133) (0.115) (0.1 va l 4.385*** -8.871*** 6.578*** 4.997*** -3.641*** -8.871*** -9.072*** 0.280 0.0 (0.605) (0.593) (0.585) (0.757) (0.712) (0.593) (0.738) (0.717) (0.7 age -12,754*** -9,601*** -13,655*** -10,110*** 2,847 -9,601*** -25,541*** -29,823*** -23,44 (2,651) (2,673) (2,803) (3,463) (3,377) (2,673) (3,534) (3,279) (3,5 Doldfirm 64,331*** 67,211*** 100,593*** 83,648*** -44,771* 67,211*** 180,567*** 209,985*** 140,4 (22,850) (23,933) (24,125) (28,062) (26,191) (23,933) (30,432) (26,588) (27, Constant 25,173 115,974*** 8,410 45,094** 4,334 115,974*** 166,044*** 119,084*** 67,84 (19,415) (18,624) (18,882) (22,834) (21,372) (18,624) (23,765) (21,578) (22, Observations 34,664 35,125 29,910 23,215 17,254 35,125 29,990 23,266 17, R-squared 0.007 0.009 0.008 0.003 0.003 0.009 0.010 0.012 0.C Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Preučevanje učinkov vavčerskih spodbud na prodajo pokaže, da imajo prejemniki značilno večjo prodajo v celotnem obdobju od začetka do konca opazovanja, vendar o tem, da prejemniki povečajo prodajo bolj kakor neprejemniki ne moremo govoriti, saj v celotnem preučevanem obdobju ne najdemo statistično značilnih razlik. Ravno tako ne najdemo učinkov vavčerskih spodbud na izvoz ali izvozno intenzivnost prejemnikov. Tabela 4.9.d: Medletne spremembe v prodaji in kumulativne spremembe po metodi razlik v razlikah Povprečna plača V 1000 SIT V EUR Att T-stat att T-stat N DID0 25.271 4,49 105.455 4,49 4.368 DID1 9.965 1,56 41.585 1,56 4.291 DID2 17.689 2,36 73.815 2,36 3.622 DID3 -10.482 -1,29 -43.741 -1,29 2.820 DID4 -29.675 -3,01 -123.832 -3,01 2.114 CUM1 9.965 1,56 41.585 1,56 4.291 CUM2 30.205 2,79 126.042 2,79 3.635 CUM3 32.479 2,28 135.532 2,28 2.824 CUM4 11.544 0,73 48.171 0,73 2.120 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.10.a: Učinek na dodano vrednost na zaposlenega Dodana vrednost na zaposlenega: FE FD LD DP -78.37 366.6 -616.2 (165.4) (227.4) (1,133) prodaja 0.000801** 0.00145* 0.000892*** (0.000362) (0.000830) (0.000267) emp -65.56*** -264.3*** -98.24 (13.34) (89.37) (65.10) avgwage 1.317*** 1.353*** 1.165*** (0.0774) (0.105) (0.102) k_l 0.0329* 0.0279** 0.0122*** (0.0195) (0.0128) (0.00205) Constant 1,635*** -404.9* 1,534*** (405.6) (218.1) (435.8) Observations 35,998 33,698 18,785 Number of id 18,908 R-squared 0.062 0.010 0.062 Robust standard errors in parentheses Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.10.b: Razlika v ravneh dodane vrednosti na zaposlenega(produktivnosti (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.va l F2.va l F3.va_l F4.va l DP -404.7 124.8 -472.5 49.46 (291.0) (352.5) (509.7) (322.8) prodaja 0.000291*** -0.000202*** 0.000898*** 0.000600** (3.64e-05) (4.34e-05) (0.000106) (7.45e-05) emp -9.648*** 6.834* -10.43* 1.455 (3.096) (3.639) (5.501) (3.577) avgwage 0.474*** 0.447*** 0.883*** 0.827*** (0.0396) (0.0483) (0.0737) (0.0464) k_l 0.0199*** 0.0555*** 0.0161*** -0.00229 (0.00154) (0.00181) (0.00269) (0.00190) va l 0.596*** 0.652*** 0.195*** 0.370*** (0.00868) (0.0106) (0.0179) (0.0117) age -219.9*** -296.0*** -141.2* -184.7*** (36.96) (48.24) (76.60) (53.44) Doldfirm 1,160*** 1,903*** 1,595** 1,273*** (331.0) (415.4) (621.2) (414.4) Constant 2,925*** 2,838*** 3 747*** 2,916*** (258.9) (325.9) (506.9) (339.5) Observations 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared 0.208 0.211 0.035 0.135 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.10.c: Medletne spremembe v dodani vrednosti na zaposlenega in kumulativne spremembe po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami (1) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) (4) VARIABLES DIDva_l_0 DIDva_l_1 DIDva_l_2 DIDva_l_3 DIDva_l_4 CUMva_l_1 CUMva_l_2 CUMva_l_3 CUMva_l_4 DP 28.31 -361.2 636.9* -299.4 -86.27 -361.2 147.1 -456.9 118.3 (323.8) (299.8) (382.3) (566.5) (296.6) (299.8) (358.7) (531.5) (348.6) prodaja 9.99e-05*** -0.000264*** -0.000520*** -0.000414*** -0.000525*** -0.000264*** -0.000659*** -0.000744*** -0.000490*** (3.80e-05) (3.54e-05) (4.45e-05) (0.000110) (6.57e-05) (3.54e-05) (4.18e-05) (0.000103) (7.74e-05) emp -5.160 9.339*** 17.87*** 23 97*** 23.40*** 9.339*** 22.66*** 37.43*** 33.60*** (3.352) (3.162) (3.908) (5.993) (3.237) (3.162) (3.671) (5.629) (3.809) avgwage 0.339*** -0.147*** 0.0656 -0.291*** 0.0795** -0.147*** -0.0925** -0.266*** -0.0550 (0.0414) (0.0384) (0.0493) (0.0768) (0.0399) (0.0384) (0.0462) (0.0721) (0.0469) k_l 0.0170*** 0.000333 0.0413*** -0.0686*** -0.00933*** 0.000333 0.0394*** -0.0192*** -0.0344*** (0.00170) (0.00152) (0.00189) (0.00286) (0.00165) (0.00152) (0.00178) (0.00268) (0.00194) age -307.0*** -194.0*** -34.38 209.8** 22.32 -194.0*** -285.8*** -121.9 -132.7** (42.55) (38.08) (52.32) (85.12) (49.08) (38.08) (49.09) (79.87) (57.71) Doldfirm 1,759*** 1,074*** 595.4 81.12 196.0 1,074*** 1,920*** 1,689*** 1,023** (366.8) (341.0) (450.3) (689.9) (380.7) (341.0) (422.7) (647.8) (447.6) Constant 894.9*** 2,504*** -448.1 -221.7 -996.8*** 2,504*** 2,518*** 2,710*** 1 943*** (313.2) (266.6) (354.0) (563.8) (311.6) (266.6) (331.5) (528.0) (366.1) Observations 34,664 35,125 29,910 23,215 17,254 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared 0.007 0.004 0.018 0.028 0.007 0.004 0.024 0.007 0.024 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.10.d: Medletne spremembe v dodani vrednosti na zaposlenega in kumulativne spremembe po metodi razlik v razlikah Produktivnost dela V 1000 SIT V EUR Att T-stat att T-stat N DID0 -227 -1 -948 -1,00 4.368 DID1 -141 -0,76 -588 -0,76 4.291 DID2 947 2,03 3.952 2,03 3.622 DID3 -679 -1,12 -2.834 -1,12 2.820 DID4 -349 -1,09 -1.457 -1,09 2.114 CUM1 -141 1,56 -588 1,56 4.291 CUM2 814 2 3.395 2,00 3.635 CUM3 72 0,19 298 0,19 2.824 CUM4 -234 -0,54 -975 -0,54 2.120 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. V preučevanju vpliva vavčerskih spodbud na produktivnost opazimo manj učinkov. Potrdimo, da v primerjavi z neprejemniki prejemniki vavčerskih spodbud značilno povečajo produktivnost v tretjem letu, medtem ko za dodano vrednost in kapitalsko intenzivnost učinkov ne opazimo. Tabela 4.11.a: Učinek na izvoz Izvoz: FE FD LD DP 4,199 -684.1 24,627 (6,555) (3,365) (47,531) prodaja 0.859*** 0.746*** 0.292*** (0.0990) (0.170) (0.0741) emp -16,345*** 361.5 -466.3 (3,397) (3,295) (544.8) avgwage -32 44*** -10.14 5.290 (9.750) (8.082) (4.372) k l 0.311 -0.0632 -0.00141 (0.347) (0.0837) (0.00334) va l -4.309 -0.585** -0.0599 (2.996) (0.282) (0.254) Constant 45,421 -13,020*** -8,625 (33,259) (2,997) (5,904) Observations 35,998 33,698 2,369 Number of id 18,908 R-squared_0.877_0.821_0.431 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.11.b: Razlika v ravneh izvoza VARIABLES DP prodaja emp (1) (2) (3) (4) F. izvoz F2.izvoz F 3. izvoz F4. izvoz -9,027 -6,928 -11,584 223.1 (18,333) (22,262) (22,845) (19,492) 0.171*** 0.242*** 0.128*** 0.141*** (0.00227) (0.00463) (0.00530) (0.00579) 5 407*** 4,388*** 8,562*** 7,506*** (189.0) (236.8) (247.6) (230.2) avgwage -5.131** -2.540 6.238* -1.284 (2.513) (3.196) (3.293) (2.872) k_l 0.901*** 0.245** -0.0246 -0.496*** (0.0946) (0.118) (0.134) (0.162) va_l 15 59*** 4.066*** 2.583*** 5.509*** (0.554) (0.778) (0.836) (0.991) age -6,948*** -5,789* -9 932*** -5,969* (2,498) (3,326) (3,765) (3,462) Doldfirm 34,368 18,197 48,746* 7,577 (21,591) (27,098) (29,325) (25,693) Constant -97,468*** -22,182 -28,343 -28,106 (16,730) (21,839) (23,737) (21,057) Observations 30,688 23,919 17,761 10,793 R-squared 0.300 0.197 0.171 0.259 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.11.c: Medletne spremembe v izvoza in kumulativne spremembe izvoza po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami_ (1) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) (4) VARIABLES DIDizvoz 0 DIDizvoz 1 DIDizvoz_2 DIDizvoz_3 DIDizvoz_4 CUMizvoz 1 CUMizvoz_2 CUMizvoz_3 CUMizvoz DP 16,270 -2,930 -3,049 -8,031 4,704 -2,930 190.0 2,088 10,988 (13,978) (14,347) (20,823) (25,188) (24,746) (14,347) (18,769) (19,832) (15,131 prodaja 0.0858*** -0.161*** -0.0522*** -0.0472*** -0.0391*** -0.161*** -0.0466*** -0.0192*** -0.0149* (0.00175) (0.00178) (0.00432) (0.00583) (0.00734) (0.00178) (0.00390) (0.00460) (0.00449 emp -1,642*** 4,259*** 1,548*** 1,137*** -1,116*** 4,259*** 2,263*** 2,486*** 2,532** (146.2) (147.9) (221.2) (272.7) (291.9) (147.9) (199.7) (214.9) (178.7) avgwage 1.515 13.14*** 7.980*** 0.965 -1.620 13.14*** 9.489*** 0.586 -4.136* (1.921) (1.967) (2.987) (3.629) (3.644) (1.967) (2.694) (2.859) (2.230) k_l -0.643*** -0.252*** -0.203* -0.0241 -0.0788 -0.252*** -0.229** -0.0336 -0.333** (0.0771) (0.0740) (0.110) (0.148) (0.205) (0.0740) (0.0992) (0.116) (0.125) va l -9.580*** 1.854*** -2.409*** 1.683* 0.0489 1.854*** -3.458*** 2.741*** 3.878** (0.447) (0.433) (0.727) (0.921) (1.257) (0.433) (0.656) (0.726) (0.769) age -3,714** -1,264 -3,134 -5,021 284.4 -1,264 -3,147 -5,628* -1,603 (1,837) (1,955) (3,112) (4,151) (4,395) (1,955) (2,804) (3,268) (2,688) Doldfirm 17,604 15,774 19,170 42,043 792.5 15,774 22,356 42,148* -3,210 (15,836) (16,896) (25,339) (32,311) (32,631) (16,896) (22,847) (25,459) (19,945 Constant 86,055*** -40,135*** 16,160 8,050 10,661 -40,135*** 18,529 10,860 5,553 (13,522) (13,093) (20,458) (26,226) (26,726) (13,093) (18,413) (20,607) (16,346 Observations 34,664 30,688 23,860 17,721 10,766 30,688 23,919 17,761 10,793 R-squared 0.068 0.230 0.010 0.004 0.009 0.230 0.013 0.009 0.022 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.11.d: Medletne spremembe v izvozu in kumulativne spremembe po metodi razlik v razlikah Produktivnost dela V 1000 SIT V EUR Att T-stat att T-stat N DID0 9.510 2,69 39.686 2,69 4.368 DID1 3.844 0,88 16.042 0,88 3.698 DID2 5.707 1,11 23.815 1,11 2.876 DID3 -4.338 -0,77 -18.102 -0,77 2.170 DID4 -13.918 -1,69 -58.080 -1,69 1.325 CUM1 3.844 1,56 16.042 1,56 3.698 CUM2 14.584 1,88 60.858 1,88 2.886 CUM3 17.078 1,7 71.266 1,70 2.173 CUM4 13.608 1,11 56.785 1,11 1.328 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.12.a: Učinek na izvozno intenzivnost Izvozna intenzivnost: FE FD LD DP -0.00231 0.000335 -0.00859 (0.00279) (0.00179) (0.0327) prodaja 1.57e-09 1.03e-09 3.15e-08*** (1.18e-09) (8.28e-10) (9.38e-09) emp 0.000564*** 0.000437*** 9.70e-05 (0.000174) (0.000159) (0.000316) avgwage 3.09e-06*** 1.28e-06* 6.83e-06* (1.16e-06) (7.57e-07) (3.78e-06) k_l -1.55e-08 -9.78e-09 -8.95e-08 (4.80e-08) (2.55e-08) (7.75e-08) va_l 7.31e-08 5.45e-08 1.65e-08 (1.51e-07) (8.92e-08) (2.01e-07) Constant 0.0982*** 0.00231*** -0.00839 (0.00528) (0.000582) (0.00941) Observations 33,421 31,881 1,310 Number of id 16,634 R-squared 0.003 0.001 0.016 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.12.b: Razlika v ravneh izvozne intenzivnosti (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.exshare F2.exshare F3.exshare F4.exshare DP -0.000366 -0.00161 -0.00224 0.00283 (0.00489) (0.00555) (0.00639) (0.00812) prodaja -9.15e-10 -7.82e-10 -4.02e-09*** -6.96e-09*** (6.04e-10) (1.15e-09) (1.47e-09) (2.39e-09) emp 0.00230*** 0.00209*** 0.00239*** 0.00241*** (5.02e-05) (5.87e-05) (6.88e-05) (9.49e-05) avgwage 6.57e-06*** 6.04e-06*** 5.39e-06*** 2.55e-06** (6.74e-07) (8.06e-07) (9.31e-07) (1.20e-06) k_l -4.78e-08* -6.84e-08** -1.45e-07*** -3.72e-07*** (2.89e-08) (3.31e-08) (4.66e-08) (6.75e-08) va l 7.98e-07*** 7.56e-07*** 1.15e-06*** 3.17e-06*** (1.50e-07) (1.97e-07) (2.42e-07) (4.15e-07) age 0.00179*** 0.00138* 0.00131 -0.000777 (0.000668) Doldfirm -0.00913 (0.00575) Constant 0.0562*** (0.00455) Observations 30,264 R-squared_0.085 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.12.c: Medletne spremembe v izvozni intenzivnosti in kumulativne spremembe izvoza po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami_ (1) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) VARIABLES DIDexshare 0 DIDexshare 1 DIDexshare 2 DIDexshare 3 DIDexshare 4 CUMexshare 1 CUMexshare_2 CUMexshare_3 CUMe DP 0.00374* 0.00299 -0.00168 -0.00289 0.00276 0.00299 0.00486 0.00432 0.00 (0.00203) (0.00212) (0.00234) (0.00261) (0.00367) (0.00212) (0.00297) (0.00368) (0.0 prodaja -1.66e-10 -1.86e-10 1.07e-10 -2.06e-10 -1.13e-09 -1.86e-10 -1.47e-10 -1.47e-09* -3.35 (2.53e-10) (2.61e-10) (4.82e-10) (6.00e-10) (1.08e-09) (2.61e-10) (6.13e-10) (8.46e-10) (1.4 emp 9.19e-06 4.98e-06 -3.26e-05 1.18e-05 -6.89e-05 4.98e-06 -2.10e-05 4.06e-05 6.2 (2.10e-05) (2.17e-05) (2.47e-05) (2.80e-05) (4.29e-05) (2.17e-05) (3.14e-05) (3.95e-05) (5.9 avgwage 2.31e-07 3.48e-07 -7.04e-07** 5.53e-07 -3.98e-07 3.48e-07 2.84e-07 6.81e-07 1.1 (2.84e-07) (2.93e-07) (3.40e-07) (3.80e-07) (5.43e-07) (2.93e-07) (4.31e-07) (5.35e-07) (7.5 k_l -1.60e-08 2.19e-08* 3.06e-09 -1.68e-08 -3.00e-08 2.19e-08* 1.99e-08 -3.74e-08 -8.94 (1.42e-08) (1.31e-08) (1.39e-08) (1.90e-08) (3.07e-08) (1.31e-08) (1.79e-08) (2.74e-08) (4.2 va_l 8.63e-08 -1.60e-07** -1.24e-07 1.16e-07 6.13e-07*** -1.60e-07** -2.83e-07*** 1.27e-07 7.52e (6.72e-08) (6.52e-08) (8.30e-08) (9.87e-08) (1.88e-07) (6.52e-08) (1.06e-07) (1.40e-07) (2.6 age 0.000396 -0.00111*** -0.000461 0.000252 -6.44e-05 -0.00111*** -0.00228*** -0.00276*** -0.0 (0.000270) (0.000290) (0.000351) (0.000432) (0.000657) (0.000290) (0.000446) (0.000611) (0.00 Doldfirm -0.00501** 0.00488* 0.000567 -0.00277 -0.00599 0.00488* 0.0104*** 0.0153*** 0.0 (0.00229) (0.00249) (0.00284) (0.00334) (0.00484) (0.00249) (0.00361) (0.00471) (0.0 Constant -0.000643 0.00847*** 0.0101*** -0.00299 0.00203 0.00847*** 0.0197*** 0.0185*** 0.0 (0.00205) (0.00199) (0.00235) (0.00279) (0.00407) (0.00199) (0.00300) (0.00395) (0.0 Observations 33,839 30,168 23,430 17,285 10,458 30,168 23,449 17,276 10 R-squared 0.000 0.001 0.001 0.000 0.003 0.001 0.002 0.002 0. Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.12.d: Medletne spremembe v izvozni intenzivnosti in kumulativne spremembe po metodi razlik v razlikah V % att T-stat N DID0 0,00472 2,88 4.260 DID1 0,00325 1,93 3.653 DID2 -0,00195 -0,97 2.834 DID3 -0,00179 -0,81 2.127 DID4 0,00385 1,36 1.290 CUM1 0,00325 1,56 3.653 CUM2 0,00287 1,17 2.844 CUM3 0,00191 0,64 2.125 CUM4 0,00673 1,57 1.288 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.13.a: Učinek na kapitalno intenzivnost (0.000833) -0.00487 (0.00675) 0.0647*** (0.00556) 23,540 0.074 (0.00106) -0.00561 (0.00820) 0.0639*** (0.00680) 17,341 0.089 (0.00145) 0.0109 (0.0107) 0.0711*** (0.00896) 10,515 0.083 K/L: FE FD LD DP 304.0 891.5 8,431 (623.3) (838.5) (5,359) prodaja -0.000717 0.000176 4.07e-05 (0.000599) (0.000208) (0.00177) emp -121 3*** -884.4*** 23.70 (40.37) (255.3) (186.1) avgwage 0.500 0.925** -3.449 (0.359) (0.385) (2.676) va_l 0.315 0.0425 2.141 (0.279) (0.0419) (1.812) Constant 10,007*** 226.0 11,880*** (2,159) (310.2) (2,453) Observations 35,998 33,698 18,785 Number of id 18,908 R-squared 0.013 0.024 0.027 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.13.b: Razlika v ravneh kapitalne intenzivnosti (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.k_l F2.k_l F3.k_l F4.k_l DP -1,039 -805.1 -1,442 -3,086 (1,366) (1,274) (1,515) (1,927) prodaja 0.000696*** 8.61e-05 0.000192 0.00196*** (0.000171) (0.000157) (0.000314) (0.000444) emp -20.57 43.90*** 74.96*** 63.90*** (14.54) (13.16) (16.35) (21.36) avgwage 0.230 0.0454 0.561** 0.867*** (0.186) (0.175) (0.219) (0.277) k_l 0.884*** 0.849*** 0.942*** 0.964*** (0.00722) (0.00655) (0.00800) (0.0113) va l -0.310*** -0.348*** -0.711*** -1.267*** (0.0408) (0.0385) (0.0531) (0.0700) age 91.10 696.3*** 512.6** 624.7* (173.6) (174.4) (227.7) (319.0) Doldfirm -1,088 -2,840* -1,525 -2,502 (1,554) (1,502) (1,847) (2,474) Constant 3,420*** 791.3 2,678* 4,630** (1,216) (1,178) (1,507) (2,027) Observations 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared_0.316_0.372_0.382_0.299 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.13.c: Medletne spremembe v izvozu in kumulativne spremembe izvoza po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami (i) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) (4) VARIABLES DIDk_l_0 DIDk_l_1 DIDk_l_2 DIDk_l_3 DIDk_l_4 CUMk_l_1 CUMk_l_2 CUMk_l_3 CUMk_l_4 DP 216.9 -1,432 214.4 408.6 -532.9 -1,432 -1,337 -1,614 -3,217* (682.9) (1,371) (980.4) (1,067) (1,377) (1,371) (1,285) (1,517) (1,927) prodaja 0.000426*** 0.000547*** -0.000958*** -0.00213*** -0.000598* 0.000547*** -4.85e-05 0.000247 0.00206*** (8.53e-05) (0.000171) (0.000120) (0.000221) (0.000317) (0.000171) (0.000158) (0.000314) (0.000444) emp -14.25** -15.35 71.12*** 89.87*** 84.26*** -15.35 48.48*** 73.44*** 61.30*** (7.142) (14.59) (10.11) (11.51) (15.23) (14.59) (13.27) (16.37) (21.35) avgwage -0.426*** 0.536*** 0.0301 -0.277* -0.782*** 0.536*** 0.464*** 0.746*** 0.963*** (0.0932) (0.186) (0.134) (0.153) (0.197) (0.186) (0.175) (0.218) (0.276) va l 0.139*** -0.489*** -0.145*** 0.170*** 0.133*** -0.489*** -0.589*** -0.824*** -1.338*** (0.0208) (0.0394) (0.0285) (0.0357) (0.0474) (0.0394) (0.0374) (0.0508) (0.0665) age -44.32 87.24 367.7*** -70.13 147.5 87.24 708.5*** 541.6** 633.5** (89.77) (174.2) (134.2) (160.3) (227.9) (174.2) (176.0) (227.9) (319.1) Doldfirm -1,854** -973.9 -1,152 715.3 -115.4 -973.9 -2,715* -1,670 -2,556 (773.8) (1,560) (1,155) (1,299) (1,768) (1,560) (1,515) (1,849) (2,475) Constant 3,072*** 2,118* -1,144 1,778* 2,252 2,118* -1,070 1,914 4,332** (659.2) (1,217) (906.3) (1,061) (1,447) (1,217) (1,186) (1,505) (2,025) Observations 34,664 35,125 29,910 23,215 17,254 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared 0.004 0.005 0.006 0.005 0.003 0.005 0.012 0.015 0.027 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.13.d: Medletne spremembe v kapitalni intenzivnosti in kumulativne spremembe po metodi razlik v razlikah Kapitalna intenzivnost V 1000 SIT V EUR Att T-stat att T-stat N DID0 -155 -0,17 -646 -0,17 4.368 DID1 -1.144 -0,83 -4.773 -0,83 4.291 DID2 1.934 2,12 8.069 2,12 3.622 DID3 1.204 1,03 5.024 1,03 2.820 DID4 1.228 5.126 0,00 2.114 CUM1 -1.144 1,56 -4.773 1,56 4.291 CUM2 541 0,29 2.258 0,29 3.635 CUM3 1.129 0,45 4.711 0,45 2.824 CUM4 778 0,25 3.245 0,25 2.120 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.14.a: Učinek na dodano vrednost FE FD LD DP -3,948** -1,832* 22,697*** (1,559) (1,025) (8,322) prodaja 0.0178 0.0163** 0.0589*** (0.0109) (0.00708) (0.00557) emp 6,139*** 4,177*** 2,662*** (544.9) (684.1) (270.3) avgwage 5.888* 5.556*** 6.595*** (3.191) (1.637) (1.234) k l -0.144 -0.00365 -0.00432** (0.133) (0.0201) (0.00212) va l 4.369** 0.651*** 0.934*** (2.171) (0.140) (0.130) Constant -37,489*** 2,992*** 9,702*** (7,507) (606.9) (3,477) Observations 35,998 33,698 18,785 Number of id 18,908 R-squared 0.306 0.204 0.547 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.14.b: Razlika v ravneh dodane vrednosti (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.VA F2.VA F3.VA F4.VA DP -5,566* -3,032 -2,991 -5,866 (2,888) (3,719) (4,241) (5,365) prodaja 0.0379*** 0.0361*** 0.0553*** 0.0598*** (0.000361) (0.000458) (0.000878) (0.00124) emp 6,021*** 6,265*** 6,103*** 6,260*** (30.73) (38.40) (45.77) (59.46) avgwage 15.07*** 19.43*** 15.35*** 13.76*** (0.393) (0.510) (0.613) (0.771) k_l 0.0248 0.0504*** 0.0378* 0.0988*** (0.0153) (0.0191) (0.0224) (0.0315) va_l 2.449*** 2.128*** 1 793*** 2.553*** (0.0862) (0.112) (0.149) (0.195) age -2,785*** -5,309*** -4,922*** -3 271*** (366.9) (509.0) (637.3) (888.1) Doldfirm 10,646*** 26,353*** 20,252*** 770.8 (3,285) (4,382) (5,169) (6,888) Constant -50,089*** -47,848*** -28,891*** -34,125*** (2,569) (3,439) (4,217) (5,642) Observations 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared_0.707_0.647_0.649_0.613 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.14.c: Medletne spremembe v dodani vrednosti n kumulativne spremembe dodane vrednosti po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami_ (i) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) (4) VARIABLES DIDVA_0 DIDVA_1 DIDVA_2 DIDVA_3 DIDVA_4 CUMVA_1 CUMVA_2 CUMVA_3 CUMVA_4 DP 1,807 2,658 2,097 1,871 172.1 2,658 5,148* 6,553* 2,583 (1,855) (2,026) (2,742) (2,904) (3,365) (2,026) (2,931) (3,542) (4,362) prodaja -0.00299*** -0.00139*** -0.00129*** -0.00215*** -0.00656*** -0.00139*** -0.00223*** 0.000686 0.00127 (0.000232) (0.000253) (0.000337) (0.000601) (0.000775) (0.000253) (0.000361) (0.000734) (0.00101) emp 575 i*** 248.2*** 263.6*** 63.02** -71.36* 248.2*** 523.2*** 705.3*** 1,040*** (19.40) (21.55) (28.28) (31.31) (37.24) (21.55) (30.26) (38.23) (48.34) avgwage 1.458*** 3.130*** 3.198*** 0.427 0.367 3.130*** 6.600*** 4 923*** 4.215*** (0.255) (0.276) (0.376) (0.420) (0.483) (0.276) (0.402) (0.512) (0.627) k_l -0.126*** 0.0374*** 0.0240* -0.0263* 0.0160 0.0374*** 0.0591*** 0.0471** 0.0980*** (0.0102) (0.0107) (0.0141) (0.0153) (0.0197) (0.0107) (0.0151) (0.0187) (0.0256) va l 1.036*** -1.639*** -0.289*** -0.422*** -0.0503 -1.639*** -1.865*** -1.714*** -0.885*** (0.0594) (0.0604) (0.0827) (0.102) (0.122) (0.0604) (0.0885) (0.124) (0.159) age -2,701*** -1,706*** -2,328*** -1,239*** 530.9 -1,706*** -3,969*** -3,850*** -2,152*** (243.8) (257.3) (375.3) (436.3) (556.8) (257.3) (401.1) (532.3) (722.0) Doldfirm 12,732*** 6,480*** 14,421*** 10,020*** -7,124* 6,480*** 20,534*** 17,394*** -2,147 (2,102) (2,304) (3,230) (3,536) (4,319) (2,304) (3,454) (4,317) (5,600) Constant 8,463*** 14,123*** 4,835* 9,202*** -2,184 14,123*** 17,096*** 26,668*** 17,331*** (1,795) (1,802) (2,540) (2,893) (3,539) (1,802) (2,710) (3,523) (4,587) Observations 34,664 35,125 29,910 23,215 17,254 35,125 29,990 23,266 17,304 R-squared 0.038 0.033 0.006 0.003 0.008 0.033 0.034 0.031 0.040 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.14.d: Medletne spremembe v dodani vrednosti in kumulativne spremembe po metodi razlik v razlikah Kapitalna intenzivnost V 1000 SIT V EUR Att T-stat att T-stat N DID0 6.425 5,03 26.812 5,03 4.368 DID1 4.360 3,14 18.194 3,14 4.291 DID2 6.799 4,69 28.373 4,69 3.622 DID3 2.923 1,53 12.197 1,53 2.820 DID4 -5.026 -2,25 -20.973 -2,25 2.114 CUM1 4.360 1,56 18.194 1,56 4.291 CUM2 11.798 5,94 49.231 5,94 3.635 CUM3 18.099 6,5 75.525 6,50 2.824 CUM4 12.471 3,48 52.042 3,48 2.120 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Medtem ko o opaznih učinkih na izvoz, izvozno intenzivnost, kapitalno intenzivnost ali produktivnost dela ne moremo govoriti, pa lahko potrdimo statistično značilne učinke vavčerskih spodbud na dodano vrednost. Prejemniki imajo v celotnem odbobju (od začetka do konca opazovanja višjo dodano vrednost), se pa produktivnost v ooddobju od prejema pa do enega leta po prejemu v povprečju zniža. Negativna je tudi razlika med povprečno dodano vrednostjo v obdobju pred dodelitvijo vavčerja in povprečno dodano vrednostjo v obdobju po dodelitvi vavčerske spodbude. Kot značilen in pozitiven pa lahko potrdimo tudi skupni učinek na dodano vrednost v drugem in tretjem letu po prejemu spodbude. 4.2. UČINKI VAVČERSKIH SPODBUD ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE 4.2.1. Obseg in število dodeljenih vavčerskih spodbud samostojnim podjetnikom v razdobju 2000-2009 Iz primarnih podatkov (MG) je razvidno, da je bilo v obdobju od leta 2004 do leta 2009 med prejemniki vavčerskih spodbud 1471 samostojnih podjetnikov, med katerimi so nekateri vavčerske spodbude prejeli tudi večkrat. Tabela 4.15: Samostojni podjetniki prejemniki vavčerskih spodbud v obdobju od 2004 do 2009 Število let z odobrenimi vavčerji po letih (število odobrenih vavčerjev na podjetje v obdobju 2004-2010) N Delež Delež kumulativno 0 96,314 98.5% 98.5% 1 1,149 1.2% 99.7% 2 251 0.3% 99.9% 3 57 0.1% 100.0% 4 11 0.01% 100.0% 5 3 0.00% 100.0% Vir. MG in lastni izračuni. Skupna vsota sredstev namenjenih samostojnim podjetnikov v obliki vavčerjev je v obdobju 20042009 znašala 1.542 milijona evrov. 4.2.2. Uspešnost podjetij, ki so prejela pomoči v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči Tabele 4.16a-h: Povprečne vrednosti izbranih kazalcev poslovanja prejemnikov vavčerjev med samostojnimi podjetniki od obdobja 5 let pred prejemom sredstev do 5. leta po prejemu sredstev TABELA 4.16a: Čisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje Povprečje p5 (v EUR) p95 N Prihodki od prodaje relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 283.341,7 1.038,3 1.235.186,1 476 3,11 0,03 11,71 476 t-5 t-4 282.924,4 2.634,8 1.285.261,2 761 3,07 0,05 11,80 761 t-4 t-3 290.018,4 968,5 1.285.261,2 1210 3,15 0,02 12,15 1210 t-3 t-2 295.443,2 1.640,4 1.260.223,7 1549 3,12 0,03 12,07 1549 t-2 t-1 309.631,1 2.992,8 1.377.065,6 1721 3,14 0,06 11,70 1721 t-1 to 308.379,2 6.955,4 1.310.298,8 1881 3,11 0,12 11,81 1881 to t+1 316.307,8 6.932,5 1.431.313,6 1761 3,17 0,12 12,16 1761 t+1 t+2 322.567,2 9.596,6 1.364.546,8 1427 3,19 0,13 11,64 1427 t+2 t+3 311.300,3 9.112,7 1.360.373,9 1123 3,06 0,10 12,96 1123 t+3 t+4 277.916,9 9.752,6 1.155.900,5 886 2,92 0,11 11,05 886 t+4 t+5 247.454,5 7.349,0 1.043.231,5 571 2,83 0,11 11,29 571 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 4.16b: Število zaposlenih Število zaposlenih Povprečje p5 p95 N Število zaposlenih relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 3,99 0 19,0 476 2,91 0,00 13,15 475 t-5 t-4 4,01 0 17,7 761 3,03 0,00 13,44 760 t-4 t-3 3,88 0 16,0 1210 3,14 0,00 13,84 1207 t-3 t-2 3,78 0 16,0 1549 3,11 0,00 13,07 1547 t-2 t-1 3,66 0 16,1 1721 3,15 0,00 13,20 1719 t-1 to 3,53 0 15,5 1881 3,15 0,00 13,15 1880 to t+1 3,56 0 16,0 1761 3,41 0,00 13,96 1760 t+1 t+2 3,51 0 15,9 1427 3,51 0,00 14,00 1427 t+2 t+3 3,38 0 16,0 1123 3,52 0,00 15,78 1123 t+3 t+4 3,07 0 14,6 886 3,48 0,00 14,82 886 t+4 t+5 2,84 0 13,4 571 3,38 0,00 14,60 571 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 4.16c: Dodana vrednost Dodana vrednost (v EUR) Povprečje p5 p95 N Dodana vrednost relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 97.646 0 408.112 476 2,843 0,000 11,518 476 t-5 t-4 99.733 479 421.466 761 2,843 0,017 10,242 761 t-4 t-3 98.898 0 404.357 1210 2,871 0,000 10,251 1210 t-3 t-2 99.316 49 421.466 1549 2,786 0,003 10,304 1549 t-2 t-1 103.071 758 463.195 1721 2,792 0,033 10,260 1721 t-1 t0 103.071 1.500 471.541 1881 2,774 0,059 10,475 1881 t0 t+1 107.661 1.766 467.368 1761 2,906 0,072 11,093 1761 t+1 t+2 109.331 2.515 467.368 1427 2,931 0,085 10,931 1427 t+2 t+3 105.575 3.005 463.195 1123 2,860 0,105 10,328 1123 t+3 t+4 97.229 2.186 403.522 886 2,770 0,064 9,999 886 t+4 t+5 88.049 2.878 379.736 571 2,719 0,092 10,256 571 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 3.15d: Povprečna produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 21.921 0 53.413 476 1,52 0,00 3,76 476 t-5 t-4 21.883 479 53.831 761 1,52 0,04 3,46 761 t-4 t-3 21.820 0 55.083 1210 1,53 0,00 3,51 1210 t-3 t-2 21.940 49 54.248 1549 1,47 0,00 3,57 1549 t-2 t-1 22.443 715 56.752 1721 1,46 0,05 3,38 1721 t-1 te 23.480 1.500 58.838 1881 1,50 0,11 3,43 1881 t0 t+1 25.189 1.599 60.925 1761 1,62 0,12 3,63 1761 t+1 t+2 27.349 2.372 71.357 1427 1,68 0,15 3,93 1427 t+2 t+3 28.354 2.744 78.868 1123 1,70 0,18 4,27 1123 t+3 t+4 28.173 2.129 73.861 886 1,73 0,13 4,04 886 t+4 t+5 28.065 2.878 75.530 571 1,78 0,16 4,59 571 t+5 Dodana vrednost na zaposlenega relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 4.16e: Povprečni letni stroški za plače na zaposlenega Povprečna plača (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 6.830 0 14.992 476 1,96 0,00 5,36 476 t-5 t-4 6.802 0 15.429 761 2,01 0,00 6,12 761 t-4 t-3 6.807 0 15.820 1210 2,01 0,00 6,03 1209 t-3 t-2 6.866 0 16.459 1549 1,97 0,00 6,01 1549 t-2 t-1 7.184 0 18.160 1721 1,96 0,00 6,21 1720 t-1 to 7.321 0 19.208 1881 1,96 0,00 6,19 1880 to t+1 7.957 0 19.935 1761 2,16 0,00 6,67 1760 t+1 t+2 8.429 0 20.480 1427 2,19 0,00 6,54 1427 t+2 t+3 8.645 0 21.937 1123 2,25 0,00 6,68 1123 t+3 t+4 8.624 0 22.023 886 2,21 0,00 6,51 886 t+4 t+5 8.572 0 21.767 571 2,29 0,00 7,10 571 t+5 Povprečna plača relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 4.16f: Vrednost opredmetenih stalnih sredstev na zaposlenega Kapitalska intenzivnost (v EUR na zaposlenega) Kapitalska intenzivnost relativno glede na povpr. panoge Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 42.147 0 150.643 476 2,77 0,00 10,27 476 t-5 t-4 38.564 0 131.030 761 2,28 0,00 7,90 761 t-4 t-3 36.966 0 131.030 1210 2,16 0,00 8,15 1210 t-3 t-2 37.940 0 139.376 1549 2,25 0,00 8,15 1549 t-2 t-1 37.445 0 146.052 1721 2,21 0,00 7,84 1721 t-1 to 42.981 0 156.067 1881 2,62 0,00 9,37 1881 to t+1 47.154 0 176.932 1761 2,74 0,00 10,00 1761 t+1 t+2 53.413 0 187.364 1427 2,90 0,00 11,01 1427 t+2 t+3 55.500 0 211.567 1123 2,98 0,00 11,63 1123 t+3 t+4 55.917 0 212.819 886 2,91 0,00 11,04 886 t+4 t+5 59.673 0 220.330 571 2,83 0,00 11,49 571 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.2.3. Analiza uspešnosti vavčerskih spodbud za samostojne podjetnike z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) Prejemnike vavčerskih spodbud med samostojnimi podjetniki v nadaljevanju primerjamo z njimi podobnimi podjetniki iz iste panoge in istega leta. To storimo v prvem koraku z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999), nazadnje pa še z metodo paritve (glej poglavje 2). Pri Bernard&Jensen premijah izračunamo, za koliko se razlikujejo prejemniki od neprejemnikov v izbranem kazalniku uspešnosti poslovanja v razdobju od 5 let pred do 5 let po letu prejema vavčerske spodbude. Tabela 6 prikazuje vrednosti regresijskega koeficienta Pi za vsak preučevan indikator poslovanja posebej, pri čemer vrstica to označuje leto prejema sredstev. Statistične razlike med prejemniki in neprejemniki pred prejemom vavčerskih spodbud ugotovimo pri prodaji, zaposlenosti, kapitalski intenzivnosti, produktivnosti in dodani vrednosti. Pred prejemom vavčerske spodbude imajo prejemniki v povprečju višjo prodajo, zaposlenost, kapitalsko intenzivnost, dodano vrednost in nekoliko višjo produktivnost, v povprečni plači ni statistično značilnih razlik glede na samostojne podjetnike, ki vavčerjev ne prejmejo. Po prejemu vavčerskih spodbud opazimo majhno povečanje premije v prodaji (v prvem letu za 3 odstotne točke), v kapitalski intenzivnosti (ter v drugem letu), ter produktivnosti (v prvem, drugem in petem letu). V zaposlenosti prejemniki ohranjajo pozitivne, a se po velikosti zmanjšujejo vsako naslednje leto. TABELA 4.17: Bernard&Jensen premije prejemnikov vavčerjev v času (logaritmske Prodaja Zaposlen. Povprečna plača Kap. Inten Dodana vrednost Prod . dela. prodaja emp avgwage k_l va va_l t-5 0,277 0,528 -0,058 0,682 0,223 0,069 t-5 t-4 0,338 0,625 0,011 0,671 0,249 0,070 t-4 t-3 0,397 0,616 -0,003 0,632 0,316 0,107 t-3 t-2 0,398 0,646 0,003 0,674 0,309 0,112 t-2 t-1 0,395 0,655 0,008 0,767 0,283 0,090 t-1 t0 0,448 0,606 -0,107 0,864 0,315 0,128 t t+1 0,460 0,610 0,018 0,862 0,351 0,150 t+1 t+2 0,399 0,554 0,030 0,882 0,345 0,178 t+2 t+3 0,355 0,497 0,039 0,829 0,303 0,171 t+3 t+4 0,295 0,446 0,053 0,777 0,271 0,160 t+4 t+5 0,278 0,388 0,053 0,781 0,254 0,187 t+5 Opomba: odebeljene vrednosti označujejo statistično značilne ocene regresijskega koeficienta p1 pri stopnji tveganja 5%. Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 4.3. Premije samostojnih podjetnikov - prejemnikov vavčerskih spodbud po metodi Bernard & Jensen (logaritmske vrednosti) Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Če upoštevamo še razlike med panogami, izvedemo izračune premij še s pomočjo relativno izraženih kazalnikov, kjer za vsako leto in 3-mestno panogo izračunamo povprečje indikatorja in potem za vsako opazovanje izračunamo relativni odklon od pripadajočega povprečja. Vrednosti regresijskih koeficientov so prikazane v Tabeli 7, kjer smo namesto logaritmiranih vrednosti spremenljivk Y in L iz enačbe (1) uporabili relativne vrednosti le-teh, torej rY in rL. Vrednost koeficientov v tabeli sedaj interpretiramo na naslednji način: izraz 100* p1 pomeni za koliko odstotnih točk je vrednost indikatorja višja v skupini prejemnikov sredstev. Prejemniki vavčerskih spodbud dosegajo statistično značilne premije nad samostojnimi podjetniki, ki ne prejemajo vavčerskih spodbud tako pred kakor tudi po prejemu spodbud. Povečanje premij je po prejemu spodbud opazno v zaposlenosti ( v prvem drugem in tretjem letu), v kapitalski intenzivnosti le v letu prejema (pred prejemom imajo prejemniki 2,7 krat več opredmetenih sredstev na zaposlenega kot neprejemniki, po prejemu pa 4,25 krat več) ter v produktivnosti, kjer so samostojni podjetniki v letu prejema vavčerjev v povprečju 1.45-krat produktivnejši od neprejemnikov v petem letu po prejemu subvencije pa 1,6 krat. V ostalih preučevanih kazalcih se prednost prejemnikov nad neprejemniki postopoma zmanjšuje. TABELA 4.18: Bernard&Jensen premije prejemnikov pomoči v času (relativne vrednosti spremenljivk), 2000-2009 Prodaja Zaposlen. Povprečna plača Kap. Inten Dodana vrednost Prod . dela. prodaja emp avgwage k_l ' va va_l t-5 1,346 1,851 0,344 1,466 1,105 0,295 t-5 t-4 1,300 1,982 0,397 0,982 1,095 0,308 t-4 t-3 1,382 2,111 0,385 0,887 1,134 0,347 t-3 t-2 1,334 2,108 0,311 1,005 1,024 0,306 t-2 t-1 1,347 2,172 0,250 0,995 1,000 0,312 t-1 to 1,299 2,169 0,160 1,447 0,962 0,372 t t+1 1,192 2,321 0,231 1,396 0,936 0,403 t+1 t+2 1,136 2,346 0,239 1,439 0,895 0,419 t+2 t+3 0,955 2,291 0,273 1,409 0,774 0,403 t+3 t+4 0,849 2,182 0,248 1,290 0,713 0,429 t+4 t+5 0,735 2,000 0,277 1,149 0,654 0,452 t+5 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 6. Premije samostojnih podjetnikov - prejemnikov vavčerskih spodbud po metodi Bernard & Jensen (relativne vrednosti) Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 4.2.4. Analiza uspešnosti vavčerskih spodbud za samostojne podjetnike z metodami paritve Učinki vavčerskih spodbud za vse pručevanje indikatorje po metodi paritev so prikazani v tabelah 4.19 - 3.23. Ugotavljanje razlik z metodo multidimenzionalne paritve pokaže najmočneje razlike med prejemniki vavčerskih spodbud za samostojne podjetnike (v primerjavi z ostalimi samostojnimi podjetniki) se kažejo pri povečanju povprečne plače, prodaje, kapitalske intenzivnosti, produktivnosti in zaposlenosti. Pri povprečni plači na zaposlenega za samostojne podjetnike, ki prejmejo vavčerske spodbude potrdimo največje povečanje od obdobja tik pred dodelitvijo ukrepa na prvo leto, značilno povečanje plače glede na začetek in konec preučevanega obdobja in tudi značilno razliko med povprečno plačo v obdobju pred dodelitvijo pomoči in povprečno plačo v obdobju po dodelitvi pomoči. Pri zaposlenosti lahko potrdimo le povečanje v povprečni zaposlenosti pred dodelitvijo vavčerja in zaposlenosti v obdobju po dodelitvi vavčerja. Značilno je tudi povečanje prodaje v obdobju od začetka do konca opazovanja, od obdobja red prejemom do obdobja enega leta po prejemu, in tudi v povprečnih ravneh glede na obdobje pred in po prejemu vavčerske spodbude. Tabela 3.19a: Učinek na povprečne plače samostojnih podjetnikov Povprečna plača: FE FD LD DP_ba 225,758*** 51,468** 171,629*** (37,929) (25,627) (50,476) prodaja 0.00191*** 0.00117*** 0.00378*** (0.000625) (0.000331) (0.000826) emp 42,124*** 15,692* 26,234 (10,085) (8,625) (20,247) k_l -0.00412*** -0.00138 -0.00417* (0.00137) (0.00121) (0.00225) va_l 0119*** 0.0799*** 0.111*** (0.00592) (0.00360) (0.0155) Constant 496,333*** 60,254*** 403,259*** (30,002) (3,272) (21,032) Observations 37,932 36,574 21,976 Number of 22,185 id R-squared 0.208 0.110 0.184 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 3.19b: Razlika v ravneh povprečne plače (1) (2) (3) (4) VARIABLES F. avgwage F2.avgwage F3.avgwage F4.avgwage DP_ -12,908 42,784 19,658 -42,374 (26,558) (39,568) (51,952) (64,120) prodaja 0.000102*** 0.000173*** 8.59e-05 -0.000276** (3.91e-05) (6.10e-05) (8.13e-05) (0.000119) emp 8 474*** 13,012*** 20,582*** 26,292*** (913.4) (1,370) (1,803) (2,478) avgwage 0.948*** 0.912*** 0.908*** 0.929*** (0.00319) (0.00488) (0.00664) (0.00840) k_l -0.000364 0.000280 0.000833 0.000966 (0.000355) (0.000547) (0.000751) (0.000910) va_l 0.00111 0.00130 0.000497 -0.00444 (0.00123) (0.00186) (0.00253) (0.00313) age -4,651* -30,732*** -44,287*** -12,115 (2,716) (4,804) (7,965) (13,033) Doldfirm 23,508 157,212*** 137,099*** -34,099 (17,182) (26,693) (37,532) (50,152) Constant 186,343*** 328,813*** 500,636*** 613,994*** (16,187) (25,064) (35,012) (46,289) Observations 34,532 29,763 24,233 18,680 R-squared 0.826 0.690 0.602 0.548 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 3.19.c: Medletne spremembe v povprečnih plačah in kumulativne spremembe po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami_ (1) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) VARIABLES DIDavgwage_0 DIDavgwage_1 DIDavgwage_2 DIDavgwage_3 DIDavgwage 4 CUMavgwage 1 CUMavgwage_2 CUMavgwage DP_ -30,343 -10,697 49,131 39,102 -43,413 -10,697 48,342 26,828 (23,067) (26,661) (31,619) (35,395) (41,281) (26,661) (39,785) (52,155) prodaja 9.96e-05*** 7.80e-05** 5.63e-05 -5.34e-05 -0.000180** 7.80e-05** 0.000122** 2.34e-05 (3.37e-05) (3.92e-05) (4.87e-05) (5.53e-05) (7.62e-05) (3.92e-05) (6.12e-05) (8.15e-05) emp 4,354*** 3,518*** 1,373 6,593*** 2,526* 3,518*** 4,821*** 12,090*** (743.0) (865.5) (1,034) (1,157) (1,498) (865.5) (1,300) (1,704) k_l -0.00319*** -0.000361 0.000853* -0.000255 0.00117** -0.000361 0.000359 0.000929 (0.000311) (0.000357) (0.000437) (0.000512) (0.000586) (0.000357) (0.000550) (0.000754) va l 0.0372*** -0.00738*** -0.00803*** -0.00326** -0.00819*** -0.00738*** -0.0128*** -0.0139*** (0.000962) (0.00112) (0.00135) (0.00157) (0.00186) (0.00112) (0.00169) (0.00231) age -26,849*** -13,272*** -35,161*** -44,193*** -24,580*** -13,272*** -44 424*** -54,108*** (2,290) (2,675) (3,795) (5,410) (8,381) (2,675) (4,771) (7,965) Doldfirm -6,099 1,085 109,602*** 78,170*** -808.5 1,085 111,770*** 69,420* (16,050) (17,194) (21,292) (25,390) (32,050) (17,194) (26,721) (37,362) Constant 72,598*** 212,971*** 186,785*** 199,820*** 187,929*** 212,971*** 375,796*** 550,172*** (16,228) (16,169) (19,985) (23,785) (29,778) (16,169) (25,067) (34,968) Observations 35,662 34,532 29,715 24,197 18,647 34,532 29,763 24,233 R-squared 0.047 0.005 0.005 0.005 0.003 0.005 0.008 0.008 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 3.20a: Učinek na zaposlenost samostojnih podjetnikov FE FD LD DP_ba 0.207** 0.0718 -0.140 (0.0954) (0.0655) (0.0927) prodaja 1.77e-08*** 1.52e-08*** 2.73e-08*** (4.09e-09) (2.52e-09) (2.96e-09) avgwage 2.47e-07*** 8.39e-08** 2.74e-07*** (7.07e-08) (3.68e-08) (4.81e-08) k_l -2.52e-08*** -2.53e-08*** -1.36e-08*** (5.51e-09) (7.23e-09) (4.27e-09) va_l -1.54e-07*** -9.71e-08*** -7.78e-08*** (1.25e-08) (8.70e-09) (1.58e-08) Constant 2.100*** 0.0388*** -0.198*** (0.121) (0.00815) (0.0203) Observations 37,932 36,574 21,976 Number of id 22,185 R-squared 0.284 0.163 0.177 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.20b: Razlika v ravneh zaposlenosti samostojnih podjetnikov (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.emp F2.emp F3.emp F4.emp DP_ 0.137 0.140 0.147 0.0201 (0.0906) (0.132) (0.163) (0.175) prodaja 2.05e-10 2.30e-09*** 3.39e-09*** 4.79e-09*** (1.33e-10) (2.04e-10) (2.55e-10) (3.23e-10) emp 0.964*** 0.873*** 0.827*** 0.766*** (0.00312) (0.00458) (0.00565) (0.00675) avgwage -7.35e-09 2.16e-08 -8.83e-09 2.18e-08 (1.09e-08) (1.63e-08) (2.08e-08) (2.29e-08) k_l 6.15e-10 3.78e-10 -2.48e-09 2.65e-09 (1.21e-09) (1.83e-09) (2.35e-09) (2.48e-09) va_l 1.25e-08*** 1.18e-08* 1.88e-08** 4.87e-09 (4.20e-09) (6.21e-09) (7.91e-09) (8.53e-09) age -0.0773*** -0.229*** -0.396*** -0.293*** (0.00926) (0.0161) (0.0249) (0.0355) Doldfirm 0.136** 0.484*** 0.738*** 0.348** (0.0586) (0.0894) (0.118) (0.137) Constant 0.240*** 0.619*** 1.085*** 0 975*** (0.0552) (0.0839) (0.110) (0.126) Observations 34,532 29,763 24,233 18,680 R-squared 0.869 0.758 0.700 0.677 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.20.c: Medletne spremembe v zaposlenosti in kumulativne spremembe po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami VARIABLES (1) DIDemp_0 (2) DIDemp_1 (3) DIDemp_2 (4) DIDemp_3 (5) DIDemp_4 (1) CUMemp_1 (2) CUMemp_2 (3) CUMemp_3 ( CUM DP_ 0.0525 0.140 0.0387 -0.0454 0.0474 0.140 0.143 0.144 0.0 (0.0876) (0.0908) (0.0934) (0.0943) (0.0986) (0.0908) (0.134) (0.166) (0. prodaja 1.87e-09*** -8.03e-10*** -5.38e-10*** -0 -2.20e-09*** -8.03e-10*** -1.38e-09*** -1.61e-09*** -2.75e (9.66e-11) (1.01e-10) (1.09 e-10) (1.13e-10) (1.34e-10) (1.01e-10) (1.57e-10) (1.99e-10) (2.46 avgwage -1.28e-08 -4.88e-08*** -9.02e-08*** -1.01e-07*** -8.26e-08*** -4.88e-08*** -1.27e-07*** -2.24e-07*** -2.48e (9.81e-09) (1.03e-08) (1.09e-08) (1.13e-08) (1.21e-08) (1.03e-08) (1.56e-08) (1.99e-08) (2.22 k_l -9.78e-09*** 5.47e-10 1.81e-09 2.10e-10 2.91e-09** 5.47e-10 2.84e-10 -2.55e-09 2.74 (1.18e-09) (1.21e-09) (1.29e-09) (1.36e-09) (1.40e-09) (1.21e-09) (1.85e-09) (2.40e-09) (2.56 va_l -1.10e-08*** 2.77e-08*** 3.89e-08*** 2.81e-08*** 3.12e-08*** 2.77e-08*** 6.57e-08*** 9.18e-08*** 9.17e (3.83e-09) (4.00e-09) (4.16e-09) (4.37e-09) (4.60e-09) (4.00e-09) (5.97e-09) (7.69e-09) (8.4 age -0.0326*** -0.0763*** -0.148*** -0.198*** -0.140*** -0.0763*** -0.230*** -0.430*** -0.3 (0.00886) (0.00928) (0.0113) (0.0145) (0.0200) (0.00928) (0.0163) (0.0254) (0.0 Doldfirm 0.0501 0.0795 0.228*** 0.247*** 0.156** 0.0795 0.312*** 0.588*** 0. (0.0610) (0.0585) (0.0630) (0.0681) (0.0771) (0.0585) (0.0903) (0.120) (0. Constant 0.257*** 0.202*** 0.265*** 0.465*** 0.234*** 0.202*** 0.490*** 0.981*** 0.84 (0.0618) (0.0552) (0.0592) (0.0636) (0.0712) (0.0552) (0.0848) (0.112) (0. Observations 35,662 34,532 29,715 24,197 18,647 34,532 29,763 24,233 18 R-squared 0.014 0.008 0.015 0.015 0.031 0.008 0.020 0.033 0. Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.20.d: Medletne spremembe v zaposlenosti in kumulativne spremembe po metodi razlik v razlikah V % att T-stat N DID0 0.119 2.60 1,721 DID1 0.039 0.57 1,611 DID2 -0.084 -1.15 1,316 DID3 -0.086 -1.92 1,036 DID4 -0.092 -2.04 826 CUM1 0.039 0.57 1,611 CUM2 -0.081 -0.81 1,318 CUM3 -0.171 -1.34 1,038 CUM4 -0.265 -2.07 828 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.21a: Učinek na prodajo samostojnih podjetnikov Prodaja: FE FD LD DP_ba 1.269e+07*** 3.740e+06*** 1.318e+07*** (3.985e+06) (1.426e+06) (2.669e+06) emp 1.281e+07*** 8.223e+06*** 5.410e+06* (645,093) (1.200e+06) (3.081e+06) avgwage 8.093*** 3.383*** 7.830*** (0.824) (0.603) (1.978) k_l -0.115 -0.164** -0.122 (0.128) (0.0788) (0.0750) va_l 2.856*** 2.009*** 0.872*** (0.229) (0.128) (0.293) Constant -7.549e+06*** 2.108e+06*** 3.924e+06*** (2.155e+06) (176,062) (465,566) Observations 37,932 36,574 21,976 Number of 22,185 id R-squared 0.283 0.147 0.206 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.21b: Razlika v ravneh prodaje samostojnih podjetnikov (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.prodaja F2.prodaja F3.prodaja F4.prodaja DP_ 3.132e+06 7.168e+06*** 5.796e+06* 2.814e+06 (1.917e+06) (2.743e+06) (3.516e+06) (3.782e+06) prodaja 0.955*** 0.933*** 0.922*** 0.873*** (0.00282) (0.00423) (0.00550) (0.00699) emp 974,022*** 460,784*** 586,788*** 1.298e+06*** (65,912) (94,940) (122,061) (146,191) avgwage -1.173*** 0.218 0.145 -0.869* (0.230) (0.338) (0.449) (0.495) k_l 0.147*** 0.156*** 0.0533 0.201*** (0.0256) (0.0379) (0.0508) (0.0537) va_l 0.00632 -0.213* -0.0918 -0.0848 (0.0889) (0.129) (0.171) (0.185) age -2.897e+06*** -8.271e+06*** -1.300e+07*** -8.620e+06*** (195,994) (333,060) (539,089) (768,792) Doldfirm 7.895e+06*** 2.198e+07*** 3.065e+07*** 1.692e+07*** (1.240e+06) (1.850e+06) (2.540e+06) (2.958e+06) Constant 7.883e+06*** 2.125e+07*** 3.187e+07*** 2.306e+07*** (1.168e+06) (1.738e+06) (2.370e+06) (2.731e+06) Observations 34,532 29,763 24,233 18,680 R-squared 0.881 0.781 0.716 0.676 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.21.c: Medletne spremembe v prodaji in kumulativne spremembe po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami (1) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3 VARIABLES DIDprodaja 0 DIDprodaja 1 DIDprodaja 2 DIDprodaja 3 DIDprodaja 4 CUMprodaja 1 CUMprodaja 2 CUMpr DP_ 2.088e+06 2.894e+06 6.531e+06*** 2.303e+06 58,236 2.894e+06 7.005e+06** 5.677 (1.551e+06) (1.923e+06) (2.082e+06) (2.038e+06) (2.323e+06) (1.923e+06) (2.755e+06) (3.531 emp 1.231e+06*** 289,524*** -602,679*** 56,026 -738,844*** 289,524*** -523,775*** -520,1 (40,017) (49,935) (54,611) (54,215) (66,223) (49,935) (72,207) (93,! avgwage -0.552*** -1.308*** 0.493* -1.080*** -1.786*** -1.308*** -0.0327 -0.2 (0.184) (0.231) (0.257) (0.260) (0.304) (0.231) (0.339) (0.4 k_l -0.189*** 0.126*** 0.0299 -0.0607** 0.0116 0.126*** 0.121*** 0.0 (0.0209) (0.0257) (0.0287) (0.0294) (0.0329) (0.0257) (0.0380) (0.05 va l 1.337*** -0.197** -0.294*** -0.0354 -0.277** -0.197** -0.509*** -0.41 (0.0707) (0.0883) (0.0967) (0.0983) (0.112) (0.0883) (0.128) (0.1 age -3.664e+06*** -2.994e+06*** -4.111e+06*** -4.538e+06*** 423,244 -2.994e+06*** -8.422e+06*** -1.329e (156,922) (196,605) (252,974) (312,455) (471,862) (196,605) (334,327) (540, Doldfirm 2.183e+06** 8.630e+06*** 1.249e+07*** 1.012e+07*** -1.382e+06 8.630e+06*** 2.301e+07*** 3.217e- (1.082e+06) (1.244e+06) (1.407e+06) (1.473e+06) (1.818e+06) (1.244e+06) (1.857e+06) (2.548 Constant 1.031e+07*** 8.577e+06*** 9.999e+06*** 1.029e+07*** 145,735 8.577e+06*** 2.226e+07*** 3.309e+ (1.096e+06) (1.172e+06) (1.322e+06) (1.376e+06) (1.678e+06) (1.172e+06) (1.744e+06) (2.378 Observations 35,662 34,532 29,715 24,197 18,647 34,532 29,763 24,2 R-squared 0.046 0.011 0.016 0.012 0.019 0.011 0.028 0.0 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.21.d: Medletne spremembe v prodaji in kumulativne spremembe po metodi razlik v razlikah prodaja V SIT V EUR Att T-stat att T-stat N DID0 4,063,135 3.1 16,955 3.1 1721 DID1 2,601,883 2.08 10,857 2.08 1611 DID2 4,770,259 2.13 19,906 2.13 1316 DID3 413,573 0.27 1,726 0.27 1036 DID4 -4,405,828 -2.68 -18,385 -2.68 826 CUM1 2,601,883 2.08 10,857 2.08 1611 CUM2 5,345,864 1.99 22,308 1.99 1318 CUM3 3,531,119 1.35 14,735 1.35 1038 CUM4 275,809 0.1 1,151 0.1 828 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.22a: Učinek na produktivnost dela samostojnih podjetnikov FE FD LD DP_ba 25,233 -197,390** -166,950 (97,528) (91,756) (137,663) prodaja 0.00709*** 0.0103*** 0.00414** (0.00197) (0.00203) (0.00174) emp -276,360*** -269,884*** -73,299 (33,970) (44,033) (49,302) avgwage 1 249*** 1.189*** 1.090*** (0.0495) (0.0406) (0.0436) k_l 0.0841*** 0.0736*** 0.0859*** (0.0113) (0.0206) (0.00583) Constant 3.293e+06*** 173,108*** 516,970*** (89,480) (12,364) (38,259) Observations 37,932 36,574 21,976 Number of id 22,185 R-squared 0.257 0.178 0.227 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.22b: Razlika v ravneh produktivnosti samostojnih podjetnikov (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.va l F2.va l F3.va_l F4.va l DP_ -25,611 301,166 365,199 507,338** (162,298) (209,628) (238,210) (236,626) prodaja 0.00233*** 0.00551*** 0.00635*** 0.00420*** (0.000239) (0.000323) (0.000373) (0.000438) emp 30,506*** -2,028 2,181 12,483 (5,582) (7,256) (8,269) (9,146) avgwage 0.0259 0.0196 0.101*** 0.221*** (0.0195) (0.0258) (0.0304) (0.0310) k_l 0.0398*** 0.0519*** 0.0404*** 0.0182*** (0.00217) (0.00290) (0.00344) (0.00336) va l 0.825*** 0.734*** 0.691*** 0.635*** (0.00753) (0.00983) (0.0116) (0.0116) age -89,723*** -199,453*** -327,515*** -334,429*** (16,597) (25,453) (36,522) (48,096) Doldfirm -45,532 446,456*** 412,441** 546,331*** (104,997) (141,416) (172,092) (185,079) Constant 1.096e+06*** 1.755e+06*** 2.565e+06*** 2.684e+06*** (98,920) (132,785) (160,536) (170,824) Observations 34,532 29,763 24,233 18,680 R-squared 0.412 0.308 0.270 0.274 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.22.c: Medletne spremembe v produktivnosti in kumulativne spremembe po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami_ (1) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) (4) VARIABLES DIDva_l_0 DIDva_l_1 DIDva_l_2 DIDva_l_3 DIDva l 4 CUMva l 1 CUMva_l_2 CUMva_l_3 CUMva_l_4 DP_ -88,128 16,440 411,582** 199,043 -186,175 16,440 363,062* 404,896* 594,023** (93,073) (163,555) (160,925) (178,186) (211,916) (163,555) (212,181) (241,683) (242,830) prodaja 0.000779*** 0.00153*** 0.00249*** -0.000207 -0.000835** 0.00153*** 0.00424*** 0.00504*** 0.00199*** (0.000135) (0.000238) (0.000245) (0.000276) (0.000386) (0.000238) (0.000324) (0.000375) (0.000443) emp -45,393*** 71,194*** -14 499*** 16,011*** 31,278*** 71,194*** 59,745*** 68,788*** 97,439*** (3,020) (5,342) (5,292) (5,900) (7,820) (5,342) (6,972) (7,999) (8,970) avgwage 0.124*** -0.164*** -0.0682*** 0.0322 -0.000798 -0.164*** -0.274*** -0.231*** -0.152*** (0.0100) (0.0178) (0.0180) (0.0208) (0.0256) (0.0178) (0.0237) (0.0282) (0.0294) k_l 0.00650*** 0.0195*** -0.00864*** -0.0250*** -0.00510* 0.0195*** 0.0190*** -0.000862 -0.0306*** (0.00115) (0.00200) (0.00202) (0.00230) (0.00267) (0.00200) (0.00266) (0.00312) (0.00306) age -117,897*** -110,305*** -156,546*** -313,175*** -69,086 -110,305*** -243,308*** -373,972*** -378,666*** (9,414) (16,703) (19,520) (27,311) (43,040) (16,703) (25,713) (37,013) (49,340) Doldfirm -793,019*** -111,120 639,044*** 627,208*** -73,432 -111,120 383,679*** 320,752* 314,926* (64,983) (105,778) (108,832) (128,881) (165,748) (105,778) (143,127) (174,569) (189,796) Constant 1.509e+06*** 623,151*** 393,753*** 819,902*** 84,441 623,151*** 1.076e+06*** 1.793e+06*** 1.842e+06*** (64,265) (97,572) (100,421) (118,386) (151,292) (97,572) (131,997) (160,214) (173,160) Observations 35,662 34,532 29,715 24,197 18,647 34,532 29,763 24,233 18,680 R-squared_0.021_0.020_0.007_0.011_0.002_0.020_0.027_0.030_0.028 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Zaradi vavčerjev samostojni podjetniki povečajo produktivnost od obdobja tik pred dodelitvijo ukrepa na prvo leto s sredstvi ukrepa. Ta učinek je najmočnejši v drugem letu po prejemu vavčerja in se kumulativno ohranja drugo, tretje in četrto leto po prejemu spodbude. Tudi za dodano vrednost opazimo statistično značilna in velika povečanja v kratkem obdobju celotnem obdobju in tudi razlike v povprečnih ravneh pred prejemom in po prejemu. Porast opazimo v prvem letu in tudi kumulativno ga statistično lahko potrdimo le za prvo leto. Tabela 4.23a: Učinek na dodano vrednost samostojnih podjetnikov FE FD LD DP_ba 1.804e+06*** 660,122* 1.418e+06*** (555,182) (337,841) (508,240) prodaja 0.102*** 0.103*** 0.160*** (0.0252) (0.0213) (0.0242) emp 3.365e+06*** 2.328e+06*** 922,095 (336,692) (403,619) (616,551) avgwage 0.910** 0.264 1.061*** (0.354) (0.207) (0.270) k_l -0.0612*** -0.0882*** -0.0371*** (0.0233) (0.0286) (0.0135) va_l 2.014*** 1.555*** 0.805*** (0.193) (0.125) (0.0838) Constant -7.402e+06*** 234,876*** 310,274** (729,295) (54,975) (150,603) Observations 37,932 36,574 21,976 Number of 22,185 id R-squared 0.598 0.449 0.669 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.23b: Razlika v ravneh dodane vrednosti samostojnih podjetnikov (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.VA F2.VA F3.VA F4.VA DP_ 3.614e+06*** 3.434e+06*** 2.570e+06** 1.068e+06 (724,618) (901,748) (1.153e+06) (1.191e+06) prodaja 0.0749*** 0.0828*** 0.0822*** 0.0910*** (0.00107) (0.00139) (0.00180) (0.00220) emp 3.976e+06*** 3.492e+06*** 3.638e+06*** 3.421e+06*** (24,920) (31,211) (40,015) (46,018) avgwage 0.467*** 1.000*** 0.724*** 0.591*** (0.0870) (0.111) (0.147) (0.156) k_l 0.141*** 0.153*** 0.103*** 0.107*** (0.00970) (0.0125) (0.0167) (0.0169) va_l 1.833*** 1.559*** 1.587*** 1 324*** (0.0336) (0.0423) (0.0561) (0.0581) age -869,125*** -2.307e+06*** -3.757e+06*** -3.070e+06*** (74,102) (109,491) (176,728) (242,003) Doldfirm -3.020e+06*** 1.376e+06** 3.589e+06*** 1.663e+06* (468,783) (608,323) (832,752) (931,247) Constant -2.080e+06*** 2.276e+06*** 6.382e+06*** 5.891e+06*** (441,651) (571,197) (776,835) (859,521) Observations 34,532 29,763 24,233 18,680 R-squared 0.768 0.682 0.619 0.622 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.23.c: Medletne spremembe v dodani vrednosti in kumulativne spremembe po (1) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) VARIABLES DIDVA_0 DIDVA_1 DIDVA_2 DIDVA_3 DIDVA 4 CUMVA 1 CUMVA_2 CUMVA_3 CU DP_ 554,508 1.028e+06* 699,170 71,368 289,109 1.028e+06* 1.127e+06 905,289 (473,852) (564,211) (625,099) (677,124) (750,192) (564,211) (792,744) (1.067e+06) (1.0 prodaja 0.0116*** 0.00613*** 0.00333*** 0.00541*** 0.00253* 0.00613*** 0.0105*** 0.0120*** 0.1 (0.000692) (0.000830) (0.000963) (0.00106) (0.00139) (0.000830) (0.00122) (0.00167) (0 emp 283,969*** 69,155*** -286,733*** -28,062 -410,843*** 69,155*** -269,951*** -131,726*** -39 (16,198) (19,404) (21,652) (23,515) (28,968) (19,404) (27,438) (37,030) (4 avgwage -0.469*** -0.158** 0.300*** -0.290*** -0.000387 -0.158** 0.282*** 0.0329 0. (0.0563) (0.0677) (0.0771) (0.0865) (0.0982) (0.0677) (0.0977) (0.136) ( k_l -0.132*** 0.0766*** 0.0167* -0.0251** 0.0172 0.0766*** 0.0959*** 0.0487*** 0.1 (0.00639) (0.00755) (0.00864) (0.00979) (0.0106) (0.00755) (0.0110) (0.0154) (0 va l 0.750*** -0.432*** -0 195*** -0.115*** -0.230*** -0.432*** -0.676*** -0.691*** -0 (0.0218) (0.0262) (0.0293) (0.0329) (0.0366) (0.0262) (0.0372) (0.0519) (0 age -770,360*** -689,304*** -1.410e+06*** -1.844e+06*** -516,099*** -689,304*** -2.154e+06*** -3.628e+06*** -2.79 (47,974) (57,698) (75,971) (103,901) (152,418) (57,698) (96,256) (163,543) (2 Doldfirm -286,584 2.102e+06*** 4.393e+06*** 4.091e+06*** 1.184e+06** 2.102e+06*** 6.562e+06*** 9.268e+06*** 6.97 (330,852) (365,010) (422,775) (489,844) (587,176) (365,010) (534,788) (770,625) (8 Constant 1.009e+06*** 3.443e+06*** 3.770e+06*** 4.736e+06*** 1.705e+06*** 3.443e+06*** 7.579e+06*** 1.133e+07*** 1.00 (335,099) (343,884) (397,199) (457,377) (542,246) (343,884) (502,150) (718,880) (7 Observations 35,662 34,532 29,715 24,197 18,647 34,532 29,763 24,233 R-squared 0.079 0.022 0.022 0.017 0.026 0.022 0.034 0.032 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.24a: Učinek na kapitalno intenzivnost samostojnih podjetnikov FE FD LD DP_ba 1.674e+06*** 1.587e+06*** 2.747e+06*** (434,974) (335,791) (660,056) prodaja -0.00263 -0.00687** -0.00811 (0.00315) (0.00308) (0.00513) emp -413,253*** -574,088*** -180,462 (73,293) (97,487) (119,217) avgwage -0.397*** -0.168 -0.576 (0.150) (0.137) (0.512) va_l 0.772*** 0.600*** 1.206** (0.0828) (0.0533) (0.509) Constant 2.916e+06*** 44,246 114,618 (338,735) (33,196) (289,598) Observations 37,932 36,574 21,976 Number of id 22,185 R-squared 0.099 0.076 0.116 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.24b: Razlika v ravneh kapitalske intenzivnost samostojnih podjetnikov (1) (2) (3) (4) VARIABLES F.k_l F2.k_l F3.k_l F4.k_l DP_ 138,902 379,757 1.131 e+06 2.589e+06** (880,886) (1.342e+06) (1.562e+06) (835,005) prodaja 0.0154*** 0.0341*** 0.0393*** 0.0175*** (0.00130) (0.00207) (0.00244) (0.00154) emp 191,061*** 77,908* 138,679** 115,331*** (30,294) (46,433) (54,228) (32,274) avgwage -0.212** -0.392** -0.384* 0.434*** (0.106) (0.165) (0.200) (0.109) k_l 0.902*** 0.979*** 1.056*** 0.760*** (0.0118) (0.0185) (0.0226) (0.0119) va_l 0.173*** 0.0468 -0.116 0.143*** (0.0409) (0.0629) (0.0760) (0.0408) age -205,950** 155,422 683,668*** -131,108 (90,082) (162,891) (239,500) (169,723) Doldfirm -125,599 -859,915 2.323e+06** 715,045 (569,879) (905,009) (1.129e+06) (653,107) Constant -112,710 -779,525 -1.181e+06 80,348 (536,895) (849,776) (1.053e+06) (602,804) Observations 34,532 29,763 24,233 18,680 R-squared 0.206 0.136 0.137 0.282 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 4.24.c: Medletne spremembe v zaposlenosti in kumulativne spremembe po metodi multidimenzionalne paritve s tolerancami (1) (2) (3) (4) (5) (1) (2) (3) (4) VARIABL DIDk l DIDk l CUMk l CUMk l CUMk l CUMk l ES DIDk l 0 DIDk l 1 DIDk l 2 3 4 1 2 3 4 1.343e+06* 1.630e+0 DP_ ** -282,520 649,810 744,204 781,610 -282,520 286,400 1.345e+06 6* (552,79 (1.339e+0 (1.560e+0 (248,509) (880,286) (603,306) (465,32) 1) (880,286) 6) 6) (842,703) 0.0148** - - 0.0148** 0.0340** 0.0162** prodaja -0.000398 * 0.0175*** 0.000317 0.00102 * * 0.0397*** * (0.000363) (0.00130) (0.00093) (0.00072) (0.0010) (0.0013) (0.00206) (0.0024) (0.0016) 189,839* 139,067** 189,839* 115,971* emp -4,516 ** * 37,508** 31,594 ** 77,809* 138,820** ** (8,506) (30,324) (20,935) (16,184) (21,380) (30,324) (46,433) (54,234) (32,624) 0.318** avgwage -0.0518* -0.211** -0.1000 0.0806 * -0.211** -0.390** -0.388* 0.433*** (0.0296) (0.106) (0.0745) (0.0596) (0.0725) (0.106) (0.165) (0.200) (0.111) - - 0.0648* va l 0.143*** 0.0363 0.0673*** 0.0443** ** 0.0363 0.0165 -0.0308 -0.236*** (0.0105) (0.0374) (0.0258) (0.0203) (0.0240) (0.0374) (0.0571) (0.0679) (0.0366) 207,388** 192,416 647,703** age -33,496 -171,731* * -24,177 * -171,731* 167,419 * 17,675 (112,39 (25,174) (90,076) (73,307) (71,380) 0) (90,076) (162,557) (239,093) (171,403) - 2.154e+06 Doldfirm -181,383 -407,951 58,922 280,352 508,501 -407,951 -928,343 * 150,067 (432,98 (1.127e+0 (173,322) (569,422) (407,901) (336,528) 1) (569,422) (903,053) 6) (659,589) Constant -137,702 142,798 -529,370 279,169 335,782 142,798 -735,642 1.293e+06 522,611 (399,94 (1.052e+0 (175,576) (536,539) (383,665) (314,499) 3) (536,539) (848,922) 6) (608,944) Observatio ns 35,662 34,532 29,715 24,197 18,647 34,532 29,763 24,233 18,680 R-squared 0.007 0.015 0.015 0.001 0.002 0.015 0.020 0.027 0.027 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tudi za kapitalsko intenzivnost ugotovimo, da značilno poraste v obdobju od tik pred prejemom do leta po prejemu, poveča se povprečna raven po prejemu, največji učinek pa je v razliki od začetka do konca opazovanja. V medletnih spremembah največje povečanje opazno v prvem letu, kumulativno pa lahko potrdimo povečanje kapitalske intenzivnosti štiri leta po prejemu spodbude. 4.3. ZAKLJUČKI Čeprav so vavčerske spodbude v obdobju 2004-2009 najpogosteje uporabljena vrsta spodbude na področju spodbujanja konkurenčnosti, ekonomska politika razpolaga z omejenimi ocenami učinkov. Kljub zavedanju omejitev in heterogenosti vavčerskih spodbud smo z analizo želeli podati prvo celovito kvantitativno oceno učinkov sredstev namenjenih vavčerske spodbude na rast in poslovanje prejemnikov. Oceno ponuja vpogled v razliko v uspešnosti poslovanja za podjetja, ki so vavčerske spodbude prejela, v primerjavi z podjetji, ki spodbude niso prejela, vendar so po ostalih značilnostih prejemnikom vavčerskih spodbud podobna. Med gospodarskimi družbami so sodeč po premijah učinki vavčerskih spodbud najbolj vidni v rasti zaposlovanja in kapitalske intenzivnosti. Kumulativni učinek prejemanja vavčerskih spodbud se med gospodarskimi družbami najmočneje kaže pri zaposlenosti in povprečni plači na zaposlenega. Učinki vavčerskih spodbud kažejo kratkoročno povečevanje zaposlenosti, medtem ko so učuinki na plače bolj dolgoročni. Opazno je tudi povečanje skupne dodane vrednosti in povečanje prodaje, če vzamemo v ozir obdobje od začetka do konca opazovanja. Pri ostalih indikatorjih poslovanja ni značilnih učinkov. Vavčerske spodbude niso vplivale na izvozno intenzivnost in pospeševanje izvoza. Učinki vavčerskih spodbud za samostojne podjetnike so po velikosti bolj izraziti in se najmočneje kažejo pri povečanju plač, pri prodaji, pri zaposlenosti, pa tudi pri produktivnosti in kapitalski intenzivnosti. Sklepna ocena je, da so kvantitativni učinki vavčerskih spodbud v slovenskem podjtetniškem sektorju kjub razmeroma nizkim vloženih sredstvom opaženi, vendar so razmeroma nizki in kratkotrajni (ob upoštevanju dejstev, da stroške podeljevanja vavčerjev v celoti zanemarimo). Pomembneje vplivajo na rast (začetek poslovanja) samostojnih podjetnikov, kakor gospodarskih družb. Ocenjujemo, da je tako cilj ukrepa- to je zagotoviti podporo v začetni fazi delovanja s.p. ali mikro podjetja, dosežen, še posebej, če upoštevamo višino vloženih sredstev po posameznem prejemniku. 5. SPODBUDE ZA INVESTICIJE V TEHNOLOGIJO IN R&R Analiza učinkov spodbud za investicije v raziskave in razvoj (R&R) in tehnologijo je nastala v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013: Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2004-2009 s predlogi novih ukrepov in kazalnikov ter sprememb obstoječih ukrepov in kazalnikov. Analiza spodbud v okviru spodbujanja konkurenčnosti je pokazala, da je število prejemnikov teh spodbud v preučevanem obdobju relativno veliko (takoj za številom prejemnikov vavčerskih spodbud) in da prejemniki teh spodbud pogosto posegajo tudi po drugih oblikah spodbud. Prejemnike spodbud za investicije v R&R in tehnologijo smo analizirali na podlagi baze Ministrstva za gospodarstvo. Razpisi, ki so določali nabor podjetij za analizo učinkov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo vključujejo: • JAVNI RAZPIS (JR) za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 • JR za povečanje konkurenčnosti malih, srednjih in velikih podjetij do 700 zaposlenih v letu 2005 • JR za spodbujanje investicij v nove tehnologije in produkte v letih 2004 in 2005 • JR za spodbujanje razvojnih investicij tehnološko usmerjenih malih in srednjih podjetij v letu 2004 • JR za spodbujanje uvajanja in nadgrajevanja celovitih sistemov stalnih izboljšav v letih 2004 in 2005 (Ur.l.RS, št. 10-11, dne 6.2.2004, (0b-2104/04)) • Javni razpis Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte - RIP 09 • Javni razpis Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte - projekti 2008 (RIP 08) • Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2007/2008 • Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme za mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi v • letu 2008 • P4 08 -JR za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2009 • P4 09 - JR za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009-2011 • »NEPOSREDNE SPODBUDE ZA RAZISKOVALNO RAZVOJNE DEJAVNOSTI V PODJETJIH -PROJEKTI 2008« (Uradni list, št. 89 (Ob-3222708) dne 19.09.2008. V obdobju od leta 2004 do leta 2009 smo med prejemniki spodbud za investicije v R&R in tehnologijo iz zgoraj navedenih razpisov v Sloveniji zabeležili 985 podjetij, nekatera tudi večkrat tako, da je skupaj zabeleženih 1071 prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo. Številna podjetja so poleg teh spodbud uporabila tudi različne druge oblike spodbud. Prejemniki spodbud za investicije v R&R in tehnologijo so v tem obdobju hkrati najpogosteje koristili vavčerske spodbude (359 prejemnikov), pa tudi spodbude za Inovacijsko okolje in mreženje (27 prejemnikov), razvoj človeških virov in mobilnost (12 prejemnikov), pa tudi spodbude na področju financiranja in internacionalizacije (49). Spodnja preglednica povzema pregled ukrepov na področju spodbud za povečevanje investicij v tehnologijo in R&R ter prikazuje dinamiko ukrepov po letih in tudi po fazah posameznih procesov. Semenska faza Startup faza Razvoj in rast Nadaljnja rast Vrednost v mio SIT do 2004/MIO EUR od 2005 tehnološki parki in podjetniški inkubatorji 150 razvoj grozdov 600 tehnološki centri 130 tehnološke mreže 130 Eureka 348 mladi raziskovalci 200 skupaj 2004 3356 oz. 14 mio € Tehnološki parki in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 150 Razvoj in usposobitev TP 453 Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) skupaj 2006 8253 Razvoj in usposobitev TP 1000 Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) skupaj 2006 12388 Tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 1,398.731 Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Skupaj 2007 Subjekti inovativnega okolja- evidenca A: tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 700.000 Sofinanciranje projektov izgradnje podjetniških inkubatorjev nacionalnega pomena in tehnoloških parkov nacionalnega pomena 11 mio Mobilnost visokokvalificiranega osebja 400.000 Oblikovanje interdisciplinarnih skupin 4 mio Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) skupaj 2008 1100000 Subjekti inovativnega okolja- evidenca A: tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 900.000 Podpora nacionalnemu sistemu inovacij (MVZT/ TIA) 3,5 mio Sofinanciranje projektov izgradnje podjetniških inkubatorjev nacionalnega pomena in tehnoloških parkov nacionalnega pomena ? Mobilnost visokokvalificiranega osebja 4 mio Oblikovanje interdisciplinarnih skupin 10 mio Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) skupaj 2009 1860000 Študija prikazuje učinke spodbud za investicije v R&R in tehnologijo na poslovaje podjetij v obdobju od 2004 do 2009, ne glede na druge posebnosti spodbud. Zanima nas, kako prejemanje spodbud vpliva na rast prodaje, rast zaposlovanja, rast dodane vrednosti, rast produktivnosti, rast povprečnih plač, rast kapitalne intenzivnosti, rast izvoza in na izvozno intenzivnost. V analizi ne raziskujemo posameznih oblik spodbud za investicije v R&R in tehnologijo ali razlik med njimi, temveč nas zanima splošen učinek spodbud na uspešnost poslovanja v času po prejemu spodbude in predvsem razlika, ki so jo podjetja, ki so kakršnekoli spodbude za investicije v R&R in tehnologijo prejela v primerjavi s kar najbolj podobnimi/primerljivimi podjetij, ki takih spodbud niso prejela. Preverimo ali so spodbude za investicije v R&R in tehnologijo prejela potencialno uspešnejša podjetja, in tudi, kako uspešno so podjetja spodbude uporabila v svojem poslovanju. Ker nas posebej zanimajo razlike v času in kako dolgo trajajo učinki spodbud, preučevanje opravimo z dinamično analizo (opisano v tretjem poglavju) in preverjamo razlike v poslovanju že pred prejemov spodbud (s čimer posredno ugotavljamo uspešnost nosilcev ekonomske politike pri izbiranju prejemnikov spodbud) in učinke, ki se v rasti in poslovanju podjetij na ravni uveljavljenih izkazov o poslovanju pokažejo po prejemu spodbude in predvsem zaradi prejema spodbude. Uspešnost in rast podjetij, ki so prejela pomoči, analiziramo na osnovi podatkov iz zaključnih računov v treh korakih: (i) s primerjavo kazalnikov poslovanja prejemnikov pomoči s celotno populacijo podjetij v panogah prejemnikov in (ii) z analizo uspešnosti podjetij, ki so prejela pomoči, tako da prejemnike pomoči primerjamo z njimi podobnimi podjetji iz iste panoge in istega leta z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) in (iii) še z metodo paritve. Analizo opravimo ločeno najprej za gospodarske družbe, nato pa še za samostojne podjetnike. Nabor indikatorjev, s katerimi merimo učinke spodbud za investicije v R&R in tehnologijo na rast in poslovanje gospodarskih družb, vključuje: prihodke od prodaje, zaposlenost, vrednost izvoza, izvozno intenzivnost, dodano vrednost, produktivnost dela, velikost povprečnih plač in kapitalsko intenzivnost. Pri samostojnih podjetnikih učinke na rast in poslovanje spremljamo z enakimi indikatorji, zaradi nerazpoložljivih podatkov pa izpustimo oceno učinkov na rast izvoz in vpliv na izvozno intenzivnost. Ker so rezultati učinkov na samostojne podjetnike neznačilni jih ne prikazukemo posebej. 5.1. ANALIZA SPODBUD ZA INVESTICIJE V R&R IN TEHNOLOGIJO ZA GOSPODARSKE DRUŽBE 5.1.1. Obseg in število dodeljenih spodbud za investicije v R&R in tehnologijo za gospodarske družbe v razdobju 2004-2009 Iz primarnih podatkov Ministrstva za gospodarstvo (MG) je razvidno, da je bilo v obdobju od leta 2004 do leta 2010 med prejemniki spodbud za investicije v R&R in tehnologijo 985 podjetij, med katerimi so nekatere gospodarske družbe spodbude prejele tudi večkrat.42 Tabela 5.0: Prejemniki spodbud za investicije v R&R in tehnologijo v obdobju od 2004 do 2009 Število podjetij z odobrenimi spodbudami po letih (v obdobju 2004-2010) N Delež Delež kumulativno 0 66449 98,5% 98,5% 1 734 1,1% 99,6% 2 170 0,3% 99,9% 3 44 0,1% 99,9% 4 26 0,0% 100,0% 5 11 0,0% 100,0% Skupaj prejemniki 985 Skupaj vsa podjetja 67434 100% Vir. MG in lastni izračuni. 5.1.2. Poslovanje podjetij, ki so prejela spodbude v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči Analizo prejemnikov sredstev začenjamo s spremljanjem pomembnejših kazalnikov poslovanja od 5. leta pred prejemom pomoči do 5. leta po prejemu sredstev. Ker se z oddaljenostjo od leta črpanja pomoči število podjetij, ki so obstajala in za katere imamo na razpolago računovodske podatke, zmanjšuje, je temu primerno manjši tudi numerus, obenem pa zanesljivost ocen. Ker gre za populacijo prejemnikov in ne vzorec, smo v rezultate vključili 5. in 95. percentil in ne standardni odklon, kot je navada v primeru analize na vzorcih. Da bi ocenili dinamiko poslovanja, obravnavani kazalniki spremljajo rast podjetij (prodaja, dodana vrednost, število zaposlenih), produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega), tehnološko intenzivnost (kapitalski količnik) in intenzivnost v znanju (povprečne plače) ter stopnjo internacionalizacije (vrednost izvoza in delež izvoza v prodaji). 42 Več o učinkih in vplivu večkratnih spodbud v poglavju 8. Podatki kažejo, da se podjetja po prejemu spodbud za investicije v R&R in tehnologijo v povprečju kontinuirano razvijajo (v vseh preučevanih kazalcih razen kapitalske intenzivnosti) v prvih treh letih po prejemu spodbud (Tabele 5a-1h), po preteku treh let po prejemu spodbud, v četrtem in petem letu pa pri prodaji v povprečju zaznamo zmanjšanje vrednosti (kjer gre za vpliv krize za večino prejemnikov) Če upoštevamo razlike med panogami, pa so prejemniki spodbud glede na povprečna podjetja v panogi uspešnejši kot neprejemniki v celotnem obdobju (tako pred začetkom prejemanja spodbud kot tudi kasneje), vendar po prejemu pomoči v vseh preučevanih kazalcih poslovanja praviloma relativno povečajo prednost pred tekmeci v panogi. Prejemniki spodbud so najbolj dinamično rastli glede na vrednost prodaje in izvoza, v zaposlenosti, v povprečni plači, dodani vrednosti, manjši pa je napredek v kapitalski intenzivnosti, produktivnosti dela in izvozni intenzivnosti. Prihodke od prodaje so prejemniki v treh letih v povprečju povečali za 44%. Tudi relativno glede na povprečje panoge, prejemniki spodbud svojo prednost povečajo (Tabela 5a). V času prejema spodbude so prejemniki v povprečju 5,54- krat uspešnejši od povprečja v panogi, tri leta po prejemu pa imajo v povprečju 6,32 krat večje prihodke od prodaje in to prednost ohranijo in še povečajo tudi pet let po prejemu spodbude. Tabele 5. 1 a-1h. Povprečne vrednosti izbranih kazalcev poslovanja prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo med gospodarskimi družbami od obdobja 5 let pred prejemom sredstev do 5. leta po prejemu sredstev TABELA 5.1a: Čisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 11.254.841 83.012 53.413.454 1083 4,30 0,06 16,38 1083 t-5 t-4 12.407.916 94.425 58.838.257 1126 4,62 0,06 17,06 1126 t-4 t-3 13.641.646 102.157 59.672.843 1173 4,87 0,07 16,97 1173 t-3 t-2 15.124.458 132.803 66.349.524 1210 5,33 0,10 18,62 1209 t-2 t-1 16.402.020 242.973 70.939.743 1236 5,27 0,13 17,79 1236 t-1 t0 15.612.081 254.586 58.420.965 1237 5,54 0,14 18,92 1237 t0 t+1 16.933.254 271.841 72.608.913 1228 5,49 0,15 19,23 1228 t+1 t+2 16.359.723 343.219 72.191.621 855 5,42 0,18 18,44 855 t+2 t+3 22.550.075 513.149 100.567.518 569 6,32 0,27 21,76 569 t+3 t+4 16.733.788 572.630 75.947.254 503 6,24 0,26 21,07 503 t+4 t+5 16.264.480 484.468 60.090.135 285 7,67 0,39 23,88 285 t+5 Prihodki od prodaje relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Prejemniki spodbud so v povprečju povečevali število zaposlenih prva tri leta po prejemu, od prejema do konca tretjega leta v povprečju zaposlenost naraste za 32%. Tudi relativno glede na povprečje panoge prejemniki več zaposlujejo; v letu prejema še 4,7-krat več kot povprečja , tri leta po prejemu pa skoraj 6 krat več (Tabela 5.1b). Tudi dodana vrednost raste povprečno narašča do tretjega leta po prejetem vavčerju, v treh letih se v povprečju poveča za 23% . V letu prejema imajo prejemniki 5,18-krat večjo dodano vrednost od povprečja v panogi, tri leta po prejemu 6,35 -krat večjo (tabela 5.1.c). Povečanje produktivnosti je v povprečju bistveno skromnejše, prejemniki v povprečju ohranjajo višjo produktivnost do konca drugega leta, v tretjem letu se produktivnost v povprečju zniža in v četrtem in petem letu stagnira. Prejemniki imajo v letu prejema 1,5-krat višjo produktivnost od povprečja v panogi, po prejemu pa to prednost ohranijo prvi dve leti (Tabela 5.1.d.) TABELA 5.1.b: Število zaposlenih Število zaposlenih Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 143,2 0,8 701,0 1083 4,01 0,02 16,44 1083 t-5 t-4 141,3 1,0 663,0 1126 4,36 0,04 16,34 1126 t-4 t-3 137,3 1,0 590,5 1173 4,61 0,07 17,43 1173 t-3 t-2 137,0 1,8 613,0 1210 4,79 0,10 17,40 1209 t-2 t-1 137,5 2,5 597,7 1236 4,64 0,14 16,83 1236 t-1 t0 131,7 3,6 524,0 1237 4,77 0,20 15,75 1237 t0 t+1 133,5 4,3 590,5 1228 4,92 0,25 16,99 1228 t+1 t+2 133,8 4,9 561,1 855 4,91 0,22 17,48 855 t+2 t+3 174,4 7,0 855,0 569 5,94 0,38 18,97 569 t+3 t+4 138,0 6,8 605,4 503 5,93 0,41 17,93 503 t+4 t+5 146,0 6,0 672,4 285 7,22 0,53 20,08 285 t+5 Število zaposlenih relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.1.c: Dodana vrednost Dodana vrednost (v EUR) Povprečje p5 p95 N Dodana vrednost relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 3.943.177 15.411 14.591.496 1083 4,72 0,03 17,57 1083 t-5 t-4 4.151.235 14.860 14.158.534 1126 4,86 0,04 17,18 1126 t-4 t-3 4.394.329 25.868 15.494.926 1173 5,34 0,05 18,43 1173 t-3 t-2 4.723.293 43.745 16.001.486 1210 5,61 0,10 19,52 1210 t-2 t-1 5.088.445 78.605 17.390.527 1236 5,38 0,15 19,52 1236 t-1 t0 4.758.667 105.429 16.707.040 1237 5,18 0,18 19,30 1237 t0 t+1 5.116.149 112.949 18.164.509 1228 5,40 0,17 19,94 1228 t+1 t+2 5.020.522 140.615 17.342.635 855 5,25 0,25 19,04 855 t+2 t+3 6.883.066 262.289 26.161.630 569 6,35 0,37 21,12 569 t+3 t+4 5.117.572 237.903 19.351.895 503 6,27 0,33 19,56 503 t+4 t+5 4.909.765 165.736 20.013.887 285 7,82 0,47 23,31 285 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.1.d: Povprečna produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 30.947 7.347 60.065 1083 1,53 0,29 3,30 1083 t-5 t-4 31.982 9.391 63.582 1126 1,58 0,38 3,41 1126 t-4 t-3 31.661 10.082 69.604 1173 1,54 0,35 3,51 1173 t-3 t-2 35.370 13.167 69.702 1210 1,53 0,45 3,21 1210 t-2 t-1 37.915 14.757 76.217 1236 1,46 0,47 3,34 1236 t-1 te 37.196 15.032 73.614 1237 1,49 0,52 3,15 1237 t0 t+1 36.420 15.176 71.796 1228 1,51 0,50 3,22 1228 t+1 t+2 37.719 15.545 77.064 855 1,50 0,53 3,32 855 t+2 t+3 38.920 16.728 71.846 569 1,34 0,53 3,06 569 t+3 t+4 38.199 14.812 65.577 503 1,38 0,49 2,92 503 t+4 t+5 40.039 12.929 64.360 285 1,43 0,42 2,84 285 t+5 Dodana vrednost na zaposlenega relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.1.e: Povprečni letni stroški za plače na zaposlenega Povprečna plača (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 14.646 5.190 27.119 1083 1,46 0,52 2,63 1083 t-5 t-4 15.848 6.983 28.095 1126 1,45 0,59 2,44 1126 t-4 t-3 16.847 7.678 30.957 1173 1,44 0,62 2,51 1173 t-3 t-2 18.253 9.791 32.073 1210 1,47 0,78 2,53 1209 t-2 t-1 20.058 11.272 33.742 1236 1,51 0,87 2,51 1236 t-1 t0 21.201 12.509 34.657 1237 1,52 0,90 2,58 1237 t0 t+1 22.069 12.968 37.028 1228 1,53 0,89 2,56 1228 t+1 t+2 22.214 13.390 36.000 855 1,50 0,88 2,59 855 t+2 t+3 23.258 14.382 38.371 569 1,54 0,94 2,57 569 t+3 t+4 23.797 14.630 37.092 503 1,54 0,93 2,54 503 t+4 t+5 24.895 15.527 39.464 285 1,58 1,01 2,54 285 t+5 Povprečna plača relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Rast pri prejemnikih spodbud opazimo tudi pri plačah (povprečni stroški za plače na zaposlenega), kjer v povprečju rastejo v celotnem opazovanem obdobju. Pet let po prejemu imajo prejemniki v povprečju 16% višjo povprečno plačo na zaposlenega, razlike glede na povprečje panoge pa prejemniki ne povečajo bistveno (od 1,52-krat na 1,58-krat več od povprečja v panogi). Kapitalna intenzivnost se v povprečju za prejemnike ne povečuje (razen v četrtem letu), opazimo pa tudi zmanjševanje prednosti, če prejemnike primerjamo s povprečnim podjetjem v panogi (Tabela 5.1.e). Prejemnikom spodbud naraščajo tudi prihodki od izvoza, prednost v vrednosti izvoza glede na povprečje panoge po prejemu spodbude raste po prvem letu. (Tabela 5.1.f). Izvozna intenzivnost prejemnikov spodbud po prejemu spodbud v povprečju stalno narašča, napram povprečju panoge pa prejemniki prednost v petih letih po prejemu spodbud prednost rahlo povečujejo (Tabela 5g-2h). _TABELA 5.1.f: Vrednost opredmetenih stalnih sredstev na zaposlenega_ Kapitalska intenzivnost (v EUR na zaposlenega) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 101.894 1.935 112.243 1083 1,24 0,04 3,21 1083 t-5 t-4 53.193 2.424 110.379 1126 1,29 0,05 3,11 1126 t-4 t-3 58.591 1.700 115.029 1173 1,33 0,04 3,35 1173 t-3 t-2 64.214 2.283 129.153 1210 1,37 0,06 3,52 1209 t-2 t-1 57.253 2.653 135.811 1236 1,31 0,07 3,55 1236 t-1 to 70.828 3.670 178.099 1237 1,60 0,12 4,22 1237 to t+1 67.361 4.353 146.997 1228 1,49 0,13 3,60 1228 t+1 t+2 61.026 5.683 138.408 855 1,35 0,14 3,65 855 t+2 t+3 57.768 4.502 123.700 569 1,28 0,11 3,13 569 t+3 t+4 60.654 5.295 123.928 503 1,29 0,13 3,05 503 t+4 t+5 59.263 3.676 133.054 285 1,30 0,13 3,05 285 t+5 Kapitalska intenzivnost relativno glede na povpr. panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.1.g: Vrednost izvoza Vrednost izvoza (v EUR) Vrednost izvoza relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 7.611.380 0 34.193.190 1083 5,80 0,00 26,22 1083 t-5 t-4 8.434.251 0 37.785.069 1126 7,12 0,00 26,76 1126 t-4 t-3 9.429.778 0 38.310.628 1173 7,72 0,00 27,72 1173 t-3 t-2 10.445.243 0 44.650.309 1210 8,74 0,00 27,28 1209 t-2 t-1 11.466.738 0 45.067.601 1236 7,81 0,00 27,37 1236 t-1 to 10.981.476 0 41.729.261 1237 8,36 0,00 28,65 1237 to t+1 12.165.477 0 49.657.820 1228 7,84 0,00 31,11 1228 t+1 t+2 11.622.012 0 49.240.527 855 8,08 0,00 32,11 855 t+2 t+3 16.581.973 0 78.868.302 569 8,30 0,00 36,87 569 t+3 t+4 11.758.734 0 63.428.476 503 8,70 0,00 39,69 502 t+4 t+5 11.272.684 0 53.830.746 285 10,04 0,00 46,33 285 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.1.h: Delež izvoza v celotnih prihodkih od prodaje Delež izvoza v celotni prodaji Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 37,0% 0,0% 92,7% 1061 2,37 0,00 7,84 1061 t-5 t-4 38,1% 0,0% 93,1% 1105 2,43 0,00 7,84 1105 t-4 t-3 38,6%% 0,0% 93,6% 1155 2,46 0,00 7,79 1155 t-3 t-2 39,3°% 0,0% 94,1% 1194 2,45 0,00 7,43 1194 t-2 t-1 40,3% 0,0% 94,8% 1231 2,42 0,00 7,29 1231 t-1 t0 40,3% 0,0% 95,1% 1235 2,33 0,00 7,31 1235 t0 t+1 40,9% 0,0% 95,4% 1228 2,32 0,00 6,83 1228 t+1 t+2 43,2% 0,0% 95,8% 854 2,38 0,00 7,00 854 t+2 t+3 46,9% 0,0% 96,1% 569 2,47 0,00 7,00 569 t+3 t+4 46,6% 0,0% 96,3% 503 2,47 0,00 6,88 502 t+4 t+5 47,0% 0,0% 96,3% 285 2,63 0,00 7,52 285 t+5 Delež izvoza relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 5.1.3. Analiza poslovanja podjetij s spodbudami za investicije v R&R in tehnologijo z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) in z metodo paritve V nadaljevanju primerjamo prejemnike spodbud za investicije v R&R in tehnologijo z njim podobnimi podjetji iz iste panoge in istega leta. To storimo v prvem koraku z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) (glej poglavje 3). Pri Bernard&Jensen premijah izračunamo, za koliko se razlikujejo prejemniki od neprejemnikov v izbranem kazalniku uspešnosti poslovanja v razdobju od 5 let pred do 5 let po letu prejema vavčerske spodbude. Kompozicija podjetij v posameznem letu se spreminja. Tabela 5.2. prikazuje vrednosti regresijskega koeficienta p1 za vsak preučevan indikator poslovanja posebej, pri čemer vrstica to označuje leto prejema sredstev. Statistične razlike med prejemniki in neprejemniki ugotovimo pri prodaji, zaposlenosti, izvozni intenzivnosti,kapitalni intenzivnosti, produktivnosti dela in dodani vrednosti. Pri prodaji, zaposlenosti, dodani vrednosti, produktivnosti in kapitalni intenzivnosti prejemniki vavčerjev izstopajo že pred prejemom spodbude, v obdobju po prejemu sredstev pa beležijo dodatno izboljšanje premije nad njihovimi konkurenti neprejemniki spodbud v celotne preučevanem obdobju (v vseh petih letih po prejemu). Najvišje so premije v zaposlenosti (v letu prejema in naslednjem letu), sledijo v kapitalni intenzivnosti (v prvih treh letih) in prodaji, kjer premija minimalno narašča od prejema (ko prejemniki v povprečju prodajo 1,24 krat več) do tretjega leta (ko prejemniki v povprečju prodajo za 1,3 krat več). TABELA 5.2: Bernard&Jensen premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo v času (logaritmske absolutne vrednosti spremenljivk), 2000-2009 Prodaja Zaposlen. Izvoz Izv.Inten. Povprečna plača Kap. Inten. Prod. dela Dodana vrednost prodaja emp izvoz exshare avgwage k/l va va/l t-5 0,133 1,803 0,882 0,878 -0,077 0,283 0,118 0,000 t-5 t-4 0,169 1,829 0,927 0,885 -0,080 0,342 0,135 0,016 t-4 t-3 0,133 1,877 0,907 0,890 -0,086 0,382 0,109 0,000 t-3 t-2 0,168 1,927 1,047 0,981 -0,091 0,426 0,131 0,026 t-2 t-1 0,186 1,964 1,122 1,014 -0,099 0,501 0,143 0,048 t-1 to 0,179 2,039 1,138 1,004 -0,158 0,810 0,180 0,095 t t+1 0,299 2,105 1,210 1,003 -0,071 0,672 0,320 0,083 t+1 t+2 0,376 2,135 1,331 1,080 -0,072 0,576 0,360 0,055 t+2 t+3 0,407 2,404 1,465 1,161 -0,077 0,354 0,369 0,015 t+3 t+4 0,431 2,309 1,466 1,138 -0,069 0,322 0,394 0,010 t+4 t+5 0,478 2,399 1,580 1,153 -0,063 0,207 0,427 -0,004 t+5 Opomba: odebeljene vrednosti označujejo statistično značilne ocene regresijskega koeficienta p1 pri stopnji tveganja 5%. Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Premije postopno rastejo tudi v izvozni intenzivnosti. Slika 5.1. Premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo med gospodarskimi družbami po metodi Bernard & Jensen (logaritmske vrednosti) Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Da bi še bolje kontrolirali razlike med panogami izvedemo izračune premij še s pomočjo relativno izraženih kazalnikov, kjer za vsako leto in 3-mestno panogo izračunamo povprečje indikatorja in potem za vsako opazovanje izračunamo relativni odklon od pripadajočega povprečja. Vrednosti regresijskih koeficientov so prikazane v Tabeli 5.3, kjer smo namesto logaritmiranih vrednosti spremenljivk Y in L iz enačbe (1) uporabili relativne vrednosti le-teh, torej rY in rL. Vrednost koeficientov v tabeli sedaj interpretiramo na naslednji način: izraz 100* P1 pomeni za koliko odstotnih točk je vrednost indikatorja višja v skupini prejemnikov sredstev. Na ravni prodaje (ki sicer premija za prejemnike raste) in izvoza (kjer trendno premija pada) ni statističnih razlik med prejemniki in neprejemniki. Prejemniki vavčerskih spodbud so v obdobju po letu črpanja pomoči uspeli ohranjati (statistično značilne večje) premije nad neprejemniki v zaposlenosti, plačah, kapitalni intenzivnosti, izvozni intenzivnosti in dodani vrednosti. Povečanje premij v zaposlenosti je prisotno do tretjega leta po prejemu, v produktivnosti dela pa v drugem letu po prejemu. Prejemniki niso ustvarili dodatne premije (glede na obdobje prejema) na področju izvozne intenzivnosti, povprečnih plač in produktivnosti. TABELA 5.3: Bernard&Jensen premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in _tehnologijo v času (relativne vrednosti spremenljivk), 2000-2009_ Rel. prodaja Rel. zaposlen. Izvoz Izv. Inten. Povprečna plača Kap. Inten. Prod. dela Dodana vrednost prodaja emp izvoz exshare avgwage k/l va va/l t-5 0,391 3,027 2,257 1,266 0,221 0,213 0,304 0,288 t-5 t-4 0,664 3,404 3,525 1,344 0,227 0,257 0,408 0,363 t-4 t-3 0,898 3,667 4,063 1,389 0,232 0,313 0,903 0,363 t-3 t-2 1,503 3,851 5,186 1,418 0,271 0,352 1,358 0,379 t-2 t-1 1,278 3,685 3,940 1,413 0,300 0,279 0,989 0,311 t-1 t„ 1,246 3,825 4,307 1,361 0,320 0,578 0,503 0,365 t t+1 1,474 3,938 3,961 1,357 0,312 0,422 0,941 0,356 t+1 t+2 1,506 3,894 4,526 1,445 0,280 0,241 0,931 0,345 t+2 t+3 1,658 4,842 4,185 1,517 0,274 0,120 1,213 0,140 t+3 t+4 1,900 4,796 4,882 1,518 0,273 0,086 1,506 0,156 t+4 t+5 2,861 6,099 5,915 1,679 0,281 0,046 2,515 0,160 t+5 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 5.2. Premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo med gospodarskimi družbami po metodi Bernard&Jensen (relativne vrednosti spremenljivk) Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 5.1.4. Analiza učinkov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo z metodami paritve V zadnjem delu analize predstavljamo rezultate metode paritve, kjer smo izvedli paritev na podlagi enake verjetnosti ali tako imenovani »propensity score matching« (PSM) ter »coarsened exact matching« (CEM) analizo. Pri tej vrsti paritvene analize vsakemu prejemniku pomoči v letu t0 dodelimo množico njemu kar se da podobnih podjetij na podlagi postopka delitve vsake od izbranih spremenljivk na razrede, znotraj katerih potem poteka paritev. Paritev je bila izvedena na podlagi naslednjih spremenljivk: 2-mestna panoga, leto, starost, prodaja, zaposlenost in dodana vrednost na zaposlenega. Za prve tri kriterije smo predpisali paritev brez tolerance (podjetja znotraj iste panoge, istega leta in enake starosti), za ostale spremenljivke pa smo določili razrede, določene s percentilnimi vrednostmi posamezne spremenljivke (20 razredov oz. 5% percentili). Regresijske analize smo v naslednjem koraku izvajali le na prejemnikih in v CEM proceduri izbranih kontrolnih podjetjih, s čimer smo med seboj primerjali samo zelo podobna podjetja v času dodelitve sredstev, nato pa spremljali spremembe v naslednjih letih. Poleg tega smo v regresijah opazovanja obtežili z analitičnimi utežmi, ki jih je določila procedura metode CEM, s čimer smo dosegli uravnotežen vzorec subvencioniranih in kontrolnih podjetij. Tabela 5.4.: Učinki na poslovne indikatorje zaradi spodbude za investicije v R&R in tehnologijo; učinek v prvem letu po prejemu (FD), povprečni učinek v obdobju pred prejemom in po prejemu (fiksni učinek, FE), in učinek od začetka do konca opazovanja (LD) po metodi paritve (CEM) V EUR FE FD LD prodaja 83,05 -93,33 1916,3 zaposlenost (št. zap) 3.513 -1.250 -3.499 izvoz 264,78 167,71 698,35 delež izvoza v prodaji 0,016 0,001 0,063 kapitalska intenzivnost 7,76 20,54 4,68 povprečna plača 1575 -42,92 -5795,83 produktivnost dela 817,08 -3750,41 642,5 dodana vrednost 188,00 70,58 440,4 Vir: Lastni izračuni, paritev CEM. Kumulativni učinek prejemanja spodbud se med gospodarskimi družbami najmočneje kaže pri prodaji in povprečni plači na zaposlenega (usposabljanje). Tabela5.5.: Medletne spremembe v prodaji in kumulativne spremembe v prodaji po metodi razlik v razlikah V EUR CEM V 1000 SIT CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR DID0 137,094* 132,307 -331.675 -0,99 1.226 17.671 5,4 DID1 -129,366** 151,689 752.207 2,38 1.216 543.815 4,7 DID2 -29,343 -126,086 489.761 1,42 849 725.388 26,6 DID3 44,635 -230,764* -19.794 -0,05 567 267.076 37,3 DID4 9,066 57,033 -806.271 -1,61 500 -693.592 -65,9 CUM1 -129,366** 151,689 752.207 2,38 1.216 543.815 4,7 CUM2 -16,705 26,312 985.398 1,64 848 1.240.219 19,9 CUM3 11,585 -203,223** 1.377.543 1,33 566 1.846.940 55,0 CUM4 -6,033 -146,267 -569.100 -0,48 501 15.809 -72,7 Opomba: Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 5.6.: Medletne spremembe v zaposlenosti in kumulativne spremembe v zaposlenosti po metodi razlik v razlikah V EUR CEM CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR DID0 -0.151 0.899 -1,67 -1,54 1.226 0,1 -0,01 DID1 2.334** 3.740*** 2,36 1,92 1.216 2,0 0,12 DID2 2.360** 2.156* 0,10 0,07 849 1,0 0,05 DID3 1.597 1.531 -3,63 -1,90 567 0,0 -0,08 DID4 1.387 1.544 -7,85 -3,56 500 -5,3 -0,38 CUM1 2.334** 3.740*** 2,36 1,92 1.216 2,0 0,12 CUM2 4.613*** 5 704*** 3,07 1,43 848 2,8 0,19 CUM3 8.865*** 11 29*** 0,01 0,00 566 2,8 0,15 CUM4 10.01*** 12.26*** -6,16 -1,83 501 -3,2 -0,12 Opomba: Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela5.7.: Medletne spremembe v izvozni intenzivnosti in kumulativne spremembe v deležu izvoza v prodaji po metodi razlik v razlikah V EUR CEM CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR DID0 7.57e-05 -0.00229 0,02% 0,05 1.226 -0,17% -0,02% DID1 0.00129 0.00249 0,44% 1,31 1.216 0,56% 0,01% DID2 0.0128** 0.0125** 1,15% 3,14 849 0,84% 0,02% DID3 0.00414 0.00192 0,14% 0,33 567 0,11% 0,03% DID4 0.00486 0.00185 -0,07% -0,16 500 -0,03% -0,03% CUM1 0.00129 0.00249 0,44% 1,31 1.216 0,56% 0,01% CUM2 0.0134** 0.0137* 1,55% 3,16 848 1,50% 0,03% CUM3 0.0259*** 0.0210** 2,29% 3,45 566 1,99% 0,06% CUM4 0.0311*** 0.0200 2,40% 3,20 501 2,04% 0,05% Opomba: Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 5.8.: Medletne spremembe v izvozu in kumulativne spremembe v izvozu po metodi razlik v razlikah V EUR CEM v 1000 SIT CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR DID0 102,823* 10,938 108.801 0,40 1.226 184.006 12,93 DID1 -99,407** -29,774 864.703 3,46 1.216 566.659 12,24 DID2 -8,834 16,848 390.489 1,25 849 622.243 15,19 DID3 28,196 18,174 -70.240 -0,18 567 125.929 19,06 DID4 30,757 -19,110 -542.564 -1,20 500 -488.269 -49,91 CUM1 -99,407** -29,774 864.703 3,46 1.216 566.659 12,24 CUM2 -32,751 3,894 927.498 1,83 848 1.209.381 15,16 CUM3 -1,245 1,922 1.316.002 1,48 566 1.788.771 36,45 CUM4 -6,732 -34,094 283.023 0,28 501 724.115 -41,57 Opomba:* Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 5.9.: Medletne spremembe v povprečni plači in kumulativne spremembe v povprečni plači v prodaji po metodi razlik v razlikah V EUR CEM v 1000 SIT CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR DID0 87.28** 75.21 2.049 16,79 1.226 776 0,06 DID1 -26.85 -53.64 644 6 1.216 311 0,02 DID2 -17.18 1.923 623 5,36 849 412 0,03 DID3 -46.24 39.35 353 2,59 567 290 0,04 DID4 41.28 29.91 767 5,3 500 376 0,02 CUM1 -26.85 -53.64 644 6,00 1.216 311 0,02 CUM2 -23.51 -46.67 1.007 6,56 848 653 0,06 CUM3 -61.48 12.51 1.890 9,20 566 1.236 0,11 CUM4 -53.31 16.02 2.052 8,85 501 1.163 0,10 Opomba: *Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 5.10: Medletne spremembe v kapitalski intenzivnosti in kumulativne spremembe v kapitalski intenzivnosti ^ po metodi razlik v razlikah ___ V EUR CEM v 1000 SIT CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR DID0 4,116*** 2,802*** 14.541 3,02 1.226 9.594 0,196 DID1 -621.5 -3,438*** -4.734 -0,58 1.216 -7.577 0,041 DID2 -1,509 -1,402 -5.318 -0,58 849 -5.526 -0,290 DID3 -1,066 -1,020 -13.839 -1,63 567 -8.764 -1,526 DID4 -7,663 -6,895 8.484 0,88 500 7.788 0,176 CUM1 -621.5 -3,438*** -4.734 -0,58 1.216 -7.577 0,041 CUM2 -2,818** -3,000** -11.203 -1,20 848 -8.819 -0,270 CUM3 -6,021 -3,094 -29.335 -2,03 566 -16.432 -2,000 CUM4 -13,457** -7,147 -31.813 -1,94 501 -9.786 -1,056 Opomba: * Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Na daljši rok ( v obdobju pet let od prejema pa do pet let po prejemu spodbude) so potrjeni pozitivni učinki na prodajo, povprečno plačo na zaposlenega, skupno ustvarjeno dodano vrednost in povečanje ravni izvoza, na krajši rok pa so potrjeni učinki na kapitalsko intenzivnost, kjer se opazi vpliv v letu prejema sredstev. Tabela 5.11: Medletne spremembe v produktivnosti dela in kumulativne spremembe v produktivnosti dela po metodi razlik v razlikah ____ V EUR CEM v 1000 SIT CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR DID0 49.52 -85.85 2.843 1,80 1.226 387 0,04 DID1 262.1 -478.1* -1.191 -0,65 1.216 -1.833 0,02 DID2 115.3 -361.8 2.232 1,34 849 832 0,05 DID3 469.6 300.8 -1.838 -0,79 567 778 0,01 DID4 -1,510 -1,124 1.024 0,39 500 374 -0,04 CUM1 262.1 -478.1* -1.191 -0,65 1.216 -1.833 0,02 CUM2 28.01 -646.1* 1.731 0,98 848 693 0,12 CUM3 184.5 -272.3 1.362 0,53 566 2.367 0,18 CUM4 -1,561 -1,290 3.527 1,27 501 2.462 0,17 Opomba: *Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 5.12: Medletne spremembe v dodani vrednosti in kumulativne spremembe v dodani vrednosti dela po metodi razlik v razlikah ^____ V EUR CEM v 1000 SIT CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR DID0 17,823 -2,331 -47.918 -0,61 1.226 50.868 6,01 DID1 16,962 36,232** 245.378 2,58 1.216 145.539 9,27 DID2 18,889 28,046* 202.498 1,69 849 230.419 10,77 DID3 9,428 10,081 -22.594 -0,21 567 75.351 9,88 DID4 16,391 15,162 -218.112 -1,79 500 -185.410 -19,80 CUM1 16,962 36,232** 245.378 2,58 1.216 145.539 9,27 CUM2 41,666** 63,238*** 471.557 2,37 848 444.369 23,56 CUM3 63,680*** 101,571*** 641.911 2,16 566 665.698 42,41 CUM4 80,296*** 109,610*** 242.819 0,93 501 337.451 8,84 Opomba: *Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Pri samostojnih podjetnikih (tudi zaradi manjšega vzorca) ne najdemo statistično značilnih učinkov, zato obsežnih izračunov ne prikazujemo. 5.2. Primerjava razpisov z ESRR in razpisov brez ESRR V nadaljevanju preučujemo morebitne razlike v učinkih zaradi soudeležbe evropskih sredstev v spodbudah za investicije v R&R in tehnologijo. Eno od raziskovalnih vprašanj, ki je bilo v raziskavi dodano s strani naročnika tekom raziskovanja je namreč bilo, kakšne so razlike v poslovanje podjetij, če v spodbudah sodeluje ESRR. sodelujejo V ta namen prikazujemo rezultate poslovanja za dve skupini podjetij; najprej za podjetja, kjer v spodbudah za investicije v R&R in tehnologijo ESRR ni bil udeležen (Tabele 5.13.1.a-1.h), nato pa še za podjetja, ki so prejemala spodbude tudi s strani ESRR (Tabele 5.14.1.a-1.h). V obeh skupinah gre za različen nabor (vzorce) podjetij. Poleg prikaza poslovanja za oba različna vzorca prikazujemo tudi izračun premij po vzoru Bernard & Jensen (1999) za obe skupini podjetij, v tabelah 5.15 in 5.16 za podjetja s spodbudami s soudeležbo ESRR, v tabelah 5.17 in 5.18 pa za podjetja brez soudeležbe ESRR. Morebitne razlike v učinkih spodbud za investicije v R&R in tehnologijo zaradi soudeležbe ESRR smo preverjali tudi v izračunih z uporabo metode paritve, kjer smo v CEM metodi posebej kontrolirali učinek soudeležbe ESRR. V večini opravljenih izračunov se ni pokazal kot statistično značilen, zato v splošnem ne moremo govoriti, da so učinki spodbud s strani ESRR drugačni kakor učinki spodbud, kjer ESRR ne sodeluje. Edino razliko med evropskimi in drugimi razpisi, ki se je pokazala kot statistično značilna v celotnem obdobju po prejemu spodbude, je mogoče opaziti pri vplivu na zaposlenost. Spodbude s strani ESRR statistično značilno zmanjšujejo učinek spodbud za investicije v R&R in tehnologijo na zaposlenost prejemnikov. V posameznih letih je bil ugotovljen statistično značilen vpliv še pri nekaterih učinkih: v prvem letu po prejemu pomoči je bil ugotovljen pozitiven vpliv na kapitalsko intenzivnost, produktivnost in dodano vrednost. Soudeležba s strani ESRR je torej prispevala k povečanju kapitalske intenzivnosti, produktivnosti in dodane vrednosti v prvem letu po prejemu pomoči. 5.2.1. Uspešnost podjetij, ki so prejela spodbude v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči brez ESRR Tabela 5. 13 .1.a-1h. Povprečne vrednosti izbranih kazalcev poslovanja prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo s strani ESRR med gospodarskimi družbami od obdobja 5 let pred prejemom sredstev do 5. leta po prejemu sredstev TABELA5.13.!a: Cisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje Povprečje p5 (v EUR) p95 N Prihodki od prodaje relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 9.661.188 67.831 35.479.123 894 3,98 0,04 15,64 894 t-5 t-4 10.658.655 78.142 39.386.342 933 4,07 0,04 15,23 933 t-4 t-3 11.848.782 80.170 39.612.999 976 4,20 0,05 16,18 976 t-3 t-2 13.228.751 124.387 46.319.479 1006 4,55 0,08 17,06 1005 t-2 t-1 14.172.534 210.816 47.988.650 1028 4,51 0,10 17,06 1028 t-1 t0 12.545.155 236.843 42.146.553 1030 4,66 0,13 17,96 1030 t0 t+1 13.617.080 253.697 52.996.161 1022 4,79 0,13 18,39 1022 t+1 t+2 11.400.058 288.896 38.218.336 651 4,61 0,15 16,86 651 t+2 t+3 16.431.990 504.377 70.522.450 370 5,90 0,24 20,62 370 t+3 t+4 15.673.923 552.842 71.357.036 364 6,24 0,26 20,58 364 t+4 t+5 14.873.681 450.184 50.909.698 202 7,62 0,40 23,87 202 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.13.1.b: Število zaposlenih_ Število zaposlenih Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 117,0 0,4 499,0 894 3,65 0,02 16,44 894 t-5 t-4 115,0 0,8 489,0 933 3,67 0,04 16,09 933 t-4 t-3 112,7 1,0 462,8 976 3,96 0,05 17,22 976 t-3 t-2 112,4 1,5 460,0 1006 4,13 0,09 16,21 1005 t-2 t-1 113,5 2,2 472,0 1028 4,23 0,13 15,00 1028 t-1 t0 107,2 3,0 426,7 1030 4,33 0,17 14,59 1030 t0 t+1 108,6 4,0 453,0 1022 4,53 0,22 15,84 1022 t+1 t+2 97,8 4,4 336,0 651 4,26 0,20 14,99 651 t+2 t+3 139,4 6,5 611,2 370 5,51 0,34 18,97 370 t+3 t+4 130,8 6,5 587,5 364 5,93 0,38 17,23 364 t+4 t+5 147,1 6,0 629,1 202 7,35 0,65 22,51 202 t+5 Število zaposlenih relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednost 5. in 95. percentila obravnavane vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.13.1.c: Dodana vrednost Dodana vrednost (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 3.350.626 9.940 10.674.633 894 4,37 0,02 17,57 894 t-5 t-4 3.477.356 12.072 10.955.479 933 4,02 0,03 16,43 933 t-4 t-3 3.708.697 13.549 11.545.685 976 4,30 0,04 17,76 976 t-3 t-2 4.041.361 39.672 12.534.422 1006 4,63 0,10 19,15 1006 t-2 t-1 4.430.951 69.488 12.787.469 1028 4,75 0,12 18,84 1028 t-1 to 3.972.850 94.780 12.686.129 1030 4,73 0,15 18,59 1030 to t+1 4.244.905 92.447 14.644.187 1022 5,04 0,15 19,56 1022 t+1 t+2 3.698.916 119.258 12.714.455 651 4,69 0,18 18,97 651 t+2 t+3 5.397.142 223.606 17.964.839 370 6,03 0,35 21,80 370 t+3 t+4 5.156.831 226.440 14.853.551 364 6,34 0,32 21,12 364 t+4 t+5 4.805.888 165.736 18.625.985 202 7,97 0,48 25,25 202 t+5 Dodana vrednost relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.13.1d: Povprečna produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 32.748 6.291 66.355 894 1,57 0,25 3,33 894 t-5 t-4 32.800 8.902 66.798 933 1,59 0,35 3,47 933 t-4 t-3 31.692 8.926 69.604 976 1,54 0,34 3,49 976 t-3 t-2 36.524 13.871 71.100 1006 1,54 0,46 3,18 1006 t-2 t-1 39.067 15.078 76.749 1028 1,44 0,46 3,24 1028 t-1 to 38.468 15.484 74.378 1030 1,52 0,51 3,18 1030 to t+1 36.357 15.750 71.872 1022 1,51 0,52 3,29 1022 t+1 t+2 37.350 16.185 78.902 651 1,52 0,48 3,32 651 t+2 t+3 37.924 18.790 71.769 370 1,38 0,52 3,05 370 t+3 t+4 37.731 17.723 64.534 364 1,43 0,46 2,76 364 t+4 t+5 42.036 14.763 68.911 202 1,64 0,43 3,15 202 t+5 Dodana vrednost na zaposlenega relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.13.1.e: Povprečni letni stroški za plače na zaposlenega Povprečna plača (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 14.800 2.833 27.491 894 1,45 0,27 2,61 894 t-5 t-4 15.946 6.554 28.186 933 1,44 0,53 2,40 933 t-4 t-3 16.884 6.574 30.745 976 1,42 0,46 2,49 976 t-3 t-2 18.446 9.791 32.073 1006 1,47 0,77 2,52 1005 t-2 t-1 20.345 11.141 34.113 1028 1,50 0,87 2,47 1028 t-1 te 21.505 12.649 34.997 1030 1,52 0,89 2,57 1030 t0 t+1 22.302 13.172 37.028 1022 1,53 0,87 2,59 1022 t+1 t+2 22.360 13.390 36.727 651 1,49 0,85 2,62 651 t+2 t+3 23.647 14.490 38.148 370 1,57 0,93 2,78 370 t+3 t+4 24.626 15.426 37.147 364 1,57 0,94 2,54 364 t+4 t+5 25.790 15.675 40.913 202 1,62 1,03 2,58 202 t+5 Povprečna plača relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA5.13.1.f: Vrednost opredmetenih stalnih sredstev na zaposlenega Kapitalska intenzivnost (v EUR na zaposlenega) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 53.152 1.731 126.995 894 1,23 0,03 3,30 894 t-5 t-4 53.092 1.602 111.147 933 1,29 0,04 3,20 933 t-4 t-3 59.916 1.362 115.029 976 1,33 0,03 3,50 976 t-3 t-2 66.768 1.953 130.779 1006 1,41 0,05 3,62 1005 t-2 t-1 58.567 2.625 143.326 1028 1,34 0,07 4,00 1028 t-1 t> 70.976 3.580 188.060 1030 1,57 0,11 4,26 1030 t0 t+1 61.901 3.755 160.571 1022 1,36 0,12 3,77 1022 t+1 t+2 57.287 5.721 154.613 651 1,28 0,14 3,77 651 t+2 t+3 48.095 3.823 132.607 370 1,14 0,10 3,13 370 t+3 t+4 49.717 5.218 129.147 364 1,13 0,11 3,05 364 t+4 t+5 63.721 3.676 157.599 202 1,39 0,13 3,65 202 t+5 Kapitalska intenzivnost relativno glede na povpr. panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema vavčerske spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.13.1.g: Vrednost izvoza Vrednost izvoza (v EUR) Vrednost izvoza relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 6.308.250 0 24.993.302 894 5,68 0,00 26,44 894 t-5 t-4 6.959.377 0 25.393.327 933 6,11 0,00 25,06 933 t-4 t-3 7.906.539 0 27.560.679 976 6,21 0,00 27,37 976 t-3 t-2 8.796.499 0 31.099.282 1006 6,57 0,00 25,06 1005 t-2 t-1 9.511.300 0 30.679.791 1028 5,73 0,00 25,80 1028 t-1 to 8.330.237 0 27.696.486 1030 6,01 0,00 26,22 1030 to t+1 9.331.226 0 32.030.654 1022 6,07 0,00 29,13 1022 t+1 t+2 7.326.544 0 24.852.742 651 6,76 0,00 29,67 651 t+2 t+3 10.881.176 0 60.090.135 370 7,33 0,00 35,15 370 t+3 t+4 10.389.021 0 48.405.942 364 7,94 0,00 36,81 363 t+4 t+5 9.522.409 0 40.330.921 202 9,04 0,00 43,71 202 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.13.1.h: Delež izvoza v celotnih prihodkih od prodaje Delež izvoza v celotni prodaji Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 35,3% 0,0% 93,0% 874 2,38 0,00 8,05 874 t-5 t-4 36,5% 0,0% 92,8% 915 2,43 0,00 8,14 915 t-4 t-3 37,4%% 0,0% 93,1% 959 2,44 0,00 7,79 959 t-3 t-2 38,2°% 0,0% 94,4% 992 2,43 0,00 7,43 992 t-2 t-1 39,4% 0,0% 94,8% 1023 2,41 0,00 7,39 1023 t-1 to 39,3% 0,0% 95,3% 1028 2,30 0,00 7,45 1028 to t+1 39,8% 0,0% 95,5% 1022 2,31 0,00 6,83 1022 t+1 t+2 42,0% 0,0% 95,9% 650 2,40 0,00 7,06 650 t+2 t+3 46,7% 0,0% 97,0% 370 2,48 0,00 6,91 370 t+3 t+4 47,0% 0,0% 96,7% 364 2,45 0,00 6,11 363 t+4 t+5 48,6% 0,0% 96,4% 202 2,65 0,00 7,52 202 t+5 Delež izvoza relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 5.2.2. Uspešnost podjetij, ki so prejela spodbude v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči s strani ESRR Tabela 3. 1 .2.a-2h. Povprečne vrednosti izbranih kazalcev poslovanja prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo s strani ESRR med gospodarskimi družbami od obdobja 5 let pred prejemom sredstev do 5. leta po prejemu sredstev TABELA 5.14.1a: Čisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje Povprečje p5 (v EUR) p95 N Prihodki od prodaje relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 18.793.069 294.195 91.804.373 189 5,83 0,21 18,03 189 t-5 t-4 20.864.192 299.666 97.229.177 193 7,31 0,23 19,36 193 t-4 t-3 22.524.065 314.130 109.330.663 197 8,20 0,27 22,39 197 t-3 t-2 24.472.905 280.287 116.841.930 204 9,19 0,21 23,94 204 t-2 t-1 27.420.815 431.126 114.338.174 208 9,04 0,35 26,39 208 t-1 to 30.872.626 568.920 117.676.515 207 9,89 0,35 27,43 207 to t+1 33.385.357 677.779 131.864.463 206 8,96 0,33 27,43 206 t+1 t+2 32.186.884 750.672 129.778.000 204 7,97 0,32 24,66 204 t+2 t+3 33.925.413 662.331 153.563.679 199 7,11 0,32 29,25 199 t+3 t+4 19.509.251 580.124 102.653.981 139 6,24 0,25 21,76 139 t+4 t+5 19.649.316 556.159 118.093.807 83 7,79 0,33 24,12 83 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.14.b: Število zaposlenih Število zaposlenih Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 267,0 3,0 959,0 189 5,69 0,23 17,43 189 t-5 t-4 268,2 3,0 994,0 193 7,68 0,20 17,43 193 t-4 t-3 259,3 3,9 1007,0 197 7,82 0,28 18,87 197 t-3 t-2 257,9 5,0 1007,0 204 8,06 0,30 19,77 204 t-2 t-1 255,7 6,4 1041,4 208 6,62 0,38 22,00 208 t-1 to 253,9 7,5 1059,1 207 7,00 0,57 23,98 207 to t+1 256,8 7,7 1096,4 206 6,85 0,56 23,90 206 t+1 t+2 248,6 9,6 1069,6 204 6,96 0,61 20,77 204 t+2 t+3 239,5 9,5 1074,0 199 6,73 0,48 19,07 199 t+3 t+4 156,8 9,1 938,5 139 5,95 0,48 18,52 139 t+4 t+5 143,4 7,3 832,9 83 6,90 0,52 18,84 83 t+5 Število zaposlenih relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.14.c: Dodana vrednost Dodana vrednost (v EUR) Povprečje p5 p95 N Dodana vrednost relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 6.746.036 74.307 33.350.860 189 6,38 0,14 17,75 189 t-5 t-4 7.408.897 92.706 36.346.036 193 8,93 0,27 22,46 193 t-4 t-3 7.791.170 97.217 37.576.027 197 10,48 0,21 23,71 197 t-3 t-2 8.086.150 98.640 36.994.037 204 10,45 0,23 24,51 204 t-2 t-1 8.337.990 172.976 38.695.385 208 8,51 0,41 25,67 208 t-1 t0 8.668.761 230.341 40.214.972 207 7,41 0,53 31,84 207 t0 t+1 9.438.529 244.417 41.729.261 206 7,17 0,49 22,42 206 t+1 t+2 9.237.999 327.500 38.564.722 204 7,03 0,65 19,11 204 t+2 t+3 9.645.840 298.389 43.815.724 199 6,94 0,50 21,12 199 t+3 t+4 5.014.768 287.769 25.863.554 139 6,08 0,35 18,22 139 t+4 t+5 5.162.581 226.202 24.382.111 83 7,44 0,24 22,70 83 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.14.d: Povprečna produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) Dodana vrednost Povprečje na zaposlenega (v EUR) p5 p95 N Dodana vrednost na zaposlenega relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 22.427 7.699 50.421 189 1,34 0,40 2,89 189 t-5 t-4 28.026 11.561 54.993 193 1,54 0,43 3,08 193 t-4 t-3 31.509 12.254 72.844 197 1,58 0,36 3,54 197 t-3 t-2 29.681 11.155 59.859 204 1,47 0,39 3,34 204 t-2 t-1 32.221 14.128 69.853 208 1,59 0,50 3,63 208 t-1 t0 30.868 14.346 62.881 207 1,34 0,53 2,72 207 t0 t+1 36.730 14.254 69.360 206 1,48 0,48 2,95 206 t+1 t+2 38.895 15.137 64.360 204 1,44 0,59 3,24 204 t+2 t+3 40.772 13.586 90.181 199 1,26 0,55 3,15 199 t+3 t+4 39.425 11.497 70.699 139 1,24 0,54 3,38 139 t+4 t+5 35.180 11.497 59.352 83 0,91 0,42 2,51 83 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.14.e: Povprečni letni stroški za plače na zaposlenega Povprečna plača (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 13.918 7.772 25.751 189 1,52 0,78 2,73 189 t-5 t-4 15.373 8.777 27.999 193 1,53 0,78 2,70 193 t-4 t-3 16.666 9.403 31.584 197 1,56 0,83 2,82 197 t-3 t-2 17.300 9.821 31.825 204 1,49 0,82 2,62 204 t-2 t-1 18.638 11.558 32.611 208 1,53 0,95 2,63 208 t-1 t0 19.688 12.134 33.742 207 1,53 0,94 2,66 207 t0 t+1 20.913 12.214 36.966 206 1,53 0,95 2,40 206 t+1 t+2 21.750 13.784 35.907 204 1,51 0,98 2,39 204 t+2 t+3 22.535 13.784 38.592 199 1,49 0,98 2,51 199 t+3 t+4 21.626 13.495 34.900 139 1,45 0,91 2,59 139 t+4 t+5 22.716 15.431 36.055 83 1,49 1,01 2,36 83 t+5 Povprečna plača relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.14.f: Vrednost opredmetenih stalnih sredstev na zaposlenega Kapitalska intenzivnost (v EUR na zaposlenega) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 332.450 4.615 104.445 189 1,32 0,08 2,70 189 t-5 t-4 53.680 3.572 99.044 193 1,30 0,07 2,78 193 t-4 t-3 52.025 3.511 130.671 197 1,36 0,09 3,07 197 t-3 t-2 51.621 3.091 85.018 204 1,20 0,09 2,45 204 t-2 t-1 50.760 3.012 94.500 208 1,17 0,10 2,42 208 t-1 t0 70.091 6.236 108.225 207 1,76 0,16 2,91 207 t0 t+1 94.449 6.236 108.225 206 2,09 0,21 2,99 206 t+1 t+2 72.960 5.683 115.057 204 1,58 0,16 2,97 204 t+2 t+3 75.754 5.295 121.987 199 1,54 0,14 3,20 199 t+3 t+4 89.293 5.295 118.617 139 1,71 0,14 3,07 139 t+4 t+5 48.411 4.230 112.233 83 1,05 0,13 2,76 83 t+5 Kapitalska intenzivnost relativno glede na povpr. panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.14.g: Vrednost izvoza Vrednost izvoza (v EUR) Vrednost izvoza relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 13.775.392 0 79.285.595 189 6,35 0,00 22,93 189 t-5 t-4 15.564.092 0 88.048.740 193 12,01 0,00 27,28 193 t-4 t-3 16.976.394 0 91.804.373 197 15,17 0,00 37,03 197 t-3 t-2 18.575.810 0 93.473.544 204 19,46 0,00 31,99 204 t-2 t-1 21.131.113 0 88.048.740 208 18,12 0,00 37,99 208 t-1 to 24.173.627 0 93.890.836 207 20,08 0,00 37,07 207 to t+1 26.226.661 0 108.078.785 206 16,66 0,00 37,99 206 t+1 t+2 25.329.607 0 109.747.955 204 12,30 0,00 34,09 204 t+2 t+3 27.181.439 0 132.281.756 199 10,11 0,00 40,43 199 t+3 t+4 15.345.602 0 97.646.470 139 10,68 0,00 68,08 139 t+4 t+5 15.532.399 0 98.063.762 83 12,48 0,00 64,32 83 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.14.h: Delež izvoza v celotnih prihodkih od prodaje Delež izvoza v celotni prodaji Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 44,9% 0,0% 92,7% 187 2,31 0,00 6,88 187 t-5 t-4 45,9% 0,0% 94,2% 190 2,44 0,00 7,65 190 t-4 t-3 44,5%% 0,0% 94,2% 196 2,52 0,00 7,86 196 t-3 t-2 45,0% 0,0% 93,3% 202 2,54 0,00 7,29 202 t-2 t-1 44,6% 0,0% 94,2% 208 2,45 0,00 6,63 208 t-1 to 45,4°% 0,0% 94,5% 207 2,44 0,00 6,53 207 to t+1 46,1% 0,0% 94,8% 206 2,37 0,00 6,53 206 t+1 t+2 47,0% 0,0% 95,2% 204 2,35 0,00 6,53 204 t+2 t+3 47,3% 0,0% 95,3% 199 2,46 0,00 9,14 199 t+3 t+4 45,8% 0,0% 95,3% 139 2,49 0,00 8,08 139 t+4 t+5 43,1% 0,0% 95,3% 83 2,59 0,00 7,06 83 t+5 Delež izvoza relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 5.2.3. Analiza uspešnosti podjetij s spodbudami za investicije v R&R in tehnologijo z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) - samo ESRR TABELA 5.15: Bernard&Jensen premije prejemnikov spodbud v času (logaritmske _absolutne vrednosti spremenljivk), 2000-2009 - samo ESRR_ Prodaja Zaposlen. Izvoz Izv.Inten. Povprečna plača Kap. Inten. Prod. dela Dodana vrednost prodaja emp izvoz exshare avgwage k/l va va/l t-5 0,333 2,497 1,246 1,081 -0,115 0,235 0,300 -0,095 t-5 t-4 0,323 2,553 1,283 1,109 -0,101 0,276 0,272 -0,063 t-4 t-3 0,261 2,562 1,267 1,119 -0,101 0,321 0,207 -0,063 t-3 t-2 0,228 2,624 1,407 1,239 -0,140 0,292 0,147 -0,108 t-2 t-1 0,198 2,630 1,361 1,158 -0,155 0,351 0,140 -0,049 t-1 to 0,148 2,670 1,392 1,197 -0,276 0,606 0,075 -0,045 t t+1 0,227 2,678 1,364 1,153 -0,156 0,515 0,149 -0,052 t+1 t+2 0,281 2,696 1,381 1,151 -0,158 0,392 0,214 -0,060 t+2 t+3 0,312 2,701 1,375 1,095 -0,160 0,330 0,254 -0,060 t+3 t+4 0,251 2,478 1,347 1,101 -0,169 0,336 0,239 -0,061 t+4 t+5 0,337 2,429 1,387 1,057 -0,149 0,250 0,289 -0,080 t+5 Opomba: odebeljene vrednosti označujejo statistično značilne ocene regresijskega koeficienta p1 pri stopnji tveganja 5%. Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 5.3. Premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo med gospodarskimi družbami po metodi Bernard & Jensen (logaritmske vrednosti) - samo ESRR TABELA 5.16: Bernard&Jensen premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo v času (relativne vrednosti spremenljivk), 2000-2009 - samo ESRR Rel. prodaja Rel. zaposlen. Izvoz Izv. Inten. Povprečna plača Kap. Inten. Prod. dela Dodana vrednost prodaja emp izvoz exshare avgwage k/l va va/l t-5 0,310 4,735 1,433 1,207 0,178 0,031 0,140 -0,053 t-5 t-4 1,741 6,779 7,092 1,359 0,200 0,066 2,653 0,163 t-4 t-3 2,601 6,925 10,176 1,472 0,238 0,177 4,188 0,272 t-3 t-2 3,870 7,181 14,710 1,515 0,202 0,064 4,478 0,232 t-2 t-1 3,436 5,695 12,808 1,423 0,237 0,076 2,244 0,384 t-1 t, 3,685 6,047 14,275 1,433 0,235 0,730 0,559 0,173 t t+1 3,203 5,856 11,122 1,359 0,214 1,024 0,711 0,288 t+1 t+2 2,265 5,973 7,168 1,361 0,186 0,413 0,654 0,224 t+2 t+3 1,417 5,706 5,158 1,479 0,152 0,331 0,635 0,013 t+3 t+4 1,228 4,883 6,366 1,510 0,124 0,466 0,552 -0,031 t+4 t+5 2,520 5,827 8,036 1,617 0,134 -0,232 1,593 -0,431 t+5 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 5.4. Premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo med gospodarskimi družbami po metodi Bernard&Jensen (relativne vrednosti spremenljivk) -samo ESRR 5.2.4. Analiza uspešnosti podjetij s spodbudami za investicije v R&R in tehnologijo z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) - brez ESRR TABELA 5.17: Bernard&Jensen premije prejemnikov spodbud v času (logaritmske Prodaja Zaposlen. Izvoz Izv.Inten. Povprečna plača Kap. Inten. Prod. dela Dodana vrednost prodaja emp izvoz exshare avgwage k/l va va/l t-5 0,091 1,653 0,800 0,833 -0,070 0,292 0,080 0,019 t-5 t-4 0,138 1,678 0,851 0,837 -0,076 0,354 0,107 0,032 t-4 t-3 0,108 1,736 0,834 0,843 -0,083 0,393 0,089 0,012 t-3 t-2 0,156 1,786 0,974 0,929 -0,081 0,453 0,128 0,053 t-2 t-1 0,183 1,829 1,076 0,986 -0,088 0,531 0,143 0,067 t-1 to 0,186 1,911 1,090 0,967 -0,135 0,850 0,202 0,123 t t+1 0,314 1,989 1,181 0,974 -0,054 0,703 0,355 0,110 t+1 t+2 0,405 1,960 1,319 1,061 -0,045 0,633 0,405 0,091 t+2 t+3 0,458 2,248 1,516 1,200 -0,034 0,365 0,429 0,053 t+3 t+4 0,497 2,247 1,512 1,154 -0,033 0,316 0,451 0,035 t+4 t+5 0,535 2,387 1,659 1,193 -0,029 0,190 0,482 0,026 t+5 Opomba: odebeljene vrednosti označujejo statistično značilne ocene regresijskega koeficienta p1 pri stopnji tveganja 5%. Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 5.5. Premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo med gospodarskimi družbami po metodi Bernard & Jensen (logaritmske vrednosti) - brez ESRR Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. TABELA 5.18: Bernard&Jensen premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo v času (relativne vrednosti spremenljivk), 2000-2009 - brez ESRR_ Rel. Povprečna Dodana Rel. prodaja zaposlen. Izvoz Izv. Inten. plača Kap. Inten. Prod. dela vrednost prodaja emp izvoz exshare avgwage k/l va va/l t-5 0,408 2,667 2,434 1,279 0,230 0,251 0,338 0,359 t-5 t-4 0,444 2,702 2,802 1,341 0,232 0,295 -0,053 0,403 t-4 t-3 0,560 3,007 2,853 1,372 0,230 0,340 0,248 0,381 t-3 t-2 1,030 3,173 3,283 1,398 0,285 0,409 0,736 0,408 t-2 t-1 0,849 3,278 2,172 1,411 0,312 0,319 0,740 0,295 t-1 to 0,761 3,375 2,321 1,347 0,337 0,546 0,492 0,404 t t+1 1,131 3,546 2,527 1,357 0,331 0,299 0,990 0,370 t+1 t+2 1,273 3,240 3,710 1,472 0,308 0,186 1,018 0,382 t+2 t+3 1,792 4,379 3,680 1,537 0,338 0,007 1,520 0,207 t+3 t+4 2,154 4,761 4,325 1,520 0,328 -0,058 1,863 0,225 t+4 t+5 3,003 6,207 5,067 1,703 0,340 0,158 2,889 0,398 t+5 Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 5.6. Premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo med gospodarskimi družbami po metodi Bernard&Jensen (relativne vrednosti spremenljivk) -brez ESRR Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Pri analizi premij je potrebno upoštevati, da se sestava (kompozicija podjetij) , ki je vključena v analizo iz leta v leto spreminja, in premija ponazarja povprečno vrednost za podjetja, ki so v izračun vključena v tem letu (vendar pa naslednjih leto izstopijo iz izračuna, in zato izstopi vplivajo na izračunano premijo). Premije pri prejemnikih spodbud, kjer sodeluje tudi ESRR, so praviloma pri vseh preučevanih kazalcih višje kakor pri prejemnikih spodbud iz razpisov, kjer ESRR ne sodeluje. Prejemniki spodbud iz ESRR napram neprejemnikom spodbud dosegajo premije v prodaji, izvozu, zaposlenosti, kapitalski intenzivnosti in dodani vrednosti, negativno premijo pa dosegajo pri povprečni plači (pri produktivnosti ni značilna). Premije v prodaji, zaposlenosti, izvozu, izvozni intenzivnosti in produktivnosti dosegajo tudi glede na primerjavo v panogi. Prejemniki spodbud, pri katerih ESRR ne sodeluje, imajo glede na neprejemnike v celotnem obdobju pozitivne premije v prodaji, zaposlenosti, izvozu in izvozni intenziovnosti. Pri povprečni plači je premija negativna (višje imajo tisti, ki spodbud ne prjemajo). 6. ANALIZA SPODBUD ZA INOVACIJSKO OKOLJE, MREŽENJE TER DVIG KAKOVOSTI ČLOVEŠKIH VIROV V tem poglavju analiziramo ukrepe, združene pod točko C našega organigrama, in sicer tiste ukrepe, ki so bili v prvi vrsti namenjeni krepitvi človeških virov v organizacijah ter vzpostavitvi inovativnega okolja. Med ukrepe, ki so bili namenjeni dvigu kakovosti človeških virov v organizacijah štejemo predvsem ukrepa Formiranje interdisciplinarnih razvojnih skupin za delo na tehnološko razvojnih projektih podjetij in Spodbujanje mobilnosti visokokvalificiranega osebja, medtem pa v drugo skupino uvrščamo ukrepa Razvoj (in opravljanje nalog) subjektov inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji s pisarnami za prenos tehnologij) ter ukrep za odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja. Omenjeni razpisi so se pojavljali v različnih letih. Medtem ko sta bila JAPTI-jeva razpisa za izboljšanje kakovosti človeških virov objavljena v letih 2008 in 2009 (prej na MVZT), pa lahko za razpise za razvoj institucij inovativnega okolja ter za vzpostavljanje podjetij v inovativnem okolju najdemo že od leta 2004 dalje. Zato v tem poglavju analiziramo vsak razpis posebej, in sicer glede na njegove temeljne značilnosti kot tudi glede na rezultate, ki smo jih pridobili na tri načine. Za razpise JAPTI za izboljšanje kakovosti človeških virov v inovativnem okolju ter za razpis SPS za delovanje podjetij v inovativnem okolju smo podatke o tem, kako prejemniki vrednotijo ukrepe, dobili s pomočjo vprašalnika/ankete, ki smo jo posredovali vsem prejemnikom finančnih sredstev. Ukrepe za razvoj in delovanje institucij inovativnega okolja pa smo analizirali s pomočjo metode pol-strukturiranih intervjujev, saj je teh prejemnikov tako malo, da bi bilo nesmiselno med njimi izvajati anketo. S pomočjo polstrukturiranih globinskih intervjujev smo poleg odgovorov na konkretna vprašanja s temi sogovorniki dobili uvid v njihovo razumevanje ukrepov za povečevanje konkurenčnosti in inovativnosti, kot tudi, katere ključne popravke ukrepov predlagajo same institucije inovativnega okolja. Med prejemniki sredstev pri ukrepih Interdisciplinarne skupine (nadalje IS), mobilnost (nadalje M) in delovanje podjetij v institucijah inovativnega okolja (nadalje P4A) smo opravili anketo. Število prejemnikov se razlikuje od ukrepa do ukrepa, je pa v celoti število prejemnikov sredstev v okviru ukrepov tako, da smo izbrali anketo kot najustreznejšo metodo. Glede na velike razlike med prejemniki (npr. velikost podjetja, sredstva za R&R idr.) so analize osredotočene na nabor mnenj prejemnikov o ukrepih, a tudi na tak način dajejo pregled nad učinkovitostjo ukrepov. V nadaljevanju analize analiziramo vsak ukrep posebej, in sicer najprej predstavimo namen ukrepa, potem število prejemnikov pomoči ter kot zadnje rezultate ankete/intervjujev. 6.1. Interdisciplinarne skupine v podjetjih (IS) Namen javnega razpisa za spodbujanje formiranja interdisciplinarnih razvojnih skupin za delo na tehnološko razvojnih projektih podjetij je bilo spodbuditi podjetja, da povabijo k sodelovanju visoko kvalificirane strokovnjake z ustreznih področij za delo na tehnološko razvojnih projektih podjetij. Podjetja naj bi strokovnjake izbrala na podlagi svojih potreb. Nameravalo se je podpreti vsaj 10 (v letu 2008) in 60 (v letu 2009) tehnološko razvojnih projektov podjetij, kjer naj se oblikujejo interdisciplinarne razvojne skupine. Razpis je kot upravičene stroške zagotavljal sredstva za stroške zunanjih visoko kvalificiranih strokovnjakov. Eden od temeljnih pogojev razpisa je bil, da je v razvojno skupino lahko vključenih največ 5 (2008) oz. 10 (2009) oseb. Interdisciplinarna razvojna skupina je bila opredeljena kot skupina, ki izvaja razvojne projekte podjetij za- razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ter za znatno izboljšanje obstoječih izdelkov, procesov ali storitev. V okviru javnega razpisa sta bili podprti naslednji raziskovalni stopnji: - industrijske raziskave (do 50% ); - predkonkurenčna razvojno-raziskovalna dejavnost (do 25%). SPLOŠNI PODATKI Na razpis leta 2008 je prišlo 25 prijav podjetij, financiranje je bilo odobreno 14 (56 %); leta 2009 je bilo odobrenih 85 operacij, delež prijav pa je bil številčno večji. V nadaljevanju predstavljamo rezultate ankete, ki smo jo izvedli med prejemniki. Vprašalnik v prilogi 1 smo poslali vsem prejemnikom sredstev na 85 naslovov in prejeli 29 odgovorov. Metodološka pojasnila: Število odobrenih vlog 99 Število prejemnikov sredstev 85 Število odgovorov 29 (30; 1 nepopoln) Odstotek 34 % Respondenti na anketo 38 % direktorjev podjetij, 17 % vodij projekta, 45 % drugi (vodja komunikacij, izvršni direktor, računovodja idr.) Na začetku smo podjetja povprašali o stanju zaposlenih v R&R v njihovem podjetju. Če upoštevamo vsa podjetja,43 kljub dejstvu, da je skupina zelo heterogena (in so nekatera med njimi R&R zelo intenzivna ter tako »kazijo« sliko), lahko ugotovimo, da imajo podjetja danes v povprečju 6,67 zaposlenih, ki se ukvarjajo z R&R, medtem ko je bilo teh zaposlenih ob razpisu 6,33. Pridobljena sredstva so torej pozitivno vplivala na dodatno zaposlitev R&R kadrov v podjetjih. Če izločimo velika podjetja in upoštevamo samo mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP), je slika dodane vrednosti v R&R zaposlenih še bolj jasna, saj je skok iz 5,4 v 5,9 zaposlenih v R&R. Zanimivo je, da se je delež zaposlenih v R&R zmanjšal le v 10 % podjetij, v 31 % podjetij pa je ostal enak. Enostaven izračun pokaže, da se je v 59 % podjetij po koncu ukrepa povečala zaposlitev R&R zaposlenih, kar pokaže primernost in učinkovitost ukrepa. Glede na to, da sta bila ukrepa izvedena v letih 2008 in 2009, tj. v času, ko je gospodarska kriza že vplivala na slovensko gospodarstvo, je ta ugotovitev še toliko bolj spodbujajoča in vodi v sklep, da je ukrep dosegel svoj cilj. 43 Termin podjetja v tem razdelku uporabljamo kot sopomenko za termin respondenti. Slika 6.1.: Sprememba zaposlenih v R&R ■ danes ■ v letu dodelitve pomoči L k ■ IL.i 1 L L i L L h hi 12345678 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 IG 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 *Številke od 1-30 so številke respondentov (N=30). Vir Anketa. To ugotovitev podkrepi tudi dejstvo o lastnih sredstvih podjetij za R&R aktivnosti. Povprečna višina lastnih R&R sredstev v letu dodelitve subvencije je bila 238 tisoč € (brez 'ekscesnih vrednosti', ki jih določamo kot +/-5-kratnik povprečja: 270 tisoč €), danes pa ta znesek znaša 337 tisoč € (317 tisoč €), kar kljub gospodarski krizi predstavlja skoraj 40 % (oz. 17 %) porast sredstev za R&R aktivnost. Glede na to, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v tem obdobju negativna oz. je stagnirala, je ta rezultat impresiven oz. kaže na to, da je ukrep, ki ga je izvedel JAPTI, dal pozitivne učinke. Slika 6. 2: Sredstva v podjetjih, namenjena za R&R 1800000 1600000 1400000 1200000 1000000 800000 600000 400000 200000 0 ■ danes ■ v letu dodelitve ponoči 1 i L 1 il L , L.I I-Lil J J.J 1 1 d LIJ I 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 *Številke od 1-28 so številke respondentov (N=28). Vir Anketa. Projekti, ki jih je odobril JAPTI, so v povprečju trajali leto dni, informacije o teh ukrepih pa so podjetja dobila v veliki meri na spletni strani JAPTI oz. na drugih »oglasnih deskah« na internetu. RAZPISNA DOKUMENTACIJA in KRITERIJI IZBORA Razpisno dokumentacijo prejemniki ocenjujejo pozitivno. Povprečne ocene se gibljejo višje od ocene 4 (na lestvici - od 1 do 7 - 4 predstavlja srednjo vrednost), kar pomeni, da so bila po mnenju respondentov navodila transparentna (povprečna ocena 5,14), razumljiva (povprečna ocena 5,14) in smiselna (povprečna ocena 4,60). Slabša pa je ocena glede administrativne zahtevnosti (3,8). Podjetja so potrdila, da je bila dokumentacija v določenih delih administrativno (pre)zahtevna glede na prejeta sredstva, pri čemer opozarjamo, da je 20 % respondentov tej točki dalo oceno 1. To pomeni, da je bila po mnenju respondentov dokumentacija izrazito prezahtevna. Nekateri so komentirali, da jim je pripravljanje dokumentacije in poročanje vzelo veliko preveč časa. Glede kriterijev izbora prijavljenih projektov so ocene v povprečju boljše od tistih, ki jih je prejela razpisna dokumentacija, kar pomeni, da so bila podjetja s postopkom izbora v veliki meri zadovoljna. Kljub temu so prejemniki podali določene predloge, kako se lahko izboljša razpisno dokumentacijo in postopek izbora: • prezapletena administracija, ki se npr. kaže v tem, da je bilo potrebno vsako spremembo povezano z interdisciplinarno skupino, javljati JAPTI; • preoster selekcijski nivo; dovoliti bi bilo treba sodelovanje tudi raziskovalcem, ki imajo dolgoletno prakso, vendar nimajo VII. stopnje izobrazbe, da sodelujejo v interdisciplinarnih skupinah. Prejemniki bi želeli manjši poudarek na formalnih pogojih, saj znanstveni naziv ni merilo za uspešno delovanje v R&R. • postopek poročanja o plačanih davkih in prispevkih je nekoristen, birokratski in nepotreben, ker se večkrat predloži enako gradivo, in razen podvajanja dela, nihče nima nič od tega. Po mnenju respondentov bi morali v prihodnje razpise vključiti še sledeče kazalce oz. kriterije izbora, da bi bili bolj prijazni uporabniku: • večja vključenost inženirjev in MR iz gospodarstva v projekte; • projekt bi moral biti ocenjen najprej sam po sebi, šele sekundarno bi morali ocenjevati člane projektne skupine; • namesto časovnic bi morali raje poročati o opravljenih urah, ker bi to olajšalo vodenje projekta; • vključen bi moral biti kriterij dodane vrednosti projekta, izboljšav v proizvodnih sistemih in odnosih ipd. Na podlagi tega se lahko meri uspešnost in ne na podlagi sestave interdisciplinarnosti skupine. Posledice zahtevnosti administriranja projekta v procesu prijave se kažejo tudi pri ocenah o času, ki so ga podjetja porabila za prijavo oz. pridobitev sredstev. Tako ta, po mnenju podjetij, ni bil zmanjšan na minimum niti v času prijave (ocena 3,7/ 1-7) niti v času pridobivanja denarja (ocena 3,4). Boljše ocene je JAPTI dobila v primerih »prejema celotnega zneska« (5,4) ter v »komunikacijskem odnosu do podjetja« (5,4), pri čemer so samo tri podjetja pojasnila, da niso dobila celotnega pogodbenega zneska (ne vemo pa, zakaj ne), medtem ko nobeno podjetje ni bilo izrazito nenaklonjeno vodenju komunikacije JAPTI s podjetji. Lahko zaključimo, da so bila podjetja z razpisom in izvedbo zadovoljna, da pa bi se dalo določene zadeve v razpisni dokumentaciji še vedno izboljšati. Slika 6.3.: Čas za pripravo projekta, objavo rezultatov in prejem sredstev (1-se sploh ne strinjam; 7-se zelo strinjam) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 IZ 13 14 15 16 17 18 19 Z0 21 2Z Z3 2<- Z5 ZG 27 Z8 Z9 30 ■ Čas, ki smo ga porabili ¿a prijavo je bil kratek in zmanjšan na minimum. ■ Časdo objave rezultatov razpisa je bil kratek in ¿manjšan na minirrum. Čas do prejema odobrenih sredsLev je bil kratek in zmanjšan na m i ni mu m. **Številke od 1-30 so številke respondentov (N=30) (eno podjetje je odgovorilo samo na vprašanja od tu dalje) Vir Anketa. Na ključno vprašanje, zakaj so se podjetja prijavila na Razpis za sofinanciranje interdisciplinarnih skupin, so podjetja odgovorila, da predvsem zaradi tega, ker so pričakovala, da bodo »pomembno okrepila svoj raziskovalni položaj« (povprečna ocena 5,8), čemur sledi težnja k prenosu znanja znotraj podjetja in v podjetje (povprečna ocena 5,6). Najmanj jih je pričakovalo boljše in intenzivnejše sodelovanje z Javnimi raziskovalnimi organizacijami (JRO) (povprečna ocena 5,03), kar orisuje tudi izjava, da »znanstven naziv še ne dela dobrega raziskovalca« in »da 7. stopnja izobrazbe ni nujno najboljša za pridobivanje raziskovalnih koristi«. Slika 6.4.: Zakaj so se podjetja odločila za prijavo na razpis I I II 4 3 1 1 0 ■ ■■II III IIII I 1 Z 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 pomembno okrepili svoj raziskovalni potencial ■ pomembno izboljšali sodelovanje z JKO pomembno izboljšali pogoje za prenos znanja Legenda: 1-se sploh ne strinjam; 7-se zelo strinjam) *Številke od 1-30 so številke respondentov (N=30). Vir Anketa.Lastni izračuni. Na vprašanje, ali bi podjetje zastavljeni projekt izpeljalo, če ne bi dobilo dodatnega sofinanciranja, je 38 % odgovorilo z DA, kar pomeni, da velika večina podjetij, brez sofinanciranja projekta ne bi izpeljala. Posledično bi se to odrazilo v zmanjšani stopnji inventivnosti in možnih inovacijah. Podjetja, ki so odgovorila, da bi projekt vseeno izvedla, so pojasnila, da bi kompenzirala manjkajoča sredstva s sledečimi viri (po pogostosti pojavljanj teh odgovorov): a) Projekt bi potekal v zmanjšanjem/okrnjenem obsegu; b) Uporabili bi lastna sredstva, ampak bi bil rok izvedbe projekta dvakrat daljši; c) Zaprosili bi za bančni kredit. Glede na te odgovore lahko zaključimo, da je državna pomoč najprej omogočila obseg izvedbe projekta, sekundarno pa skrajšala (in optimizirala) čas izvedbe. Na vprašanje pomembnosti projekta, in s tem njegove izvedbe, so podjetja odgovarjala, kako je bil za podjetje projekt pomemben. Rezultat (povprečna ocena 5,5) pokaže, da naj bi jim okrepil njihovo konkurenčnost na trgu nasploh (povprečna ocena 5,8), kot tudi okrepil njihove primerjalne prednosti pred drugimi konkurenti iz iste panoge (povprečna ocena 5,7). Slika 6.5.: Pomembnost projekta za podjetje, pred njegovim začetkom (1-nepomemben, 7-zelo pomemben) 1 3 2 123456789 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 25 24 25 26 27 28 29 30 31 —v----- --— *Stevilke od 1-30 so številke respondentov (N=30). .**Ocena 31 označuje povprečje vseh ocen skupaj. Vir Anketa.Lastni izračuni. Slika 6.6.: Na katerih področjih je projekt pomembno prispeval ... k podjetju (1-nepomemben, 7-zelo pomemben) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ■ pomemben za utrditev prednosti podjetja pred konkurenco ■ pomemben dohitevanje naše konkurence pomemben za splošno konkurenčnost podjetja * Številke od 1-30 so številke respondentov (N=30). Vir Anketa Zgornja slika jasno prikazuje, da so podjetja ocenjevala, da bi izvedba projekta najbolj vplivala na splošno konkurenčnost podjetja, kot tudi na utrditev konkurenčnih prednosti podjetja pred drugimi podjetji iz panoge in izven nje. Podjetja so torej projekt želela izvesti s ciljem zagotavljanja strateške prednosti pred tekmeci iz panoge, kot tudi posledično večji tržni delež na njihovem področju delovanja. UČINEK NA IZVAJANJE PROJEKTA Ključen učinek ukrepa je bil učinek na izvedbo in hitrejši zaključek izvedbe projekta (povprečna ocena 6,2); sledita pa mu učinka disperzije sodelovanja podjetja z drugimi partnerji (povprečna ocena 5,86) in večji obseg projekta (povprečna ocena 5,72). Zanimivo je tudi, da so sredstva, ki so jih podjetja prejela od države, vplivala na spremembo v upravljanju projektov (povprečna ocena 4,9), pri čemer je od vseh prejemnikov le eden temu akutno nasprotoval (ocena 2). Slika 6.7.: Učinek državnih sredstev na implementacijo projekta (obseg projekta, mreženje) (1-se popolnoma ne strinjam; 7-se popolnoma strinjam) I K1! m piKt.-.i '.i I pripomogla k uerjemu ihsi'^11 projekta. Državna sredstva so pripomogla k sodelovanju s širšim krogom partnerjev (sodelovanje in mreženje). 5 4 3 1 1 0 II II II II lili II II llllllllllll 12 3 4 5 6 7 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 *Številke od 1-30 so številke respondentov (N=30). Vir Anketa. Slika 6.8.: Učinek državnih sredstev na implementacijo projekta (1-se popolnoma ne strinjam; 7-se popolnoma strinjam) ■ Državna sredstva so spodbudila izdajanje bolj zahtevnih pr ojektov v prihodnje. ■ Državna sredstva so omogočila izvajanje drugih projektov, kijih sicer ne bi izvedli. 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 *Številke od 1-30 so številke respondentov (N=30). Vir Anketa. Povzetek slik in podatkov kaže, da so državna sredstva za IS primerno učinkovala na implementacijo projekta, kot tudi na širšo aktivnost podjetja na R&R področju. V tem okviru se nam zdi pomembno izpostaviti odnos med »osnovnim« projektom, tj. tistim projektom, za katera so podjetja dobila sredstva iz državnih ustanov in »derivativnimi« projekti, tj. tistimi, ki so jih podjetja izvedla zaradi tega, ker so za interdisciplinarnost dobila denar iz državnih ustanov. Namreč, velik delež derivativnih projektov kaže na to, da podjetja sredstev za R&R ne nadomeščajo, ampak dopolnjujejo. To pomeni dvoje. Prvič, da imajo podjetja R&R projekte razvrščene po pomembnosti, in drugič, da sredstva, ki jih dobijo s strani drugih (izven podjetja) financerjev namenijo za osnovni projekt, lastna sredstva pa potem usmerijo v zagotavljanje/oblikovanje drugih projektov. Ta ugotovitev se sklada z ugotovitvami Bučar idr.,44 ki so v svoji raziskavi ugotovili, da so podjetja, ki so dobila sredstva MVZT v letih 2005-2007, povečevala lastna sredstva za R&R in ne zmanjševala, kar bi označevalo neproduktivnost zagotavljanja državnih sredstev za spodbujanje konkurenčnosti. Da bi to stališče še konkretneje preverili, smo podjetja eksplicitno vprašali, kako so pridobljena R&R sredstva vplivala na lastna R&R sredstva. Respondenti so naša izhodišča potrdili, in sicer s povprečno oceno 5,5 (državna R&R sredstva so pomembno vplivala na povečanje lastnih R&R sredstev). 44 CRP V5-0448: Učinkovitost ukrepov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v slovenskih, dostopno na http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/MSZS/GradivoSZT/2._seja/POROCILO_CRP_Ucin ki_ukrepov_za_Direktorata_za_tehnologijo_MVZT.pdf . Slika 6.9.: Pridobitev sredstev za IS je pripomoglo k dodatnemu zaposlovanju (1-se )opolnoma ne strinjam, 7- se popolnoma strinjam) ~T 2 1 1 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 25 30 —v------— *Stevilke od 1-30 so številke respondentov (N=30). Vir Anketa. Iz zgornje slike lahko ugotovimo, da so podjetja z večjo zadržanostjo potrdila ugotovitev, da so dodatna sredstva omogočila dodatne zaposlitve (povprečna ocena 4,7), kar pomeni, da je do dodatnih zaposlitev prišlo, a ne v velikem obsegu. Podjetja smo spraševali, od kod so raziskovalci prišli v interdisciplinarno skupino. Ugotovili smo, da jih je največ prišlo iz drugih sektorjev v podjetju ali pa iz drugih podjetij, dobra četrtina jih je prišla z Univerze (fakultete), osmina pa iz JRO. Samo v dveh primerih so podjetja raziskovalce iskala izven znanstvenih in podjetniških krogov, tj. enkrat na Zavodu za zaposlovanje, drugič pa med samostojnimi raziskovalci. Ta podatek je bil sicer pričakovan, a ne v takšnem obsegu. Namreč, podjetja so preko IS prezaposlila določene posameznike, ki so že delali v podjetju. S takim obnašanjem podjetja niso sledila namenu sofinancerja, da bi v IS zaposlila posameznike »od zunaj« in s tem povečala prehodnost iz JRO/fakultete, univerz v podjetja. Namreč, kot ugotavljajo tudi druge številne raziskave je ena ključnih kritik podjetniškega sektorja ta, da po njihovem mnenju raziskovalci v JRO in na univerzah niso zainteresirani za prehod v podjetja oz. da nimajo primerjalnih prednosti, ki bi jih kvalificirale za delovanje v podjetju. Ukrep IS je to omogočal, a podjetja v veliki meri tega niso izkoristila. UČINKI NA IZLOŽEK in KONKURENČNOST PODJETJA Pri analizi nas je zanimal tudi učinek na izložke (outpute), ki naj bi bili rezultat subvencioniranja projekta IS in raven konkurenčnosti podjetja splošno. V tem okviru smo analizirali predvsem, kaj so pomenila dodatna sredstva za oblikovanje izložkov (npr. ali se je povečala prodaja izdelkov, ali se je izboljšala kakovost izdelkov, ali se je povečal tržni delež idr.) ter ali so subvencije vodile do ekonomij obsega oz. učinkov razlitja tudi na druga področja v podjetju. Glede celotne dodatnosti na ravni rezultata lahko, na podlagi rezultatov ankete, potrdimo, da so prejemniki ocenili, da so bila državna sredstva koristna tako na ravni povečanja R&R dejavnosti (povprečna ocena 5,6), sodelovanju in učinkih razlitja z drugimi podjetji (povprečna ocena 5,5); izboljšanja kakovosti proizvodov in storitev (povprečna ocena 5,2), povečanja prihodkov od prodaje (povprečna ocena 4,9), niso pa bila uspešna pri registraciji, avtorski zaščiti ali patentiranju intelektualne lastnine (povprečna ocena 2,7). Ta spoznanja so skladna z rezultati CRP V5-0448 (op. 2), ki ugotavlja, da se učinki vložkov države večinoma odrazijo v končnih izdelčnih ali procesnih inovacijah, nimajo pa učinka na patentiranje, licenciranje in druge oblike zaščite intelektualne lastnine. Pri tem se moramo zavedati, da sredstva teh učinkov nimajo tudi zato, ker niso temu v prvi vrsti namenjena. Kljub temu so rezultati ohrabrujoči: 4 podjetjem je uspelo registrirati patent, enemu podjetju 2 modela, enemu blagovno znamko, dve sta uspeli zaščititi avtorske pravice. Nekaj podjetij je uspelo ustvariti prototip izdelka ter procesne in izdelčne inovacije. Tako lahko ugotovimo, da je polovica respondentov znotraj ukrepa izvedla tudi določene inovacije, ki jim dajejo konkurenčno prednost pred tekmeci. V anketi so nas zanimale tudi ocene prejemnikov glede vpliva na konkurenčnost, produktivnost, rast kompetenc in kapitala znanja ipd.. Na tem področju se povprečna ocena v vseh teh kategorijah giblje okoli 4; najbolj zanimiv podatek pa je, da se je po mnenju respondentov zaradi subvencije s strani države bolj povečala konkurenčnost kot produktivnost (povprečna ocena 5,3 proti 4,9) (slika infra). Slika 6.10.: Povečanje produktivnosti in konkurenčnosti podjetij zaradi pridobljenih subvencij (1-se popolnoma ne strinjam, 7 se popolnoma strinjam) ■ povečanje produktivnosti ■ Projekt je povečal konkurenčne prednosti podjetja/organizacije. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 *Številke od 1-30 so številke respondentov (N=30). Vir Anketa. Pri analizi izložkov je pomembno tudi vprašanje tehnološke difuzije, ki nastane pri delovanju interdisciplinarnih skupin. Tako smo podjetja vprašali tudi, kako se je (če sploh) subvencija odrazila na področju tehnološkega potenciala podjetja. Respondenti so potrdili, da so subvencije pripomogle k napredku na tehnoloških področjih, kjer podjetja niso imela (povprečna ocena 5,4) ali so imela le delne izkušnje (povprečna ocena 5,3), kot tudi, da so pridobljena sredstva omogočala intenzivnejše zasledovanje tekmecev v tehnoloških panogah, kar se je odrazilo v povečani konkurenčnosti tehnoloških izdelkov podjetij. Slika 6.11: Učinki subvencije na razvoj tehnologije, difuzijo in spremljanje slednje (1-se popolnoma ne strinjam; 7-se popolnoma strinjam) ■ S pomočjo subvencije smo dosegli tehnološko difuzijo: aplikacijo tehnologij, ki so že v uporabi drugje, v naše proizvode oz. storitve. ■ Državna sredstva so bistveno prispevala k izboljšanju spremljanja znanstvenega in tehnološkega razvoja na našem področju. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 *Številke od 1-30 so številke respondentov (N=30). Vir Anketa. V zadnjem delu ankete smo respondente poprosili, da še kvalitativno ocenijo razpis za IS ter podajo mnenje o potrebnosti o koristnosti razpisa. Odgovore v sumarni obliki navajamo v nadaljevanju: Problem poročanja • Poročanje raziskovalcev o svojem delu preko časovnic ne ustreza naravi njihovega dela in povečuje administrativno (neučinkovito) delo. Razpis je usmerjen v gospodarstvo, ki se ukvarja s tehnološkimi produkti, medtem ko del gospodarstva, ki deluje npr. na naravoslovnem področju težje oblikuje prijavo oz. projektno idejo. • Poročila so preobsežna in ne dovoljujejo konstruktivnega dela v taki meri, kot je za resen projekt potrebno. Predlagamo tudi zaokroževanje zneskov, tako na vlogah, pogodbah, kot finančnem načrtu oz. poročilu. Primer; zaradi »napačnega zaokroževanja zneskov« (število decimalk), je JAPTI zavrnil naše poročilo. • Raziskovalci se morajo ukvarjati z vsebinami, tu pa je preveč administracije, ki »odžira« sredstva, namenjena za razvoj. Poenostaviti je treba postopke dokazovanja, izboljšati ISSAR sistem poročanja (preveč pretipkavanja, prekompliciran, nejasen sistem). Pravila • Pravila so preveč toga. Potrebno jih je poenostaviti. Npr. če pride do spremembe projektne skupine med projektom, ti financer ustavi dotok denarja. • Navodila naj bodo jasnejša, bolj natančna, predvsem pa enostavnejša. Aktualna so veliko prezapletena. 6.2. Spodbujanje mobilnosti (M) Eden pomembnih očitkov raziskovalcem v JRO, ki se pogosto poraja v podjetniških krogih je, da ti raziskovalci niso opremljeni z znanji za delovanje v podjetjih, da ne razumejo podjetniške logike, kot tudi, da je njihovo znanje za podjetja preveč teoretično in posledično neuporabno, sočasno pa imajo z njimi (če jih v podjetje vključijo) velike stroške. Da bi ta prehod med JRO in zasebnim sektorjem olajšali, se je oblikoval ukrep, ki je naslavljal ravno prehodnost med obema sektorjema. Leta 2008 je JAPTI objavil razpis za Spodbujanje mobilnosti visokokvalificiranega osebja (v nadaljevanju M), s katerim je želelo Ministrstvo za gospodarstvo zmanjšati prepad med JRO in zasebnim sektorjem. Ideji ukrepa sta bili dve: (a) da bi se raziskovalci iz JRO zaposlili v zasebnem sektorju za čas sofinanciranja (obdobje 24 mesecev) ob pogoju, da ostane oseba po preteku sofinanciranja v rednem delovnem razmerju še vsaj 12 mesecev. Skupno bi torej moral biti posameznik zaposlen v podjetju za 36 mesecev in (b) JAPTI je sofinanciral zaposlitve visoko kvalificiranega osebja, ki se bo s prehodom iz velikih podjetij zaposlili v mikro, malih in srednje velikih podjetjih za obdobje do 24 mesecev od datuma nastopa dela ob pogoju, da je po preteku sofinanciranja le-ta v rednem delovnem razmerju še vsaj 12 mesecev. Ukrep je bil odprt tako za kadre iz Slovenije kot tudi iz tujine; cilj razpisa pa je bil letno podpreti vsaj 30 prehodov visoko kvalificiranega osebja iz znanosti v gospodarstvo in vsaj 30 prehodov visokokvalificiranega osebja iz velikih podjetij v mikro, mala in srednje velika podjetja in jim zagotoviti kakovostna delovna mesta v podjetjih, ki bodo omogočala učinkovitejšo uporabo znanja za gospodarsko rast in razvoj. Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je bila na razpolago za sofinanciranje obeh sklopov, je bila 4 milijone €. V obdobju od aprila do konca leta 2008 se je izvedlo 6 odpiranj (načrtovana so bila samo tri). Kljub aktivni promociji tega programa v okviru različnih dogodkov, delavnic, okroglih miz in medijev je JAPTI do konca decembra 2008 podprl le 23 upravičencev, od tega 22 prehodov raziskovalcev iz znanosti v gospodarstvo, in 1 prehod visokokvalificiranih kadrov iz velikih podjetij v mala in srednje velika podjetja. Ukrep v prvi fazi očitno ni pritegnil podjetij. Leta 2009 se je ukrep malo spremenil. Simbolično se je spremenilo tudi njegovo ime, in sicer je to bilo Javni razpis za sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja. Cilj razpisa je bil, verjetno tudi zaradi izkušenj iz leta 2008, bolj realen, in sicer je želel podpreti vsaj 30 prehodov raziskovalcev iz inštitucij znanja v gospodarstvo in vsaj 10 prehodov raziskovalcev iz velikih podjetij v mikro, mala in srednje velika podjetja in jim zagotoviti kakovostna delovna mesta v podjetjih, ki bodo omogočala učinkovitejšo uporabo znanja za gospodarsko rast in razvoj. Zanimivo je, da je bil v tem okviru ukinjen pogoj 12 mesecev po sofinanciranih 24 mesecih, kar pomeni, da so bila podjetja v tem razpisu zavezana le k zaposlovanju za 24 mesecev. SPLOŠNI PODATKI Na razpis leta 2008 je bilo financiranje odobreno 23 podjetjem; leta 2009/2010 je na 5 odpiranj prispelo 53 vlog, odobrenih jih je bilo 48. V nadaljevanju predstavljamo rezultate ankete, ki smo jo izvedli med prejemniki. Vprašalnik v prilogi 1 smo poslali na 34 naslovov (leti 2008, 2009; ostali so sredstva prejeli v letih 2010/2011 in niso zajeti v našo raziskavo) in prejeli 17 odgovorov. Metodološka pojasnila: Število odobrenih vlog Število prejemnikov sredstev Število respondentov Odstotek Respondenti na anketo 71 (2008 in 2009: 34) 71 (34) 17 50 % 9 direktorjev družbe, 2 tehnološka direktorja in ostali, ki so se ukvarjali s projektom (npr. razvojni vodja, svetovalka uprave itd.). Prva vprašanja v anketi so se nanašala na spremembe v številu zaposlenih v R&R, ki so se dogodile v času od potrditve projekta do danes. Podatki, pridobljeni na vzorcu, so pokazali, da so podjetja v povprečju imela v letu dodelitve pomoči 5 zaposlenih v R&R, v času izpolnjevanja ankete pa je ta delež porasel na 6,75, kar označuje 35 % porast glede na izhodišče. Če izločimo »ekscesne vrednosti« (tj. tiste vrednosti, ki so večje od dvakratnika povprečja, in manjše od polovice povprečja), je razlika med zaposlenimi v R&R v času prejema subvencije in anketiranju še večja. Če je bilo v času prejema pomoči v podjetjih v R&R zaposlenih v povprečju 5 ljudi, jih je zdaj sedem, kar predstavlja 40 % porast. Strukturo rasti (indeks 100 je osnovna raven zaposlenih v R&R v letu dodelitve pomoči) kaže spodnja slika. Slika 6.12.: Indeks rasti zaposlenih v podjetjih v R&R 150 400 350 300 250 200 150 100 I Indeks razvojno-raziskovalnega( R&R) kadra: danes Indeks razvojno raziskovalnega (R&R) kadra: v letu dodelitve pomoči 1 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 **Številke od 1-16 so številke respondentov (N=16) (eno podjetje ni odgovorilo na to vprašanje). Vir Anketa. V letu pridobitve sredstev so podjetja za R&R dejavnosti namenila v povprečju skoraj 186 tisoč €, danes pa ta znesek krepko presega 200 tisoč in se giblje okoli 288 tisoč €. Ti podatki vključujejo podatke vseh respondentov. Ker pa nekaj respondentov izrazito štrli iz povprečja, smo za bolj realno sliko odstranili »ekscesne vrednosti« večje od dvakratnika in manjše od polkratnika povprečja. Ko smo to storili je slika še jasnejša; povprečna višina sredstev, namenjenih za R&R je bila v letu pridobitve pomoči okoli 130 tisoč €, medtem ko vlagajo podjetja zdaj nekaj čez 200 tisoč €. Slika 6.13.: Indeks rasti lastnih sredstev za R&R *Številke od 1-13 so številke respondentov (N=13) (štiri podjetja niso odgovorila na to vprašanje). Vir Anketa. Zgornja slika prikazuje rast lastnih sredstev za R&R v podjetjih, ki so prejela sredstva iz državnih virov. Od 13 podjetij, ki so odgovarjala na to vprašanje, tri podjetja (23 %) danes za R&R namenjajo manj sredstev, kot so jih ob prejemu sredstev s strani države. Križna analiza med sredstvi, namenjenimi za R&R in rastjo števila zaposlenih v R&R pokaže, da podjetja, ki danes namenjajo manj za R&R aktivnosti niso zmanjšala števila zaposlenih v R&R, ampak so ga celo povečala, in to vsaj za 20 %. Glede ročnosti projekta je pričakovano, skladno z razpisom, da je bilo največ izbranih podjetij financiranih 24 mesecev, eno 22 in eno 36. Večina jih je za razpis izvedela s spletne strani JAPTI, eno podjetje je izvedelo za razpis preko poslovnega partnerja, eno preko Tehnološkega parka Ljubljana in eno preko Univerze v Mariboru. RAZPISNA DOKUMENTACIJA in KRITERIJI IZBORA Podjetja so ocenjevala navodila oz. razpisno dokumentacije za Javni razpis mobilnost v veliki meri pozitivno (povprečna ocena nad 5; na lestvici od 1 do 7), pri čemer je najslabša povprečna ocena zabeležena pri vprašanju administrativne zahtevnosti, kar pomeni, da so podjetja menila, da je bil javni razpis sicer dobro zastavljen, ampak preveč administrativno zahteven (povprečna ocena 4,47). Ocena kriterijev izbora je še boljša kot povprečna ocena razpisa (povprečna ocena nad 6; lestvica od 1-7), pri čemer sta kriterija »smiselnosti« in »administrativne zahtevnosti« dobila v povprečju najnižjo oceno. Slika 6.14.: Ocena kriterijev izbora (1-se popolnoma ne strinjam; 7-se popolnoma strinjam) *Številke od 1-17 so številke respondentov (N=17). Vir Anketa. Prav zaradi relativno slabše ocene pri smiselnosti kriterijev izbora in njihovi administrativni zahtevnosti, smo podjetja povprašali, katere kriterije bi sama spremenila oz. katere bi ponovno uvedla. Zbirnik predlogov navajamo v nadaljevanju: a) Raje kot »reference podjetja« naj se upošteva »reference raziskovalca«; b) Morali bi se izogibati preveč pogostemu poročanju, ker je to nepotrebna administracija. Podjetja naj poročajo po prvem letu in na koncu projekta. Podobna naj bi bila tudi struktura plačil (60 % pred začetkom; 30 % po prvem poročilu, 10 % po zaključku projekta); c) Nujno je treba spremeniti ocenjevanje, predvsem merilo 4 (»izdelek je namenjen za prodajo na tujih trgih«), ki ga je težko dokazati. d) Ocenjevalci bi morali predvsem primerjati vsebino prijave s končnim proizvodom. Pogosto se namreč zgodi, da je prijava zelo vseobsegajoča, končni izdelek pa je slab, zanikrn ali pa ga celo ni. Ker se denar deli po »prijavi« in ne po »končnem rezultatu«, je potem lahko težava v tem, da podjetja, ki so realna in v prijavi navedejo realne, pričakovane zmožnosti, ne dobijo subvencije. Glede na to, da so bila podjetja nezadovoljna z administrativno zahtevnostjo pridobivanja dokumentacije ne čudi, da so povprečne ocene, ki so vezane na pripravo dokumentacije nižje od sredine (tj. manjše od 4; lestvica od 1 do 7). Veliko boljše (tj. višje od 5) pa so ocene, ki se nanašajo na uspešnost projekta; npr., da so podjetja dobila celoten zaprošeni znesek (povprečna ocena 5,7); da so razpisana sredstva bila dovolj visoka za delovanje ukrepa (povprečna ocena 5,4) in da je naročnik bil pri podeljevanju sredstev korekten, jasen ter učinkovit (povprečna ocena 5,6). 09758858 Slika 6.15: Primernost časovnice glede na prijavo, rezultate in nakazilo sredstev (1-se popolnoma ne strinjam; 7-se popolnoma strinjam) 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 14 Čas, ki smo ga porabili za prijavo, je bil kratek n zmanjšan na minimum. ■ tas do objave rezultatov razpisa je bil kratek in zmanjšan na minimum. Caí. do prejema odobrenih sredstev je bil kratek in zmanjšan na minimum. *Številke od 1-17 so številke respondentov (N=17). Vir Anketa. DODATNOST NA RAVNI VLOŽKOV, UČINKOV RAZLITJA in REZULTATA (IZLOŽKOV) Naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili podjetjem, je, zakaj so se na ta razpis prijavila. Kot ključni razlog so podjetja navedla »boljše pogoje za prenos znanja« (6,3), ki mu sledita »okrepitev svojega R&R potenciala« (6) in »izboljšanje sodelovanja z JRO« (5,2). Zanimivo je, da so se podjetja na ta razpis prijavila predvsem z željo okrepiti že obstoječe lastne R&R potenciale, želja, da bi sama bolj intenzivno sodelovala z JRO, pa je bila bolj v ozadju. Slika 6.16: Vzrok za prijavo na razpis za mobilnost zaposlenih v R&R (1-se popolnoma ne strinjam; 7-se popolnoma strinjam) S ■ pomembno izboljšali sodelovanje z javno znanostjo pomembno izboljšali pogoje za prenos znanja (S 5 4 3 2 1 1 1 ■ ■ II 1 1 1 0 1 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 1 r i 8 1 1 1 10 1 ii 1 12 1 13 l 14 tU 15 16 17 *Številke od 1-17 so številke respondentov (N=17). Vir Anketa. Iz zgornje tabele je zanimivo opaziti, da je bila ideja »o prenosu znanja v podjetja« bolj privlačna kot »sodelovanja z JRO«, čeprav sta obe dejavnosti močno povezani, kar pomeni, da brez sodelovanja z JRO do prenosa znanja v podjetja ne more priti. Podjetja tudi s temi rezultati (podobno kot s prehodnimi rezultati v okviru razpisa IS) potrjujejo pomanjkanje »mostu« med javnim in zasebnim sektorjem R&R. Čeprav želijo višjo stopnjo prehodnosti, pa se pri tem ne naslanjajo na JRO, ki pa so - po drugi strani - glavni vir raziskovalcev. Kot smo že videli na začetku, so podjetja R&R proračun skozi leta povečala. To pomeni, da subvencija ni povzročila zmanjšanje lastnih R&R sredstev, ampak so podjetja zaradi nje vložila še dodatna lastna sredstva v razvoj R&R kadrov in izdelkov. Na tej točki je bilo nujno ugotoviti, od kod je v podjetja prišlo največ novozaposlenih raziskovalcev. Čeprav podjetja niso v največji meri stavila na boljše sodelovanje z javnimi institucijami, so prav iz teh dobila največ raziskovalcev (15; 88 %), od tega jih je 12 prišlo iz univerz/fakultet, 3 iz JRO. Eden je prišel iz večjega podjetja, eden pa iz Zavoda za zaposlovanje RS. Čeprav je zaskrbljujoče dejstvo, da na ZZRS sploh najdemo nezaposlenega raziskovalca, pa je sočasno ohrabrujoče, da se je podjetje odločilo, da takega raziskovalca zaposli. Na vprašanje, k čemu so prispevala sredstva, ki so jih podjetja pridobila na razpisu, lahko ugotovimo, da so po mnenju respondentov sredstva najbolj prispevala k povečanju R&R aktivnosti (6,23), ki ji sledita izboljšanje kakovosti izdelkov (5,94) in sodelovanje z inštituti/JRO (5,23). Sredstva skorajda niso prispevala k povečanju prihodkov iz prodaje (4,2), kot tudi ne k patentom, licencam ipd. (3,56). Slika 6.17.: Učinki razlitja zaradi prejema sredstev na razpisu mobilnosti (1-se popolnoma ne strinjam; 7-se popolnoma strinjam) 4 3 2 I ■ ■■ ■ ■ H ■■ I I ■ ■I II II ■ II II II I Državna sredstva so prispevala k povečanju prihodkov od prodaje. I Državna sredstva so prispevala k povečanju tržnega deleža. Državna sredstva so spodbudila sodelovanje z dr ugimi podjetji na področju R&R in inovacij. *Številke od 1-17 so številke respondentov (N=17). Vir Anketa. Zgornja slika kaže učinke razlitja, ki so nastali na podlagi izvedbe ukrepa mobilnosti. Izmed vseh ukrepov razlitja je, kot razvidno iz slike, prišlo do največjega porasta sodelovanja z drugimi R&R podjetji, sledi pa povečanje prihodkov od prodaje. Na podlagi tega lahko izpostavimo, da ukrepi subvencioniranja nimajo samo neposrednih učinkov, ki so vezani na konkreten projekt, ampak je treba pri analizi učinkovitosti ukrepov v obzir vzeti tudi posredne učinke, ki pa niso vidni na prvi pogled oz. jih lahko razkrije šele globlja analiza vzrokov in posledic. Med učinke razlitja ukrepa mobilnosti lahko štejemo tudi določene pravice, ki so jih podjetja, uspela registrirati. Dve podjetji sta registrirali avtorske pravice, 4 podjetja patente in 2 podjetji znamki. Eno podjetje je registriralo model, kar nekaj intelektualnih pravic pa je še v pripravi za registracijo oz. je izboljšanih glede na izhodišče. Na vprašanja o vplivu subvencije na celotno poslovanje podjetja so podjetja v veliki meri odgovorila naklonjeno, kar pomeni, da je bila subvencija koristna za podjetje nasploh, njegovo konkurenčnost, odnose s tekmeci na trgu kot tudi internacionalizacijo. Če iz pozitivnih odgovorov izdvojimo tiste najbolj značilne, lahko povemo, da: a) so subvencije najbolj vplivale na izboljšavo kompetenc, proizvodov in storitev podjetja (povprečna ocena 5,9); b) so se po mnenju respondentov, zaradi subvencij, povečale konkurenčne prednosti podjetja (povprečna ocena 5,8); ter da c) so se učinki razlitja razširili tudi na tehnološka področje, kjer podjetje prej ni bilo konkurenčno in so na teh področjih povečali konkurenčnost podjetja (povprečna ocena 5,6). Podjetja so imela tudi možnost dodatnih komentarjev in pojasnil, kot jih navajamo spodaj: a) Ukrep mobilnosti je podjetje obogatil z zrelostjo in kompetencami, od katerih si obetamo pozitivne učinke šele na daljši rok. Naša osnovna storitvena ponudba, ki je vezana na infrastrukturne projekte in vlaganja v gradbene posege, je bila doslej zelo ranljiva, vendar smo navkljub velikemu upadu investicij na eni strani, poleg tega pa še precej povečani ponudbi lojalne/nelojalne konkurence, uspeli ohraniti tržni delež in obseg poslovanja. Z razširitvijo naše ponudbe, ki smo jo dosegli z ohranitvijo delovnega razmerja za raziskovalce, smo vključili tudi v dolgoročno medinstitucionalno sodelovanje SAZU, ZVKDS predvsem pri projektu monitoringa arheoloških najdišč, ki so nedavno vpisana v register UNESCO-ve dediščine, s tem pa pridobili zelo konkretno referenco. b) Ukrep »Mobilnost« je spodbudil prehod predvsem MR iz gospodarstva, kar se nam zdi zelo koristno. Preko tega smo okrepili sodelovanje z JRO in univerzami/fakultetami. c) Sredstva naj bi prihajala bolj redno in prilivi naj bi bili datumsko točni, ko so bili dogovorjeni. Žal zamujanje sredstev tudi podjetje včasih potisne v neugoden položaj, ker zamuja s plačami. d) Glede na višino sofinanciranja in stroške, katere je bilo potrebno poročati, je bila dokumentacija za poročanje zelo zapletena. Lahko bi bila enostavnejša in bolj pregledna. Tabele za izračunavanje bi lahko bile v Excelu, ne pa v Wordu 6.3. Subvencije za podjetja v institucijah inovativnega okolja Posebno za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij in njihovo začetno rast se je oblikoval ukrep, namenjen financiranju visokotehnoloških podjetij, ki delujejo v institucijah inovativnega okolja (start-up podjetja). Ukrep je začel delovati leta 2006 in je bil nato izvajan tudi v naslednjih letih. Gre za enega bolj popularnih ukrepov Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki je bil v prvi vrsti namenjen podjetjem za njihove začetke delovanja v institucijah inovativnega okolja, implicitno pa je ukrep pomagal preživeti tudi institucijam inovativnega okolja. Prvi razpis (P4A) je bil izveden leta 2006 in je predvideval 150 milijonov SIT (okvirno 626 tisoč €) za subvencije podjetjem, ki bi začela s svojim delovanjem. Maksimalna višina subvencije je znašala 6 milijonov SIT (25 tisoč €) in je bila zagotovljena v 100 % deležu s strani države. Upravičenci so bila podjetja, ki so bila vključena in so izvajala aktivnosti v institucijah inovativnega okolja ter še niso ustvarjala prihodkov na trgu. Prišlo je do dveh odpiranj vlog; skupno število prispelih vlog na razpis je bilo 48, z zaprošenim zneskom subvencij v višini 240 milijonov SIT (1,2 milijona €). Uprava Sklada je odobrila 26 vlog v višini 130 milijonov SIT (0,55 milijona €). Z njimi naj bi bilo na novo zaposlenih 96 delavcev v roku enega leta od prejema. V letu 2007 je SPS objavil dva razpisa, in sicer je bil eden vezan na nadaljevanje subvencij iz leta 2006, eden je bil pa nov. Vsebina obeh je bila enaka kot leta 2006. Skupni proračun za oba je znašal 0,985 milijona €, opravljeni sta bili dve odpiranji (za vsak razpis eno). Skupno je prispelo 73 vlog, Uprava SPS je odobrila 44 vlog v protivrednosti 0,896 milijona €. Skupno naj bi za obdobje treh let bilo zaradi tega razpisa zaposlenih 325 delavcev. Leta 2008 se je razpis za subvencije za podjetja v subjektih inovativnega okolja razširil na štiri kategorije, in sicer na a) nova podjetja (A), ki so vključena v subjekte inovativnega okolja in še niso registrirana več kot 12 mesecev; b) na podjetja (B), ki so začetno subvencijo dobila v letu 2007 in so zaradi narave projekta imela pravico kandidirati tudi v letu 2008; c) na podjetja (C), ki so začetno subvencijo dobila v letu 2006, nadaljevala s subvencijo v letu 2007 in so imela zaradi narave projekta pravico kandidirati tudi v letu 2008; d) na podjetja (D), ki so bila vključena v subjekte inovativnega okolja in še niso bila registrirana več kot 42 mesecev. Skupaj za celotno skupino P2 je Sklad načrtoval podporo 99 projektov, odobrenih pa je bilo 81 oz. 82 % planiranih projektov, ki so porabili 91 % vseh razpisanih sredstev. V skupini produktov B, C in D je ostal del sredstev, ki so bila naknadno prerazporejena v P2A, tako da je bila porabljena skoraj celotna kvota razpoložljivih sredstev. Vrednost projektov je znašala 1,7 milijona €. Sofinancirani projekti naj bi prinesli 532 novih delovnih mest v naslednjih treh letih. Leta 2009 se je razpis SPS za sofinanciranje zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih ponovil. Nanj je prispelo 173 vlog, Uprava SPS je odobrila 91 vlog v višini 2,3 milijona €. S tem je bilo načrtovanih 421 novih zaposlitev v naslednjih dveh letih. SPLOŠNI PODATKI V vseh analiziranih razpisih je bilo odobrenih skupno 242 projektov. Ker pa so se podjetja lahko prijavljala na razpis v različnih letih, smo tista podjetja, ki so sredstva prejela večkrat, izločili. Vprašalnik o ukrepu je bil poslan 164 podjetjem. Metodološka pojasnila: Stevilo odobrenih vlog Stevilo prejemnikov sredstev Stevilo respondentov Odstotek Respondenti na anketo 242 164 51 31 % 70 % direktorjev družbe/podružnice (gre za MSP!), ostali Glede na to, da so podjetja, ki jih obravnava ukrep P4A, mala in srednje velika podjetja, ne čudi, da je tudi število zaposlenih v R&R relativno nizko. Tako respondenti poročajo, da so v letu pridobitve finančne pomoči imeli zaposlenega povprečno 1,85 raziskovalca, medtem ko se je do izpolnjevanja ankete ta številka povečala na 2,8. V letu pridobitve pomoči je 14 % respondentov imelo zaposlenih 0 raziskovalcev. Ta ista podjetja imajo zdaj v povprečju zaposlenih 1,42 raziskovalca, pri čemer ima eno podjetje zaposlene 3 raziskovalce. Eno podjetje je v letu pridobitve pomoči imelo zaposlenega enega raziskovalca in danes nima zaposlenega nobenega. 4 podjetja (8 %) so v času svojega delovanja zmanjšala število R&R zaposlenih. 16 14 12 10 Število razvojno-raziskovalnega (R&R) kadra: danes I število razvojno-raziskovalnega (R&R) kadra: v letu dodelitve pomoči Ull ko 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 *Številke od 1-50 so številke respondentov (N=50). Vir Anketa. Zgornja slika kaže dokaj razgibano sliko zaposlovanja v R&R zaradi ukrepa SPS. Pri večini podjetij je danes zaposlenih več v R&R, kot jih je bilo na dan, ko so podjetja dobila sredstva SPS. Na vprašanje, koliko sredstev namenjajo podjetja R&R, lahko ugotovimo, da so v letu prejema pomoči v povprečju podjetja za R&R namenila 38 tisoč €, medtem ko »danes« za R&R v povprečju namenjajo 68 odstotkov več, tj. 64 tisoč €. Če iz izračuna izvzamemo »ekscesne vrednosti« (tj. tiste vrednosti, ki so večje od dvakratnika oz. manjše od polkratnika povprečja) lahko tudi potrdimo rast investicij v RR, in sicer celo za večji odstotek (88 %). Tri podjetja od vseh (6 %), primerjaje z letom pridobitve pomoči manj vlagajo v R&R; eno podjetje pa miruje (tj. pomeni, da v R&R ne vlaga nič). Večina podjetij je sofinanciranje dobila v letih 2007-2008-2009, pri čemer je sofinanciranje trajalo povprečno 24 mesecev. Slika 6.19.: Znesek namenjen za R&R aktivnosti 800,000 00 C 700.000 00 C 600.000.00 C 500,000.00 C ¿00.000,00 € 500,000.00 C 200,000.00 C 100,000 00 C 0,00 C L 1 1 1 - L L L L . J LLL L.1 . 1 1. L . J. 123456789 10111213141516171819 20 2122 23 24 25 26 27 28 29 30 3132 Višina lastnih sredstev ¿a R&R: danes BVišina lastnih sredstev ¿a R&R: v letu dodelitve pomoči *Številke od 1-32 so številke respondentov (N=32). Vir Anketa. Slika 6.20.: Indeks rasti sredstev za R&R aktivnosti Indeksrasti lastnih sredstev za R&R: danes ■ Indeks rasti lastnih sredstev za R&R: v letu dodelitve pomoči 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1 .LlLl. ..L,.■.LlL.LL .L 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 303132 *Številke od 1-32 označujejo respondente (N=32). Vir Anketa. Vprašanje, ki se postavlja pri tako velikih razpisih, je tudi, kje podjetja, sploh MSP, izvedo za razpis oz. kako pride do njih obvestilo o možnostih prijavljanja na razpis (glede na to, da imajo za neprestano spremljanje razpisov omejene kadrovske in finančne vire). V našem primeru smo dobili tri skupine odgovorov. 40 % respondentov je za informacijo izvedelo v instituciji inovativnega okolja (tehnološki park, inkubator, tehnološki center), 30 % na spletu in ostali drugje. Primerjaje z ostalimi analiziranimi razpisi, pri katerih je bil ključni vir informacij predvsem splet, pa ti podatki kažejo na to, da so za informiranje o razpisih države pomembne tudi institucije inovativnega okolja. RAZPISNA DOKUMENTACIJA in KRITERIJI IZBORA Na vprašanje o navodilih razpisa in njihovi transparentnosti, razumljivosti, smiselnosti in administrativni nezahtevnosti so podjetja odgovarjala dokaj pozitivno. Po pričakovanjih je bila v povprečju najslabše ocenjena administrativna zahtevnost (povprečna ocena 4,34), pri čemer je bila tudi ta rahlo nad mejo (niti-niti). Kot kaže, so bili razpisi SPS-a razumljivi in primerni, edino, kar bi bilo po mnenju podjetij smiselno, bi bila poenostavitev slednjih. Glede kriterijev izbora projektov se podjetja v veliki meri strinjajo, da so bili primerni, pri čemer pa vseeno dodajajo nekatere predloge, kaj bi veljalo na tem področju še narediti, kar navajamo v nadaljevanju: • okrepiti vsebino projekta (ta naj nosi več točk); • relativizirati »obvezno članstvo v subjektih inovativnega okolja«, saj imajo nekateri večje koristi od drugih institucij, poleg tega so po mnenju nekaterih respondentov tehnološki parki predragi (največ kritik je letelo na obvezno članstvo v subjektih inovativnega okolja); • smiselno bi bilo relativizirati kriterije »ročnosti upravičenih stroškov« in jih podaljšati; • potrebno bi bilo narediti intervjuje s prijavitelji, ne pa bazirati odločitve samo na papirnati dokumentaciji. Slika 6.21: Struktura odgovorov na vprašanje, ali so bila navodila administrativno smiselna in nezahtevna (1-bila so prezahtevna in nesmiselna, 7-bila so primerna, nezahtevna) 1 1 1 1 III 1 1 1 1 4 3 1 1 0 ■ ■ ■ ■ ■ 1 II II II II II II II - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 so bila navodila oz. razpisna dokumentacija projekta smiselni ■ so bild navodila oz. razpisna dokumentacija piojekla aJminislr. Nežah. *Številke od 1-50 so številke respondentov (N=50). Vir Anketa. Poleg opisa slabosti obstoječih kriterijev so imela podjetja tudi možnost predlagati kriterije, ki bi se jim zdeli smiselni pri izboru. Te navajamo v nadaljevanju: • ocenjevalci bi se pri ocenjevanju projekta morali bolj naslanjati na pretekle reference prijavitelja; • upoštevati bi morali multiplikativne učinke projekta, kot tudi vpliv na družbo; • večjo vrednost bi se moralo dati morebitnim inovacijam, manj kot drugim dejavnikom; • ugotoviti je treba tudi tržni potencial predlaganih projektov, to se lahko ugotovi le z analizo in predhodnimi pogovori; • SPS bi moral preverjati dosežene rezultate, če so skladni z zastavljenimi projekti. Če ne, naj podjetja, ki so veliko obljubila (in bila nerealna) sredstva vračajo; • projekte naj ocenjujejo strokovnjaki s področja in ne izborna komisija, ki običajno analizira samo ekonomsko plat; • Upoštevati bi morali tudi vprašanje sposobnosti internacionalizacije izdelka. Na vprašanja, ki so se nanašala na oblikovanje prijave na razpis so, primerjajoč s prejšnjimi rezultati, sogovorniki odgovarjali dokaj negativno. Tako izpostavljajo, da so za prijavo porabili izrazito preveč časa (povprečna ocena 3,6; lestvica 1-7), neodločeni pa so glede tega, ali so bili tudi drugi časovni roki zmanjšani na minimum (objava rezultatov: 3,96; prejem sredstev: 4,2). Delno si to lahko razlagamo s starostjo podjetij (gre za start-up podjetja) in njihovimi skromnimi izkušnjami z vlaganjem prijav na javne razpise. Najboljšo oceno, kar 6,38 (od 1-7), so podjetja podelila v rubriki »komunikacija, odnos in učinkovitost SPS do prijaviteljev«. Slika 6.22: Čas do objave rezultatov oz. pridobitve odobrenih sredstev je bil zmanjšan na minimum (1-se popolnoma ne strinjam; 7-se popolnoma strinjam) ■ Čas do objave rezultatov razpisa je bil kratek in zmanjšan na minimum, o ■ Č as do pre je m a o do bre nih sre d ste v je bi 1 k ra te k i n zm an i ša n na min i m u m. 1 1 1 1 1 3 5 7 9 1 1 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 4 3 45 47 49 *Številke od 1-50 so številke respondentov (N=50). Vir Anketa. Eno od vprašanj v anketi se je nanašalo tudi na to, zakaj so se podjetja prijavila na razpis SPS-a. Ponudili smo tri odgovore, pri čemer smo ugotovili, da so podjetja s prijavo najbolj želela izboljšati svojo raziskovalno/inovacijsko dejavnost (povprečna ocena 6), temu pa sledita razloga »izboljšanje konkurenčnosti« (povprečna ocena 5,96) in »okrepitev lastnega podjetniškega potenciala« (povprečna ocena 5,82). Na vprašanje, kaj so podjetja želela pridobiti z ukrepom, je vezano tudi vprašanje, ali bi podjetja projekt izvedla, če zanj ne bi dobila sredstev. Le 51 % bi ta projekt izvedlo, 49 % podjetij pa projekta ne bi izvedlo. Ključno vprašanje, pri tistih, ki bi projekt izvedli, četudi ne bi dobili denarja s strani SPS-a je, kje bi manjkajoča sredstva dobili. Večji del respondentov bi skušalo ta denar pridobiti z bančnim kreditom, nekaj podjetij bi poiskalo notranje rezerve, eno podjetje pa je poudarilo družinski vir in prijatelje (3F, family, friends, fools). Slika 6.23: Pomembnost projekta pred začetkom njegovega izvajanja (1-nepomemben, 7-zelo pomemben) ■ i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 *N=50. Vir Anketa. Povezava med »pomembnostjo projekta za podjetje« in vprašanjem »ali bi podjetje projekt izvedlo, tudi, če ne bi dobilo sredstev« pokaže, da so bila državna sredstva ključna za izvedbo projekta, saj tretjina podjetij, ki ocenjuje projekt kot zelo pomemben, projekta, če ne bi dobila državnih sredstev, ne bi izvedla. Nadalje, podjetja so v vprašalniku ocenjevala tudi pomembnost dobljenega financiranja projekta, pri čemer so poudarila, da je bila pridobitev denarja za izvedbo projekta pomembna za celosten razvoj podjetja (povprečna ocena 6,46), pri čemer je ta razvoj temeljil predvsem na razvoju novih tehnoloških rešitev v podjetju (6,42), ki so vodile do večje konkurenčnosti podjetja, manj pa se je učinek dobljenih sredstev odrazil na trženjskih rešitvah (novih in starih) izdelkov v podjetju. VPLIV IN UČINKI UKREPA NA OKOLJE PODJETJA IN PODJETJE SAMO Ker ukrep v prvi vrsti subvencionira podjetja v institucijah inovativnega okolja (članstvo v teh je bilo za podjetja obvezno), nas je zanimalo, kakšni so bili učinki razlitja na institucije inovativnega okolja (sodelovanje med podjetji znotraj teh institucij ter tudi na institucije inovativnega okolja nasploh). Že odgovori, ki smo jih odbili na začetku ankete so pokazali, da so bila nekatera podjetja nezadovoljna, ker je ukrep predvideval, da morajo biti vključena v institucije inovativnega okolja. Tako smo v tem okviru preverjali predvsem štiri dejavnike, ki so jih morala podjetja oceniti, in sicer (a) stopnja sodelovanja znotraj tehnološkega parka/inkubatorja, (b) učinek parka/inkubatorja na dokončanje projekta, (c) učinek parka/inkubatorja na izvajanje zahtevnejših projektov, (d) učinek parka/inkubatorja na izvajanje in spremembe v načinu upravljanja matičnega podjetja. Ocene, ki so jih dala podjetja, so v povprečju nižje (3,74; 1-7) od srednje ocene (4; 1-7), kar indicira na nezadovoljstvo s tehnološkimi parki in inkubatorji. Respondenti so najbolj potrdili trditev (povprečna ocena 4,36), da je sodelovanje znotraj institucij inovativnega okolja koristilo za okrepitev sodelovanja z drugimi podjetji, ki so delovali v teh institucijah (s tem soglaša tretjina respondentov, tretjina jih izrazito ne soglaša); zanikali pa so trditve, da je delovanje v okviru institucij inovativnega okolja pripomoglo k hitrejšemu dokončanju projekta (povprečna ocena 3,88) (četrtina respondentov izrazito ne soglaša s to trditvijo; ocena 1 ali 2, četrtina pa jih izrazito soglaša, tj. oceni 6 ali 7, polovica respondentov se giblje med ocenami 3 in 5, pri čemer sta modusa 3 in 5.), izvedbo zahtevnejših projektov (povprečna ocena 3,6) in spremembo v načinu upravljanja podjetij (povprečna ocena 3,12). Slika 6.24.: Učinek državnih sredstev na »sodelovanje znotraj institucije inovativnega okolja« ter »hitrejše dokončanje projektov« (1-se popolnoma ne strinjam, 7-se popolnoma strinjam) 4 3 1 1 1 1 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 ■ Državna sredstva so pripomogla k sodelovanju znotraj tehnološkega parka/inkubatorja. ■ Delovanje znotraj tehnološkega parka/inkubatorja je bistven o pripomoglo k hitrejšemu dokončanju projekta. *Številke od 1-46 so številke respondentov (N=46). Vir Anketa. Slika 6.25: Učinek članstva v institucijah inovativnega okolja na »izvajanje zahtevnih )rojektov« (1-se popolnoma ne strinjam, 7-se popolnoma strinjam) 45 43 41 39 37 35 33 31 29 27 25 21 19 17 15 13 11 9 / 5 3 1 ■ Delov; nje znotr aj tel inološkega pai ka/inkubatorja je omogočilo izvajanje bolj .ahte.Tiih pro. ektov. *Številke od 1-46 so številke respondentov (N=46). Vir Anketa. Dejansko lahko na podlagi tega vidimo, da so bili učinki razlitja za podjetja skromnejši, kot si je razpisovalec predstavljal, ko je predpisal obvezno članstvo v institucijah inovativnega okolja. V tem okviru velja zato razmisliti, kako ta ukrep spremeniti v smer, da bodo učinki razlitja večji, kot so bili do sedaj. Poleg navedenega smo v anketi preučevali tudi, kakšni so bili učinki ukrepa na subvencionirano podjetje, in sicer najprej na ravni vložkov v R&R, nato pa na ravni rezultata (tj. izložkov). V okviru vložkov smo se predvsem osredotočili na to, ali so bila pridobljena R&R sredstva porabljena kot dodatek ali nadomestek lastnega financiranja R&R dejavnosti. Tako se je prvo vprašanje nanašalo na to, ali je ukrep povečal R&R investicije (tj. aditivnost na ravni sredstev), kar so respondenti v veliki meri potrdili (povprečna ocena 6). Ko smo analizirali, za koliko so se povečala R&R sredstva v času pridobitve pomoči, smo ugotovili, da je povprečje porasta znašalo 65 %, kar je relativno visoka vrednost. 600% 500% 400% 300% 200% 100% 0% l._i llh.lli i...l ll.ll .ll.li.il,. il.i 1 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 *Številke od 1-46 so številke respondentov (N=46). Vir Anketa. Kljub temu moramo pri tem upoštevati, da gre pri tem ukrepu predvsem za nova MSP, ki imajo že v osnovi, relativno nižje vložke v R&R, zato se vsak dodaten denarni tok prikaže kot velika rast. Iz tega smo izpeljali vprašanje, koliko so v naslednjih letih, zaradi RR subvencij, porasla lastna sredstva za R&R. Rezultati kažejo, da so v povprečju porasla za 60 %, če odstranimo »ekscesne vrednosti« (tj. tiste, ki so večje od dvakratnika povprečja), pa ugotovimo, da je bil porast nižji, in sicer 40-odstotni. Pri tem opozarjamo, da sta dve podjetji imeli v letih po zaključku ukrepa zmanjšanje investicij za R&R, in sicer za 20 % (vsako), dve podjetji pa sta ohranili R&R investicije na isti ravni, kot sta jo imeli pred pridobitvijo državne subvencije. Slika 6.27: Povečanje/zmanjšanje obsega sredstev za R&R v % v času odgovarjanja na anketo vs. čas prejema sredstev iz ukrepa 600% 500% 400% 300% 200% 100% 0% 1 3 5 7 9 -100% —V----------- *Številke od 1-45 so številke respondentov (N=45). Vir Anketa. J EL7 I. II ll. I ..I. f iT 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 4 45 Eden od učinkov, ki jih implicitno predvidevata povečana R&R aktivnost in sredstva za R&R, je tudi višja zaposlenost. S tem so se v svojih odgovorih v večini strinjala tudi podjetja, ki so odgovarjala na vprašalnik (povprečna ocena 5,3). Kot kažejo podatki, so zaradi subvencije in povečanja lastnih R&R sredstev podjetja v povprečju zaposlila dodatnega 1,5 raziskovalca, pri čemer izpostavljamo, da je eno podjetje zaposlilo 8 raziskovalcev, eno 9, 18 % podjetij pa ni zaposlilo nobenega dodatnega raziskovalca. Zanimalo nas je tudi, če so podjetja zaposlila kaj drugega kadra. Slika 6.28: Rast zaposlenih raziskovalcev in drugega kadra 1 L. III 1 h lllll „ II II II ... m 1 llllll 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 21 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 Za koliko seje zaradi državnih sredstev povečalo število zaposlenih raziskovalcev? ■ Za koliko ostalega kadra i *Številke od 1-51 so številke respondentov (N=51). Vir Anketa.. Rezultati so pokazali, da je bilo zaradi ukrepa v povprečju zaposlenega še 0,6 človeka (drugega kadra). Po virih, od kod so podjetja pridobivala kadre (možnih več odgovorov), prevladuje usposobitev lastnega kadra (43 %), sledijo fakultete/univerze (30 %), iskalci prve zaposlitve, štipendisti (25 %), konkurenčna podjetja (20 %). Najmanj jih je bilo pridobljenih iz JRO in tujine. DODATNOST NA RAVNI REZULTATA (OUTPUTA) in RAZVOJ(NOSTI) PODJETJA Poleg učinka ukrepa na zaposlovanje smo se v vprašalniku (in analizi) osredotočili tudi na dodatnost na ravni rezultata/izložkov, tj. kako so prejeta sredstva vplivala na različne druge rezultate poslovanja podjetij. Po mnenju respondentov so prejeta sredstva SPS najbolj vplivala na povečanje proizvodnih inovacij (povprečna ocena 5,7; lestvica 1-7), ki jim sledijo izboljšana kakovost storitev (povprečna ocena 5,6) ter začetki nove poslovne aktivnosti (povprečna ocena 5,5). Nasploh je med respondenti obstajala velika mera strinjanja, da so sredstva, ki jih je zagotovil SPS pripomogla, k dodatnosti na ravni izložkov. Kljub temu pa je med respondenti o(b)stajalo strinjanje, da finančna sredstva niso pripomogla k hitrejšemu registriranju intelektualnih pravic in drugih oblik zaščite intelektualne lastnine (povprečna ocena 3,6). V nekaj obravnavanih primerih prišlo do zaščite intelektualne lastnine, in sicer je 25 % podjetij registriralo patent, 8 % model, 16 % znamko ter 8 % avtorske in sorodne pravice. Pri tem izpostavljamo, da so nekatera podjetja, ki so registrirala kakršnokoli obliko avtorskih pravic, registrirala več kot eno obliko (npr. 2 podjetji po 2 patenta, 2 podjetji po 3 patente).Ob upoštevanju dejstva, da gre za nova podjetja, so doseženi rezultati spodbudni. Slika 6.29.: Število registriranih patentov, modelov, znamk in avtorskih pravic (možnih več odg.) *N=51. Vir Anketa. Ideja financiranja subjektov v institucijah inovativnega okolja ni namenjena samo temu, da zainteresirana podjetja najdejo varno streho nad glavo. Institucije inovativnega okolja pomagajo v fazah udejanjanja lastne podjetniške ideje, snovanja podjetja, utrjevanja slednjega v panogi, oblikovanja primernega upravljanja ipd. Zato smo želeli s pomočjo odgovorov ugotoviti, ali je prišlo - zaradi članstva v tehnološkem parku ali/in inkubatorju -do kakršnihkoli sprememb v upravljanju oz. značilnostih delovanja podjetja. Slika 6.30: Učinek državnih sredstev na upravljanje podjetja (1-popolnoma se ne strinjam, 7-popolnoma se strinjam) S pomočjo subvencije smo izboljšali kompetence, proizvode ali storitve. Državna sredstva so omogočila izobraževanje in nadgrajevanje znanj zaposlenih. Delovanjeznotraj tehnološkega park a/inkubatorja je povečalo pripravljenost in sposobnost za prevzemanje tveganj v... Delovanjeznotraj tehnološkega park a/inkubatorja je povečalo vaše ambicije do rasti. Delovanje znotraj tehnološkega parka/inkubatorja je izboljšalo kakovost upravljanja podjetja/organizacije. Delovanjeznotraj tehnološkega park a/inkubatorja je povečalo konkurenčne prednosti podjetja/organizacije. *N=51. Vir Anketa. Slika kaže, da je bila po mnenju respondentov ključna prednost članstva v parku/inkubatorju možnost izboljševanja proizvodov (povprečna ocena 5,84), ki ji sledi možnost nadgrajevanja znanja zaposlenih (povprečna ocena 5,26). Drugačna je slika, ko podjetja analizirajo neposredne učinke parka/inkubatorja, ti so ocenjeni skladno s pričakovanji (glede na začetne podatke). Glede na tehnološki profil so podjetja, ki so sodelovala v anketi, v veliki meri razvijala povsem nove tehnologije, nekatere še nepoznane v svetu, kar gotovo priča, da so prav sredstva, ki so jih podjetja dobila, pomagala v razvoju. Na koncu vprašalnika smo podjetja v odprtem vprašanju povprašali o njihovem mnenju o ukrepu ter o tem, kaj bi bilo treba pri ukrepu še spremeniti. Zbirne odgovore podajamo v nadaljevanju. - Podjetja so izpostavila, da se jim zdi problematično obvezno članstvo v institucijah inovativnega okolja (več kot 70 % respondentov to meni!), saj nekatere institucije ne nudijo dovolj podpore za projekte, ki jih izvajajo podjetja. Posledično podjetja porabijo denar za plačilo storitev institucijam Izbrisano: j inovativnega okolja, ki so nekoristne oz. jih ne potrebujemo. - Po njihovem mnenju so bil tudi pričakovanja države (sklada) prevelika. Podjetniški inkubator nam ni prinesel nobenega kupca izdelkov, naročnika storitev ali strateškega partnerja. Pritoževala so se glede»izsiljevanja plačil za nemerljive oglaševalsko (promocijske) akcije (pod pogoji za sodelovanje na razpisu podjetniškega sklada)« kar smatrajo za nepošteno podjetniško prakso in bi morala biti kot taka sankcionirana. Sodelovanje z univerzo (raziskovalci) bi moralo biti bolje urejeno in subvencionirano. - Financiranje naj bodo bolj prilagodljiva. Npr. v panogi IKT se dinamika razvoja tako hitro spreminja, da je nemogoče načrtovati aktivnosti za 3 leta vnaprej, saj v tem času niso več opravičljiva, potrebna in jih je nujno zamenjati. Takšni razpisi bi morali to upoštevati. 6.4. Spodbujanje delovanja tehnoloških parkov in inkubatorjev V okviru tega dela analize smo obravnavali način spodbujanja delovanja temeljnih institucij inovativnega okolja (tehnološki parki/ inkubatorji) ter poskušali oceniti uspešnost sicer zelo spremenljivega načina njihovega spodbujanja. Na osnovi analize razpisov, ki so bili namenjeni ali sofinanciranju delovanja ali razvoju tehnoloških parkov in inkubatorjev, smo izbrali nekaj prejemnikov sredstev (gre za malo število institucij) in z njimi opravili pol-strukturirane intervjuje. Kronološki red razpisov in njihove temeljne značilnosti na kratko prikazujemo v nadaljevanju. V letu 2004 je bil razpis za sofinanciranje delovanja tehnoloških parkov in inkubatorjev objavljen že v februarju (razpis UL 10-11, 6. 2. 2004). Upravičenci so bili tehnološki parki in inkubatorji, ki so včlanjenim podjetjem zagotavljali svetovalne storitve enkratnega značaja le v začetni fazi razvoja posameznega podjetja na področju usposabljanja, upravljanja, računovodstva, knjigovodstva ter finančnega poslovanja, novih tehnologij (posebno informacijskih), varstva okolja, zaščite intelektualne lastnine in podobno. Sofinancirano je bilo 50% stroškov takih storitev. Prav tako se je v višini 25% sofinanciralo razvojno raziskovalno dejavnost, ki je vključevala stroške dela in skupne infrastrukture tehnoloških parkov oziroma podjetniških inkubatorjev. Za razvoj novih storitev so lahko tehnološki parki prejeli 15% sredstev. V letu 2004 je bilo sofinancirano delovanje treh tehnoloških parkov in treh poslovnih inkubatorjev (Avdic, 2004). Ministrstvo za gospodarstvo je leta 2005 objavilo Javni razpis za sofinanciranje storitev tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev, s katerim naj bi se spodbudil razvoj inovacijskega okolja, ki malim podjetjem omogoča lažji dostop do znanja, rezultatov raziskav, novih tehnologij in drugih storitev za njihovo rast in razvoj Cilj razpisa je bil spodbuditi vključevanje novih podjetij v tehnološke parke in podjetniške inkubatorje ter uspešno zaključiti projekte razvoja podjetij v tehnoloških parkih in podjetniških inkubatorjih na letni ravni (10 novih podjetij v tehnoloških parkih in 5 uspešnih izstopov iz parkov ter 5 novih podjetij v podjetniških inkubatorjih in 2 uspešna izstopa podjetij iz inkubatorjev). Ministrstvo je sofinanciralo svetovalne storitve, ki so podjetjem v parku oziroma inkubatorju na voljo le v začetni fazi projekta razvoja posameznega podjetja na področju upravljanja, računovodstva, knjigovodstva ter finančnega poslovanja, novih tehnologij, razvojno raziskovalna dejavnost podjetij, ki delujejo manj kot 3 leta v tehnološkem parku oziroma podjetniškem inkubatorju, strokovna usposabljanja na področju managementa tehnologij (v tujini) za zaposlene v tehnoloških parkih oziroma v podjetniških inkubatorjih ter razvoj novih storitev za tehnološke parke oziroma podjetniške inkubatorje (sistem mentorstva). Vsaka oblika podpore je bila opredeljena tako glede višine sofinanciranja kot glede upravičenih stroškov. Za razpis je bilo namenjenih 150 milijonov SIT (626 tisoč €). Prejemnikov je bilo 5: Ljubljanski tehnološki park, Pomurski tehnološki park, Štajerski tehnološki park, Primorski tehnološki park ter Inkubator, d.o.o. Istega leta je MG objavil Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja - Razvoj in usposobitev tehnoloških parkov, katerega namen je bil omogočiti razvoj in usposobitev tehnoloških parkov, ki bodo zagotovili ugodnejše prostorske in tehnične pogoje za nastajanje in delovanje podjetij v zgodnjih fazah razvoja ter izvajali storitve za ustanovitev in začetno delovanje podjetij pod ugodnejšimi pogoji. Na razpis so se lahko prijavili tako obstoječi kot novi tehnološki parki, cilj pa je bil podpreti največ 4 projekte. Sredstva je dobil v letu 2005 tehnološki park Technopolis Celje v skupni višini 435 milijonov SIT (1,8 milijona €). Januarja 2006 je MG objavil nadaljevanje tega razpisa iz leta 2005 in dodelil Ljubljanskemu tehnološkemu parku 48 mlrd SIT. V tem primeru je šlo za izgradnjo novih zgradb in spremljajoče infrastrukture. Leta 2007 je sofinanciranje delovanja tehnoloških parkov, podjetniških in univerzitetnih inkubatorjev prevzel JAPTI (kot izvajalska agencija MG). Za razpis je bilo namenjenih 1,4 milijona €; sofinanciranih je bilo 11 subjektov inovativnega okolja45. JAPTI je po nalogu MG v letu 2008 izvedel dva razpisa s področja spodbujanja podjetništva: (a) JR za sofinanciranje opravljanja nalog subjektov inovativnega okolja in (b) JR za sofinanciranje projektov izgradnje tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev v okviru gospodarsko-razvojno logističnih središč. a) Namen javnega razpisa je bilo sofinanciranje opravljanja nalog subjektov inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji s pisarnami za prenos tehnologij) in na ta način zagotavljanje učinkovitega podpornega okolja za podjetništvo ter nastajanje in razvoj novih inovativnih podjetij. Za vse subjekte inovativnega okolja so se sofinancirale posamezne skupine 45 Na osnovi letnega poročila JAPTI za leto 2007, ni navedenih prejemnikov. upravičenih stroškov glede na izvedene naloge v višini največ do 95 % izkazanih upravičenih stroškov. Zneski so bili tudi omejeni navzgor in vezani na velikost subjekta oz. članstvo. Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje izvajanja nalog subjektov inovativnega okolja je bila za proračunsko leto 2008 700 tisoč €, za proračunsko leto 2009 pa 900 tisoč € (ni podatkov o prejemnikih). b) Predmet tega javnega razpisa je bilo sofinanciranje projektov izgradnje podjetniških inkubatorjev nacionalnega pomena in tehnoloških parkov nacionalnega pomena. Cilj javnega razpisa je spodbuditi vzpostavitev subjektov podpornega okolja, v katerih bo do leta 2015 nastalo vsaj 100 novih podjetij, ki bodo ustvarila vsaj 400 novih bruto delovnih mest. Podpisani sta bili dve pogodbi za skupni znesek sofinanciranja v višini 11 milijonov €, s tem, da je prejelo podjetje IMOS, kot pobudnik ustanovitve podjetniškega inkubatorja Podbreznik, približno 1 milijon €, Tehnološki park IN PRIME pa 10 milijonov €. Kot je razvidno iz gornjega prikaza se je financiranje v opazovanem obdobju deloma spremenilo: poleg sofinanciranja dejavnosti v 2005/2006 se je določenim tehnološkim parkom in inkubatorjem omogočilo tudi razvoj in izgradnjo kapacitet v letih 2005/2006. Z uvajanjem koncepta subjektov inovativnega okolja in A in B evidenc se je prešlo na zelo podrobno definirane naloge subjektov v smislu števila opravljenih posameznih nalog, ki jih je razpisovalec sofinanciranja smatral kot ključne za delovanje subjekta inovativnega okolja. Iz naslova vzpostavitve novih kapacitet pa je bil v okviru tekoče finančne perspektive izveden en razpis 2008. KLJUČNE UGOTOVITVE INTERVJUJEV Z ODLOČEVALCI v SUBJEKTIH INOVATIVNEGA OKOLJA V razgovorih s prejemniki sredstev smo poskušali ugotoviti, kaj menijo o politiki spodbujanja delovanja institucij inovativnega okolja (terminologija novejših razpisov) v opazovanem obdobju. Navajamo ključne ugotovitve, ki lahko odločevalcem koristijo pri snovanju ukrepov za delovanje institucij inovativnega okolja v prihodnje. 1. Objava in vsebina razpisov Za tehnološke parke in inkubatorje je tako kot za druge prejemnike sofinanciranja ključni problem visoka stopnja nejasnosti glede načrtovanih ukrepov ter njihovih objav. Pogosto se ukrepi objavljeni (pre)pozno, kar pomeni, da se institucije inovativnega okolja težko pripravijo (kadrovsko in finančno) na poslovno leto. Posledica tega je, da se letni program dejavnosti ter pogoji delovanja oblikujejo na osnovi pričakovanih in ne dejanskih razpisov, s tem pa povečuje stopnja tveganja. Zato sogovorniki predlagajo daljše obdobje financiranja (npr. 4-letno), predvsem pa objavo ukrepov za naslednje leto najpozneje meseca novembra predhodnega leta. Z vse podrobnejšim predpisovanjem vsebine in obsega delovanja (število izobraževanj, število svetovanj, razgovorov, itd.) se po eni strani povečuje breme zbiranja potrebne dokumentacije in administriranja, po drugi strani pa zmanjšuje prostor za lastno načrtovanje aktivnosti v skladu z dejanskimi potrebami članov. Glede na dejstvo, da prejemnikom v prvi kategoriji (A) ni veliko, se jim zdi smiselno, da se na osnovi spremljanja uspešnosti delovanja zmanjša stopnja predpisovanja vsebine in količine opravljenih storitev in se institucijam prepusti izvajanje nalog v skladu z lastnim letnim programom dela, nezadostno kakovostno delo, ki se ga lahko ugotavlja tudi s pomočjo ankete med uporabniki, pa kaznuje v naslednjem razpisu. 2. Finančni tok Pozno razpisovanje lahko pomeni tudi to, da vseh stroškov, ki so nastali v določenem obdobju pred razpisom ni možno uveljavljati. Zgodi se tudi, da so nekateri stroški obračunani šele po koncu zahtevanega poročanja financerju in jih institucije inovativnega okolja tako ne morejo uveljavljati. Ti t. i. sunk costs posledično bremenijo ali institucijo ali podjetje člana, čeprav ustrezajo razpisu. Novejši razpisi se osredotočajo na sofinanciranje točno določenih aktivnosti in ne zagotavljajo sredstev za osnovno delovanje institucije, nakup ali obnovo opreme. Ti stroški manjšim institucijam predstavljajo problem, tudi zaradi zamud pri plačevanju storitev s strani podjetij članov. Prehod na posredno financiranje preko zagotavljanja sredstev za podjetja, ki delujejo v inovativnem okolju, je za manjše TP-je odprl novo težavo, saj se jim dogaja, da njihovi člani, ki so sicer prejeli subvencijo SPS-a, sredstva zadržijo za svoje naložbe in ne poravnajo stroškov najemnine in drugih storitev v TP. »Klasična« subvencija delovanja tehnološkega parka/ inkubatorja je bila po njihovem mnenju za prejemnike bolj ugodna. 3. Druge pripombe in mnenja Večja usklajenost, tako vsebinska kot časovna različnih ukrepov za spodbujanje podjetništva bi močno olajšala delo tako institucijam kot njihovim članom. Idealno bi bilo, da bi obstajala enotna platforma, preko katere bi se lahko podjetja in institucije inovativnega okolja tekoče seznanjala z vsemi razpisi, ki jih objavljajo državne institucije. To se je deloma izboljšalo z dogodki, ki jih je pripravljal SPS v sodelovanju z drugimi agencijami in ministrstvi, a ažurna spletna stran bi bila še boljša rešitev. Nekatere prejemnike moti pomanjkanje redne evalvacije učinkov delovanja vseh prejemnikov sredstev za inovacijsko okolje, saj imajo občutek, da je pomembno, da v prijavi veliko obljubiš in ker kasneje ni evalvacije tudi ni sankcij za tiste, ki niso izvedli načrtovanega programa. 7. ANALIZA FINANČNH SPODBUD 7.1. Obseg in število dodeljenih finančnih za gospodarske družbe v razdobju 2000-2010 Ponudba ukrepov za lažji dostop do finančnih sredstev je bila usmerjena predvsem v spodbujanje rasti in razvoja podjetij, v manjši meri tudi na spodbujanje novonastalih podjetij. Spodnja preglednica povzema ponudbo ukrepov na tem področju v preučevanem obdobju. Semenska faza Startup faza Razvoj in rast Nadaljnja rast Vrednost v mio SIT /MIO EUR od 2005 2004 garancije, 58 ugodnejši krediti 140 skupaj 2004 3356 oz. 14 mio € 2005 Posredni dolgoročni krediti 2250 Posredni krediti za nova (mikro) podjetja 200 Mikrokrediti za podjetja do 50 zap. 100 Garancije 1300 skupaj 2005 8253 2006 Posredni dolgoročni krediti 2000 Posredni krediti za nova (mikro) podjetja 200 Mikrokrediti za podjetja do 50 zap. 100 Garancije 1800 skupaj 2006 12388 2007 Posredni dolgoročni krediti in garancije 8,5 mio Posredni krediti za nova (mikro) podjetja 800.000 Garancije (pogarancije) 547.000 Krediti za raziskovalno razvojne dejavnosti (ni bilo zanimanja) 0 Skupaj 2007 Garancije (pogarancije) 1,23 mio Posredne garancije 15 mio skupaj 2008 1100000 2009 Bančni investicijski krediti s subvencijo om 15 milijonov Garancije 72 mio Posredne garancije 1 mio skupaj 2009 1860000 Po podatkih MG, ki smo jih vključili v analizo, je različne oblike finančnih spodbud prejelo 678 podjetij, od teh je večina, kar 82% podjetij državno pomoč (v obliki kateregakoli produkta) prejela le enkrat, 17% dvakrat, 1 % podjetij trikrat in le eno podjetje štirikrat. Tabela 7.0: Prejemniki spodbud za lažji dostop do finančnih sredstev v obdobju od 2004 do 2009 Število odobrenih spodbud na podjetje (v obdobju 2004-2010) N Delež Delež kumulativno 0 66.756 98,99% 98,99% 1 553 0,82% 99,81% 2 117 0,17% 99,99% 3 7 0,01% 100,00% 4 1 0,00% 100,00% Skupaj vsa podjetja 67.434 100% Vir. MG in lastni izračuni. 7.2. Poslovanje podjetij, ki so prejela finančne spodbude, v primerjavi s celotno populacijo slovenskih podjetij v panogah prejemnikov pomoči V nadaljevanju v tabelah prikazujemo poslovanje prejemnikov finančnih spodbud v obdobju pet let pred prejemom finančne spodbude do konca petega leta po prejemu spodbude. Prikazane so povprečne vrednosti izbranih kazalcev poslovanja. Število podjetij znotraj posameznega opazovanega leta se spreminja, saj so na primer nekatera prejela pomoč lahko šele v letu 2008 ali 2009 in zanje za opazovanje še ni na razpolago petletnega obdobja po prejemu pomoči. Število opazovanih (N) zato od drugega leta po prejemu pomoči (t+2) pada. Tabela 7. 1 a-1h. Povprečne vrednosti izbranih kazalcev poslovanja prejemnikov finančnih spodbud med gospodarskimi družbami od obdobja 5 let pred prejemom sredstev do 5. leta po prejemu sredstev Tabela 7.1a: Čisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje Povprečje p5 (v EUR) p95 N Prihodki od prodaje relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 1.401.766 14.868 5.399.061 526 1,87 0,01 7,32 526 t-5 t-4 1.590.421 55.049 6.545.643 545 1,87 0,03 7,18 545 t-4 t-3 1.804.680 42.806 7.254.886 574 1,88 0,04 7,78 574 t-3 t-2 2.080.893 53.964 8.310.741 603 2,01 0,03 7,56 603 t-2 t-1 2.348.004 59.573 9.242.368 633 2,30 0,03 8,88 633 t-1 t0 2.305.892 88.105 9.052.007 640 2,47 0,07 9,34 640 t0 t+1 2.503.731 97.995 10.143.841 640 2,70 0,07 10,10 640 t+1 t+2 2.243.016 90.957 8.236.446 317 2,00 0,05 8,14 317 t+2 t+3 2.291.840 89.180 8.632.328 229 2,07 0,08 6,63 229 t+3 t+4 2.044.770 95.585 7.150.876 202 2,06 0,06 7,05 202 t+4 t+5 2.205.218 70.472 9.660.975 110 2,07 0,03 5,50 110 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Podatki kažejo, da podjetja, ki so prejela finančne spodbude v, v povprečju skromno povečajo prodajo v prvem letu po prejemu pomoči, nato pa jim je prodaja rahlo upadala. Glede na povprečje panoge so prejemniki pomoči uspešnejši v prodaji, še posebej v letu prejema pomoči in v prvem naslednjem letu. Tudi zaposlenost prejemnikov je nad povprečjem panoge, po prejemu pomoči prejemniki ohranjajo zaposlenost nad povprečjem panoge. Povečanje povprečne zaposlenosti je vidno v letu prejemanja pomoči in v prvem letu. Tabela 7.1.b: Število ^ zaposlenih Število zaposlenih Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 14,3 0,0 50,0 526 1,86 0,00 7,49 526 t-5 t-4 15,2 0,2 50,5 545 1,83 0,01 6,99 545 t-4 t-3 15,6 0,0 55,0 574 1,84 0,01 7,43 574 t-3 t-2 16,8 0,1 62,5 603 1,99 0,00 7,56 603 t-2 t-1 17,4 0,8 66,5 633 2,17 0,04 8,24 633 t-1 t0 18,3 1,1 64,5 640 2,38 0,10 8,90 640 t0 t+1 18,7 1,5 65,2 640 2,52 0,13 9,05 640 t+1 t+2 17,0 1,0 52,8 317 2,12 0,05 7,75 317 t+2 t+3 17,2 1,0 49,9 229 2,14 0,05 6,29 229 t+3 t+4 16,9 1,0 48,3 202 2,22 0,06 6,03 202 t+4 t+5 17,3 1,0 49,1 110 2,24 0,02 6,21 110 t+5 Število zaposlenih relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 7.1.c: Dodana vrednost Dodana vrednost (v EUR) Povprečje p5 p95 N Dodana vrednost relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N t-5 325.320 1.123 1.183.867 526 1,82 0,01 6,97 526 t-5 t-4 362.857 6.627 1.287.648 545 1,77 0,01 6,47 545 t-4 t-3 407.621 6.226 1.443.983 574 1,80 0,02 6,97 574 t-3 t-2 472.203 6.226 1.662.318 603 1,89 0,01 6,91 603 t-2 t-1 542.135 15.490 1.938.349 633 2,16 0,03 7,84 633 t-1 t0 557.267 26.381 2.086.912 640 2,35 0,04 9,04 640 t0 t+1 584.730 22.982 2.031.673 640 2,57 0,05 10,42 640 t+1 t+2 568.060 23.110 1.621.662 317 2,23 0,04 7,23 317 t+2 t+3 599.793 25.943 1.837.256 229 2,36 0,03 6,86 229 t+3 t+4 577.457 16.875 1.773.289 202 2,44 0,02 7,53 202 t+4 t+5 678.991 22.300 2.428.322 110 2,75 0,01 9,01 110 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Dodana vrednost prejemnikov v povprečju narašča v celotnem obdobju do tretjega leta po prejemu pomoči. Prejemniki so po skupni ustvarjeni dodani vrednosti nad panožnim povprečjem, v celotnem obdobju po prejemu pomoči pa prednost v primerjavi s panožnim povprečjem še povečujejo. Enako velja za produktivnost dela (dodano vrednost na zaposlenega). Podobno kot pri produktivnosti imajo prejemniki pomoči nad povprečjem tudi plače na zaposlenega. Povprečna plača na zaposlenega se je pri prejemnikih pomoči povečevala v celotnem obdobju. Glede na panogo se je prejemnikom povečevala tudi vrednost opredmetenih stalnih sredstev, v povprečju pa se je med prejemniki kapitalska intenzivnost najbolj povečala v prvih dveh letih po prejemu pomoči. Tabela 7.1.d: Povprečna produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 23.855 814 53.422 526 1,34 0,04 2,92 526 t-5 t-4 27.082 7.101 62.238 545 1,39 0,29 3,14 545 t-4 t-3 28.305 4.969 58.973 574 1,38 0,16 3,29 574 t-3 t-2 30.357 6.176 62.822 603 1,40 0,17 3,16 603 t-2 t-1 33.289 9.636 69.588 633 1,42 0,36 3,20 633 t-1 te 32.286 10.180 65.799 640 1,43 0,40 3,11 640 t0 t+1 35.334 11.517 71.460 640 1,50 0,36 3,20 640 t+1 t+2 37.458 9.137 78.902 317 1,51 0,44 3,25 317 t+2 t+3 38.359 12.994 79.994 229 1,54 0,44 3,28 229 t+3 t+4 39.691 9.592 79.093 202 1,66 0,39 3,35 202 t+4 t+5 42.248 11.150 114.676 110 1,79 0,60 4,21 110 t+5 Dodana vrednost na zaposlenega relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. _Tabela 7.1.e: Povprečni letni stroški za plače na zaposlenega_ Povprečna plača (v EUR) Povprečje p5 p95 Povprečje p5 p95 N t-5 12.708 0 24.153 526 1,31 0,00 2,27 526 t-5 t-4 13.961 3.090 24.728 545 1,34 0,22 2,24 545 t-4 t-3 14.800 484 25.916 574 1,34 0,04 2,24 574 t-3 t-2 15.923 990 27.606 603 1,36 0,12 2,34 603 t-2 t-1 17.795 7.449 30.498 633 1,41 0,62 2,41 633 t-1 t0 18.822 9.793 31.140 640 1,45 0,79 2,35 640 t0 t+1 19.706 10.713 32.745 640 1,48 0,81 2,36 640 t+1 t+2 18.813 9.598 31.831 317 1,40 0,66 2,29 317 t+2 t+3 19.361 10.470 32.084 229 1,39 0,80 2,28 229 t+3 Povprečna plača relativno glede na povprečje panoge t+4 19.956 11.412 34.201 202 1,40 0,83 2,27 202 t+4 t+5 20.522 11.579 35.126 110 1,42 0,90 2,29 110 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 3.1.f: Vrednost opredmetenih stalnih sredstev na zaposlenega Kapitalska intenzivnost (v EUR na zaposlenega) Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 39.738 801 109.304 526 1,04 0,01 3,06 526 t-5 t-4 50.989 1.096 129.886 545 1,12 0,03 2,94 545 t-4 t-3 48.382 1.143 138.266 574 1,24 0,03 3,48 574 t-3 t-2 51.215 735 133.753 603 1,28 0,02 3,55 603 t-2 t-1 70.971 1.624 175.061 633 1,52 0,04 4,52 633 t-1 t0 91.671 3.776 264.079 640 2,07 0,11 6,25 640 t0 t+1 103.867 4.276 334.744 640 2,30 0,11 7,20 640 t+1 t+2 101.075 14.024 341.226 317 2,47 0,24 8,43 317 t+2 t+3 99.608 14.024 316.567 229 2,50 0,23 8,60 229 t+3 t+4 95.573 8.898 343.819 202 2,39 0,18 10,95 202 t+4 t+5 115.497 6.864 347.519 110 2,40 0,09 10,67 110 t+5 Kapitalska intenzivnost relativno glede na povpr. panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Tabela 7.1.g: Vrednost izvoza Vrednost izvoza (v EUR) Vrednost izvoza relativno glede na povprečje panoge Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 288.845 0 1.561.847 526 1,82 0,00 7,00 526 t-5 t-4 326.684 0 1.846.920 545 1,76 0,00 7,00 545 t-4 t-3 386.049 0 1.810.679 574 1,80 0,00 7,00 574 t-3 t-2 460.215 0 2.086.367 603 2,15 0,00 8,46 603 t-2 t-1 521.374 0 2.400.517 633 2,58 0,00 7,58 632 t-1 t0 511.814 0 2.435.998 640 2,82 0,00 9,78 638 t0 t+1 565.591 0 2.625.553 640 2,78 0,00 11,57 638 t+1 t+2 493.970 0 2.902.082 317 1,90 0,00 9,25 317 t+2 t+3 519.859 0 3.094.296 229 1,93 0,00 9,94 229 t+3 t+4 477.315 0 3.252.900 202 2,02 0,00 8,67 202 t+4 t+5 549.445 0 3.052.458 110 1,95 0,00 9,00 110 t+5 Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Izvoz prejemnikov finančnih spodbud je v povprečju naraščal do prvega leta po prejemu pomoči, nato v povprečju upada in prejemniki finančnih spodbud izgubljajo tudi (že pred spodbudami pridobljeno) prednost glede na povprečje panoge. Izvozna intenzivnost prejemnikov je zelo konstantna v celem obdobju ( v povprečju prejemniki realizirajo 17% svojih prihodkov z izvozom, izvažajo v povprečju več kot povprečno podjetje v panogi, vendar pa le-to povečuje delež svojega izvoza hitreje kakor prejemniki. Tabela 7.1.h: Delež izvoza v celotnih prihodkih od prodaje Delež izvoza v celotni prodaji Povprečje p5 p95 N Povprečje p5 p95 N t-5 14,2% 0,0% 80,2% 510 1,32 0,00 6,59 510 t-5 t-4 15,0% 0,0% 85,1% 532 1,41 0,00 6,67 532 t-4 t-3 15,1% 0,0% 82,0% 563 1,37 0,00 6,01 563 t-3 t-2 16,0% 0,0% 84,0% 591 1,50 0,00 6,79 591 t-2 t-1 16,4% 0,0% 83,0% 621 1,53 0,00 6,99 620 t-1 to 17,0% 0,0% 81,8% 635 1,60 0,00 7,13 634 t0 t+1 17,2% 0,0% 82,1% 639 1,51 0,00 6,53 637 t+1 t+2 17,4% 0,0% 77,4% 316 1,54 0,00 6,79 316 t+2 t+3 17,7% 0,0% 82,0% 226 1,32 0,00 5,06 226 t+3 t+4 17,0% 0,0% 80,1% 202 1,32 0,00 5,45 202 t+4 t+5 18,0% 0,0% 86,1% 109 1,27 0,00 4,70 109 t+5 Delež izvoza relativno glede na povprečje panoge Opombe: Obdobje t0 je leto prejema spodbude; p5 in p95 označujeta vrednost 5. in 95. percentila obravnavane spremenljivke; N je število opazovanj; desna polovica tabele navaja vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Analiza poslovanja prejemnikov finančnih spodbud torej kaže, da so podjetja uspešno poslovala že pred prejemom finančnih spodbud. Rast poslovanja je bila največja od leta pred prejemom do prvega leta po prejemu pomoči. Od drugega leta po prejemu pomoči pa prednost - razen pri dodani vrednosti in produktivnosti dela - pred povprečjem panoge zmanjšujejo (posebej pri izvozu in izvozni intenzivnosti). Podjetja, ki so prejela finančne spodbude, so v celotnem obdobju preučevanja v kazalcih poslovanja nad povprečjem panoge, trendno se v povprečju prejemnikom najbolj povečujeta dodana vrednost in produktivnost. Slika 7.0: Izbrani kazalci poslovanja prejemnikov finančnih glede na povprečje panoge Vrednosti kazalca izračunanega glede na povprečje 3-mestne panoge v obravnavanem letu in je izražen v obliki količnika (1=povprečje 3-mestne panoge v tem letu). Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 7.3. Analiza poslovanja podjetij s spodbudami za investicije v R&R in tehnologijo z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) Analiza premij po vzoru Bernanrd Jensen (1999) potrjuje, da prejemniki finančnih spodbud v celotnem preučevanem obdobju dosegajo premije pri prodaji, zaposlenosti in kapitalni intenzivnosti. Od enega leta pred prejemom pomoči pa dosegajo premije tudi pri produktivnosti dela in dodani vrednosti. Za izvoz in izvozno intenzivnost premij prejemnikov (napram neprejemnikom) ne moremo potrditi. V posameznih letih je sestava podjetij v vzorcu različna (nekatera podjetja iz vzorca izstopijo, ter vstopijo nova) in spodnje slike in tabele zato ne kažejo dinamike rasti istih podjetij v času temveč le premije prejemnikov napram neprejemnikom v posameznih letih. Tabela 7.3.1: Bernard&Jensen premije prejemnikov finančnih spodbud v času _(logaritmske absolutne vrednosti spremenljivk), 2000-2009_ Prodaja Zaposlen. Izvoz Izv.Inten. Povprečna plača Kap. Inten. Prod. dela Dodana vrednost prodaja emp izvoz exshare avgwage k/l va va/l t-5 0,11 0,72 -0,35 -0,28 -0,09 0,24 -0,07 0,05 t-5 t-4 0,17 0,81 -0,29 -0,27 -0,06 0,35 -0,01 0,09 t-4 t-3 0,19 0,85 -0,13 -0,13 -0,06 0,46 0,04 0,11 t-3 t-2 0,19 0,92 -0,10 -0,10 -0,05 0,49 0,04 0,09 t-2 t-1 0,28 0,93 -0,06 -0,13 -0,04 0,71 0,13 0,15 t-1 to 0,32 1,03 -0,01 -0,17 -0,05 1,22 0,19 0,18 t t+1 0,39 1,06 0,04 -0,14 -0,02 1,28 0,28 0,17 t+1 t+2 0,41 0,97 0,19 0,02 -0,02 1,45 0,38 0,20 t+2 t+3 0,50 0,96 0,39 0,12 -0,03 1,35 0,45 0,22 t+3 t+4 0,41 0,97 0,24 0,01 -0,02 1,24 0,39 0,15 t+4 t+5 0,50 0,93 0,49 0,15 0,00 1,20 0,52 0,28 t+5 Opomba: odebeljene vrednosti označujejo statistično značilne ocene regresijskega koeficienta p1 pri stopnji tveganja 5%. Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 7.3.1. Premije prejemnikov finačnih spodbud med gospodarskimi družbami po metodi Bernard & Jensen (logaritmske vrednosti) Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Relativno, glede na panogo, prejemniki finančnih spodbud dosegajo statistično značilne premije v celotnem obdobju pri zaposlenosti in povprečni plači na zaposlenega. Manj stabilne so premije v kapitalni intenzivnosti, ki se potrdijo v obdobju po prejemu spodbude. Pri produktivnosti pa prejemniki od statistično značilnih negativnih premij v obdobju pred prejemom finančne pomoči v četrtem in petem letu po prejemi pomoči kažejo statistično značilne pozitivne premije. Prejemniki finančnih spodbud imajo pet let po prejemu finančnih spodbud za 66 indeksnih točk višjo produktivnost glede na panogo kakor neprejemniki. Tabela 7.3.2: Bernard&Jensen premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in _tehnologijo v času (relativne vrednosti spremenljivk*), 2000-2009_ Rel. prodaja Rel. zaposlen. Izvoz Izv. Inten. Povprečna plača Kap. Inten. Prod. dela Dodana vrednost prodaja emp izvoz exshare avgwage k/l va va/l t-5 prodaja emp izvoz exshare avgwage k/l va va/l t-5 t-4 -0,22 0,69 -0,28 0,25 0,15 0,09 -0,45 0,18 t-4 t-3 -0,25 0,67 -0,38 0,35 0,18 0,14 -0,52 0,22 t-3 t-2 -0,25 0,69 -0,36 0,32 0,21 0,23 -0,50 0,25 t-2 t-1 -0,09 0,83 0,04 0,47 0,23 0,26 -0,36 0,28 t-1 to 0,17 1,03 0,41 0,51 0,29 0,47 -0,11 0,32 t t+1 0,24 1,23 0,58 0,60 0,33 1,03 -0,02 0,34 t+1 t+2 0,53 1,32 0,59 0,53 0,34 1,22 0,24 0,38 t+2 t+3 0,30 0,91 0,24 0,59 0,28 1,40 0,46 0,37 t+3 t+4 0,37 0,87 0,28 0,39 0,26 1,40 0,59 0,37 t+4 t+5 0,34 0,91 0,35 0,39 0,26 1,24 0,66 0,50 t+5 *Indeksne točne Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. Slika 7.3.2. Premije prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo med gospodarskimi družbami po metodi Bernard&Jensen (relativne vrednosti spremenljivk) Vir: AJPES, MG in lastni izračuni. 7.4. Učinki zaradi finančnih spodbud (ocenjeni z metodami paritve) Učinke, ki so nastali kot posledica finančnih spodbud, opazujemo kot (i) fiksne učinke v spremembi ravni (povprečja) od obdobje pred prejemanjem spodbude do povprečne ravni po prejemanju spodbude, (ii) kot kratkoročne učinke, ki so nastali takoj ( v prvem letu) po prejemu spodbude(FD) ter (iii) kot dolgoročne učinke, kjer opazujemo spremembo od začetka do konca opazovanja (LD). Med preučevanimi spremenljivkami se statistično značilni učinki zaradi finančnih spodbud konsistentno pokažejo le v povečanju zaposlenosti, kjer gre za povprečno eno ustvarjeno delovno mesto v prvem letu po prejemu spodbude, v povprečju se je raven zaposlenosti od obdobja pred prejemom glede na obdobje po prejemu povečala za 1,7 zaposlenega, v celotnem obdobju od začetka do konca opazovanja pa se je zaposlenost povečala za 5,27 osebe. Značilen pozitiven učinek se v celotnem opazovanem obdobju pokaže še pri izvozni intenzivnosti in kapitalski opremljenosti, kjer je značilen učinek povečanja potrjen tudi v prvem letu po prejemu pomoči. Pri povprečnih plačah na zaposlenega pa je opaženo (statistično značilno) povečanje v ravni plač (od obdobja pred prejemom do obdobja po prejemu) za dobrih 2000 EUR, med tem ko se zaradi prejema finančnih spodbud od začetka do konca opazovanja povprečna plača zniža za 773 EUR. Minimalno (za 65 EUR) se v celotnem opazovanem obdobju poveča tudi dodana vrednost. Tabela 7.4.1.: Učinki na poslovne indikatorje zaradi spodbude za investicije v R&R in tehnologijo; učinek v prvem letu po prejemu (FD), povprečni učinek v obdobju pred prejemom in po prejemu (fiksni učinek, FE), in učinek od začetka do konca opazovanja (LD) po metodi paritve (CEM) V EUR FE FD LD prodaja -157,87 85,38 72,12 zaposlenost 1.707 1.029 5.273 izvoz 88,7 -20,1 64,4 delež izvoza v prodaji 0,0257 0,0024 0,0372 kapitalska intenzivnost 3017,08 16,84 29,09 povprečna plača 2027,50 -8,86 -773,33 produktivnost dela 1987,50 -556,25 226,00 dodana vrednost -10,23 1472,50 63,75 Vir: Lastni izračuni, paritev CEM. Analiziranje medletnih sprememb - torej, koliko prejemniki pomoči v preučevanih kazalcih rastejo hitreje kakor neprejemniki pomoči - je pokazalo naslednje učinke zaradi finančni spodbud: • Finančne pomoči dajejo učinke pri prodaji po PSM metodi v prvem in drugem letu po prejemu pomoči. Po drugem letu imajo prejemniki zaradi finančnih pomoči za cca 280.000 EUR večjo prodajo. Metoda PSM, kjer so paritve enote na enoto opravljene v prvem koraku, daje nekoliko nižje ocene kakor CEM. • Dve leti po prejemu pomoči zaradi pomoči prejemniki zaposlijo cca 1,5 osebe več, štiri leta po prejemu pa približno 2 osebi več kakor primerljiva podjetja brez pomoči. Ocena SPS za to obdobje (glej SPS Track record 2003-2009) je nekoliko višja (3 osebe), vendar tam metodološko ocenjujejo celotni prirast in ne prirast zaradi spodbude. Ujema se tudi približno število delovnih mest. če upoštevamo da smo v analizi upoštevali 678 podjetij, je tako zgornja menja ustvarjenih delovnih mest 1356. Milijon EUR finančnih pomoči po štirih letih ustvari cca 230 delovnih mest. Poročilo SPS v celotnem obdobju od 2003 do 2009 za vse različne vrste subvencij Sklada ugotavlja 1.145 novih delovnih mest (str. 20). • Pri izvozu se učinek pokaže v prvem in drugem letu po prejemu pomoči; prejemniki v prvem letu v povprečju povečajo izvoz za skoraj 39.000 EUR več kakor neprejemniki, po drugem letu pa je prirast v izvozu zaradi finančnih pomoči za 70.000 EUR večji. Pri izvozni intenzivnosti vidnejših učinkov ni (3 odstotni točki višjo izvozno intenzivnost opazimo po drugem letu, vendar ob 5% tveganju). • Po drugem letu po prejemu finančne pomoči ustvarijo prejemniki kumulativno med 30.000 in 40.000 EUR več dodane vrednosti kakor primerljiva podjetja brez finančnih pomoči. Kumulativno po petih letih finančna pomoč prispeva cca 70.000 EUR k ustvarjeni dodani vrednosti. • Zmanjšanje produktivnosti dela se kot značilno po CEM metodi pokaže v letu prejema pomoči, drugih značilnih učinkov na produktivnost dela ni mogoče opaziti. • Učinek finančnih se v prvem in drugem letu pokaže tudi v povečanju povprečne plače, skupni učinek povečanja povprečnih plač se je potrdil od drugega leta do konca opazovanega obdobja. • Pri kapitalski intenzivnosti CEM metoda pokaže povečanje tehnične opremljenosti dela zaradi finančne pomoči v prvem letu po prejemu pomoči. Tabela 7.4.2: Medletne spremembe v prodaji in kumulativne spremembe v prodaji po metodi razlik v razlikah V EUR CEM CEM ob kontroli * PSM att T-stat N PSM ob kontroli* Učinek na 1 EUR DID0 236.250,0 239.783,3 -100.681 -1,8 630 -29.649,6 2,39 DID1 108.508,3 121.620,8 145.799 3,1 628 120.789,8 18,06 DID2 122.637,5 155.879,2 126.434 2,1 307 119.281,8 1,16 DID3 85.991,7 180.829,2 -77.802 -0,9 223 -53.078,0 67,05 DID4 -187.637,5 -255.545,8 -214.453 -2,8 198 -160.176,0 -110,91 CUM1 108.508,3 121.620,8 145.799 3,08 628 120.789,8 18,06 CUM2 138.241,7 242.670,8 277.833 2,92 307 289.044,1 35,80 CUM3 109.120,8 213.166,7 215.914 1,69 224 251.649,9 89,93 CUM4 -48.875,0 -102.095,8 -3.320 -0,03 198 -29.206,6 -29,42 Opombe: *Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Rdeče označene vrednosti pomenijo p<0.1, zeleno označene vrednosti p<0.05 in črne krepko označene vrednosti p<0.01. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 7.4.3: Medletne spremembe v zaposlenosti in kumulativne spremembe v zaposlenosti po metodi | razlik v razlikah____ V EUR CEM CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N PSM ob kontroli učinek na 1 mio EUR pomoči DID0 1,355 1,466 0,82 4,64 630 0,53 39,54 DID1 0,643 0,654 0,31 1,79 628 0,33 38,34 DID2 0,438 0,880 0,73 2,91 307 0,77 94,18 DID3 0,642 1,520 0,57 2,10 223 0,52 94,66 DID4 -0,152 -0,150 -0,36 -1,49 198 -0,14 -54,40 CUM1 0,643 0,654 0,31 1,79 628 0,33 38,34 CUM2 1,089 1,681 1,48 3,94 307 1,42 158,64 CUM3 1,407 1,922 2,22 3,73 224 1,77 231,73 CUM4 1,799 2,049 2,00 3,17 198 1,46 159,12 Opomba: Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Rdeče označene vrednosti pomenijo p<0.1, zeleno označene vrednosti p<0.05 in črne krepko označene vrednosti p<0.01. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 7.4.4.: Medletne spremembe v izvozni intenzivnosti in kumulativne spremembe v deležu izvoza v prodaji po metodi razlik v razlikah____ V EUR CEM CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR pomoči DID0 0.00470 0.00411 0,52% 1,00 618 0,39% -0,11% DID1 3.74e-05 -0.000596 0,18% 0,38 624 0,25% 0,11% DID2 0.0198 0.0211 0,74%% 1,15 306 0,43% -0,06% DID3 0.00473 0.00702 0,16°% 0,25 221 0,25% 0,19% DID4 -0.00908 -0.0100 -0,32% -0,49 197 0,48% -0,02% CUM1 3.74e-05 -0.000596 0,18% 0,38 624 0,25% 0,11% CUM2 0.0238 0.0245 0,71% 0,82 304 1,21% 0,16% CUM3 0.0183 0.0184 0,72% 0,69 221 1,33% 0,39% CUM4 0.0185 0.0136 1,25% 1,03 196 2,27% 0,40% Opomba: Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta, Rdeče označene vrednosti pomenijo p<0.1, zeleno označene vrednosti p<0.05 in črne krepko označene vrednosti p<0.01. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 7.4.5.: Medletne spremembe v izvozu in kumulativne spremembe v izvozu po metodi razlik v razlikah V EUR CEM CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek na PSM ob kontroli* Učinek na 1 EUR pomoči DID0 100.208,3 124.100 -25.725 -1,19 630 -9.333,6 0,118 DID1 -212,3 -16.533,3 38.787 2,01 628 12.033,6 2,197 DID2 107.670,8 107.541,7 65.724 2,69 307 37.460,6 1,268 DID3 112.879,2 116.691,7 27.022 1,02 223 30.155,4 8,656 DID4 -35.775,0 -40.870,8 -36.633 -1,03 198 -17.890,9 -11,102 CUM1 -212,3 -16.533,3 38.787 2,01 628 12.033,6 2,197 CUM2 28.220,8 45.487,5 72.308 2,25 307 55.190,1 5,956 CUM3 80.012,5 32.575,0 81.749 1,64 224 70.375,4 9,953 CUM4 45.979,2 -18.220,8 46.368 0,81 198 32.519,5 -5,324 Opomba:* Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Rdeče označene vrednosti pomenijo p<0.1, zeleno označene vrednosti p<0.05 in črne krepko označene vrednosti p<0.01. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 7.4.6.: Medletne spremembe v povprečni plači in kumulativne spremembe v povprečni plači v prodaji po metodi razlik v razlikah V EUR CEM CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR pomoči DID0 102,29 60,38 56 0,33 630 184,8 -20,4 DID1 -173,08 -96,54 349 2,43 628 258,2 115,2 DID2 243,67 228,50 415 2,04 307 147,3 79,5 DID3 -177,58 -164,04 346 1,81 223 314,2 274,2 DID4 563,75 502,08 260 0,92 198 -87,7 -306,8 CUM1 -173,08 -96,54 349 2,43 628 258,2 115,2 CUM2 176,79 355,67 988 3,57 307 698,8 298,1 CUM3 -9,90 62,75 1.511 4,58 224 1.037,7 614,8 CUM4 659,17 567,08 1.590 4,21 198 798,0 316,2 Opomba: *Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta, Rdeče označene vrednosti pomenijo p<0.1, zeleno označene vrednosti p<0.05 in črne krepko označene vrednosti p<0.01. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni, Tabela 7.4.7.: Medletne spremembe v kapitalski intenzivnosti in kumulativne spremembe v kapitalski intenzivnosti po metodi razlik v razlikah V EUR CEM CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1 EUR pomoči DID0 17.420,8 17.408,3 13.508 1,68 630 14.637,8 0,90 DID1 12.612,5 19.212,5 13.461 1,57 628 10.548,9 0,45 DID2 -12.962,5 -47.479,2 -2.139 -0,61 307 -2.712,3 -0,44 DID3 -6.508,3 -3.336,7 10.235 1,42 223 8.067,1 1,33 DID4 -6.800,0 -10.420,8 -3.011 -0,84 198 -4.884,8 -3,12 CUM1 12.612,5 19.212,5 13.461 1,57 628 10.548,9 0,45 CUM2 -18.479,2 -42.566,7 -1.103 -0,10 307 -3.604,9 0,65 CUM3 -30.154,2 -26.041,7 -4.639 -0,30 224 -8.668,7 2,55 CUM4 -33.637,5 -28.904,2 3.912 0,27 198 -1.631,9 1,21 Opomba: * Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta, Rdeče označene vrednosti pomenijo p<0.1, zeleno označene vrednosti p<0.05 in črne krepko označene vrednosti p<0.01. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni. Tabela 7.4.8.: Medletne spremembe v produktivnosti dela in kumulativne spremembe v produktivnosti dela po metodi razlik v razlikah V EUR CEM CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1000 EUR DID0 -249,5 -498,3 -3.112 -3,36 630 -2.088,9 1,4 DID1 3.482,5 2734,6 1.594 1,50 628 1.491,0 452,1 DID2 -2.355,8 -1571,7 -734 -0,60 307 -911,2 112,7 DID3 126,8 734,6 -1.186 -0,89 223 -1.001,1 1074,2 DID4 -5.304,2 -617,9 -19 -0,01 198 -1.370,1 -779,6 CUM1 3.482,5 2.734,6 1.594 1,50 628 1.491,0 452,1 CUM2 3.977,1 3.669,6 2.681 1,94 307 1.972,7 1139,7 CUM3 3.240,4 4.152,1 2.211 1,27 224 1.533,7 2473,1 CUM4 -909,2 1.990,0 2.222 0,92 198 289,2 1914,7 Opomba: *Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta. Rdeče označene vrednosti pomenijo p<0.1, zeleno označene vrednosti p<0.05 in črne krepko označene vrednosti p<0.01. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni, Tabela 7-4-9.: Medletne spremembe v dodani vrednosti in kumulativne spremembe v dodani vrednosti dela po metodi razlik v razlikah V EUR CEM CEM ob KONTROLI PSM att T-stat N Učinek PSM ob kontroli* Učinek na 1 EUR pomoči DID0 46.837,5 48.554,2 2.940 0,30 630 6.113,5 1,33 DID1 11.845,8 8.645,8 15.565 1,34 628 9.099,6 4,18 DID2 47.387,5 38.637,5 40.390 2,99 307 32.129,7 4,51 DID3 25.254,17 30.225,0 5.476 0,33 223 502,2 20,11 DID4 -55.879,17 -62.854,2 -39.622 -2,05 198 -38.168,5 -22,74 CUM1 11.845,8 8.645,8 15.565 1,34 628 9.099,6 4,18 CUM2 61.250,0 52.645,8 78.648 3,80 307 64.081,2 12,71 CUM3 78.383,3 63.633,3 103.694 3,61 224 76.401,7 33,28 CUM4 36.629,2 -3.637,1 69.461 2,39 198 32.746,1 11,27 Opomba: *Učinek potem, ko kontroliramo še za istočasne pomoči ostalih skupin in pretekli znesek kumulativnih pomoči in število pomoči kumulativno do predhodnega leta, Rdeče označene vrednosti pomenijo p<0.1, zeleno označene vrednosti p<0.05 in črne krepko označene vrednosti p<0.01. Vir: AJPES, MG, Lastni izračuni, 7.5. Zaključki glede učinkov finančnih spodbud Analiza finančnih spodbud pokaže, da so prejemniki teh pomoči uspešnejši od povprečnih podjetij v svoji panogi že pred prejemom pomoči in da relativno uspešnejši ostanejo tudi po prejemu spodbud. Izbor podjetij, ki prejemajo pomoči, je skrben, toda rezultati relativno skromni, rast podjetij pa je usmerjena predvsem v domačo prodajo in zaposlovanje na kratek rok. Učinki, ki jih lahko pripišemo finančnim spodbudam, so po obsegu omejeni in se kažejo predvsem v prvih letih po prejemu spodbude. Učinki finančnih pomoči se v prvih letih po prejemu potrdijo pri prodaji, kapitalski intenzivnosti in obsegu celotnega izvoza (ne pa v izvozni intenzivnosti). Trajnejši pozitivni učinki se kažejo le pri zaposlenosti, skupni dodani vrednosti in plačah, vendar tega ne spremlja povečanje produktivnosti. Beleženje učinkovitosti finančnih spodbud s strani SPS je med vsemi vrstami spodbud med najbolje urejenimi in analiziranimi, saj imajo sistematično spremljanje za vse produkte od leta prejema do tri leta po prejemu pomoči. Praksa SPS je lahko tako v zbiranju podatkov kakor v sami analizi zgled drugim agencijam oz službam, ki se soočajo z distribucijo in analizo spodbud na področju konkurenčnosti. Pri tem gre pohvaliti tako ažurnost zbiranja podatkov in analiz kakor naslanjanje na obstoječe vire (AJPES) in s tem minimalno obremenjevanje podjetij. Ugotovitve analize SPS za to obdobje (Slovenski podjetniški sklad, Track record za obdobje 2003-2009 - Pregled učinkov dodeljenih pomoči v letih 2003-2009, Maribor, september 2010) sovpadajo z ugotovitvami naše analize, ob upoštevanju razlik v metodologiji ocenjevanja (SPS meri celotne priraste v posameznih indikatorjih poslovanja, medtem ko naša metodologija skuša izluščiti učinke zaradi spodbude). Na skladu ne analizirajo internacionalizacije prejemnikov, kjer naša analiza izpostavi slabše indikatorje, saj so učinki na izvoz še posebej skromni, v nagnjenosti k izvozu pa statistično značilnih učinkov nismo ugotovili. Glede na omejenost finančnih spodbud v bodoče in dejstvo da so ravno vstopi podjetij na nove trge med kapitalsko najbolj zahtevnimi projekti ter tudi tistimi, k ob uspešnem zagonu pomenijo dolgoročno rast podjetij, je smiselno da v svojem analiziranju in spremljanju uspešnosti poslovanja prejemnikov pomoči večjo težo namenijo tudi spremljanju internacionalizacije poslovanja (mednarodne rasti) prejemnikov pomoči. 8. UČINKI VEČKRATNIH (DOLGOTRAJNIH SPODBUD) Že v zgornjih analizah smo po temah omenili, da je pojav večkratnega prejemanja spodbud v preučevanem obdobju prisoten in sicer tako znotraj posameznih skupin torej, da eno podjetje večkrat prejme eno vrsto spodbude, kot tudi med različnimi skupinami, torej ko podjetja prejemajo spodbude iz različnih vsebinskih skupin (tudi po večkrat). Analiza kaže, da do prekrivanj prihaja med vsemi skupinami (tabela 8.1.). Najpogostejše je prekrivanje med skupino A in B. Med prejemniki vavčerskih spodbud je takih, ki so prejeli tudi spodbude za R&R in tehnologijo 3,7% ter 1,7% takih ki so prejeli tudi finančno garancijo. Manj pogosto so vavčerje kombinirali s spodbudami za razvoj človeških virov ali drugimi finančnimi spodbudami. Še več kombiniranja spodbud je v skupini B. Od 1365 prejemnikov spodbud za investicije v R&R in tehnologijo jih je kar 246 (18%) takih, ki so hkrati prejeli tudi vavčerske spodbude. Med prejemniki spodbud za razvoj človeških virov je 6% takih, ki so hkrati prejemali tudi vavčerske spodbude ter 8% takih, ki so hkrati prejemali tudi spodbude za investicije v R&R in tehnologijo. Spodbude, ki olajšujejo dostop do finančnih sredstev, so torej prejemniki najpogosteje kombinirali z vavčerskimi spodbudami ter s spodbudami za R&R in tehnologijo. Tabela 8.1: Prekrivanje spodbud iz različni programov A B C E F A 6587 B 246 1365 C 20 27 335 E 48 12 0 223 F 109 40 3 0 589 Opomba: Tabela navaja število prejemnikov po skupinah, pri čemer je lahko eno in isto podjetje v posamezni kombinaciji nastopilo tudi večkrat. Vir. Lastni izračuni. Vprašanje učinkovitosti večkratnega prejemanja spodbud je smiselno, ker večkratno prejemanje spodbud lahko privede do zmanjševanja obsega lastnih sredstev za določen namen, torej do potencialnega izrivanja lastnih sredstev. Nasprotno je možno tudi, da prihaja do učinka aditivnosti, tudi oziroma dodajanja. Nekatere dosedanje analize na slovenskih podatkih na področju spodbud za investicije v R&R in tehnologijo so namreč pokazale komplementarnost a pod določenimi pogoji potrdila tudi učinek izrivanja. S podaljševanjem dobe sprejemanja spodbud podjetja zmanjšujejo obseg lastnih sredstev za investicije v R&R, kar se hitreje dogaja v večjih podjetjih (Burger, Jaklič, Rojec, 2012). Dodatnost in ne zmanjševanje lastnih sredstev je bilo pretežno potrjeno tudi v skupin spodbud v okviru te analize. Učinek večkratnega prejemanja spodbud smo tako opazovali v vseh izračunih učinkov na posamezne poslovne indikatorje (prodajo, zaposlenost, povprečno plačo, dodano vrednost, produktivnost, kapitalsko intenzivnost, izvoz in izvozno intenzivnost) za tri skupine: za vavčerske spodbude, za spodbude za investicije v R&R in tehnologijo ter za finančne spodbude. V izračunih po metodi CEM smo kontrolirali kako vpliva: - Večkratno prejemanje spodbud, če upoštevamo število prejetih spodbud - Večkratno prejemanje spodbud, če upoštevamo skupni obseg (vrednost) prjetih spodbud. - Posamezna vrsta spodbud, pri čemer smo sočasno vedno kontrolirali za vsako možno spodbudo (pri vavčerskih spodbudah na primer sočasno prejemanje spodbud iz skupine B, iz skupine C, D ali E, pri finančnih spodbudah iz skupine A, B ali C, in podobno). Rezultati za večino preverjanj niso potrdili, da bi prejem druge oblike spodbude vplival na učinke spodbud na indikatorje poslovanja, saj so bili koeficienti pri večini zgoraj navedenih spremenljivkah v različnih kombinacijah statistično neznačilni. Nekaj je tudi izjem vendar so prispevki večinoma zelo nizki. Izjeme od navedenega so naslednje: Pri učinkih spodbud za investicije v R&R in tehnologijo na prodajo se pokaže negativni vpliv vavčerskih spodbud v prvem letu po prejemu (sočasno prejemanje vavčerskih spodbud zmanjšuje učinek spodbud iz skupine B na prodajo), večja vrednost vseh spodbud skupaj pa zmanjšuje prodajo v letu prejema. Večkratno prejemanje pomoči tudi zmanjšuje izvoz, večja kot je vrednost prejetih spodbud (kumulativno) manjši bo učinek spodbud iz skupine B na izvoz (učinek B spodbud na izvoz pa ni bil statistično značilen). Obratno velja za učinek na kapitalsko intenzivnost in produktivnost, kjer kumulativno večji obseg spodbud oziroma pomoči v prvih dveh letih povečuje pozitiven učinek spodbud iz skupine B. Pri samostojnih podjetnikih vavčerske spodbude povečujejo učinek spodbud iz skupine B na prodajo, zaposlenost in dodano vrednost v drugem letu. Spodbude iz skupine B skromno a statistično značilno in v celotnem obdobju povečujejo učinek vavčerskih spodbud na zaposlenost. Tudi večkratno prejemanje povečuje učinek na zaposlenost. Več ko ima prejemnik pomoči (po številu), večji bo učinek vavčerskih spodbud na zaposlenost. V tretjem in četrtem letu, se ta učinek povečuje tudi s skupno vrednostjo pomoči. Skupna vrednost pomoči povečuje učinek vavčerskih spodbud na plače konec tretjega in četrtega leta po prejemu ter učinek vavčerskih spodbud na kapitalsko intenzivnost na koncu tretjega leta. Spodbude iz skupine B skromno povečujejo učinek vavčerskih spodbud na dodano vrednost. Finančne spodbude pa nasprotno znižujejo učinek vavčerskih spodbud na izvoz. Pri učinkih finančnih spodbud na prodajo se pokaže, da sočasno prejemanje drugih spodbud zmanjšuje prodajo (kumulativno) po drugem letu (učinek je šibak,a statistično značilen). Pri učinku finančnih spodbud na dodano vrednost se pokaže pozitivni vpliv vavčerskih spodbud. Sočasno prejemanje vavčerskih spodbud tako povečuje učinek finančnih spodbud na dodano vrednost (kumulativno) po tretjem in četrtem letu. 9. ANALIZA INSTITUCIONALNEGA OKOLJA V SLOVENIJI 9.1 Uvod Prevladujoča veja ekonomske znanosti v obliki neoklasične ekonomije ni generična. Njena aplikacija v različnih okvirih, okoljih ali situacijah ne zagotavlja konsistentnih rezultatov. Družbena razmerja in interakcije se namreč ne dogajajo v vakumu, čeprav so večino časa preučevana na ta način. Ekonomski pristop k raziskovanju običajno namreč endogenizira tiste faktorje, ki so center proučevanja, druge pa izključi iz proučevanja kot eksogene, dasiravno imajo tudi izključeni faktorji svoj vpliv na na interakcije subjektov, bodisi posameznikov, organizacij, podjetij ali tudi držav. Preučevanje teh faktorjev, ki na nek način določajo in oblikujejo okolje, v katerem se nahajajo pojavi, ki jih ekonomija proučuje, je osnovno vodilo Nove institucionalne ekonomike (NIE). Začetek NIE lahko povežemo z dvema vplivnima člankoma Nobelovca Ronalda Coasa, in sicer najprej s člankov The nature of the firm (Coase, 1937) in kasneje s člankom The problem of social costs (Coase, 1960). V vakumu znotraj katerega se zadržuje neoklasična ekonomija vse transakcije nastanejo v trenutku in brez dodatnih stroškov. Coase (1937); Coase (1960) govori, da so pravna pravila v obliki dobro določenih lastninskih pravic potreben pogoj za učinkovit rezultat v primerih, ko so prisotne tudi eksternalije. Prav tako je ugotovil, da stroški pogajanj v nekaterih primerih preprečijo transakcije, ki bi lahko izboljšale blaginjo. Lastninske pravice in druga pravna pravila pa niso edini faktorji, ki ustvarjajo transakcij ske stroške. Dober del transakcij skih stroškov je možno pripisati tudi omejenim zmožnostim človeškega razuma in nepopolnim informacijam. Prav tako obstajajo tudi drugi faktorji, ki jih poimenujemo institucije, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na transakcijske stroške, in bi jih morali upoštevati v ekonomskih analizah: "It makes little sense for economists to discuss the process of exchange without specifying the institutional setting within which the trading takes place, since this affects the incentives to produce and the costs of transactins."(Coase, 2005). Danes spada NIE med tako imenovane šole nove neoklasične sinteze (Sušjan, 2006). V pristopu in analizi se poslužuje orodij neoklasične ekonomije, med tem ko je predmet proučevanje običajno drugačen. Med tem ko se neoklasična ekonomija osredotoča na izbiro, se NIE osredotoča na razmerja med subjekti in njihove interakcije. Nova institucionalna ekonomika tako ni osredotočena samo na eno področje, prav tako ni mogoče reči, da predstavlja samostoječo ekonomsko teorijo. Gre namreč za kombinacijo tem oz. dežnik pod katerim se lahko upoštevaje institucije preučuje ekonomske in druge pojave. Institucije so v literaturi od leta 2000 dalje vedno bolj pogosto uporabljene in proučevane. Velik del literature raziskuje vpliv institucij bodisi na gospodarsko rast bodisi na razliko v dohodkih med državami, kjer avtorji ugotavljajo, da imajo institucije pomemben vpliv (Hall and Jones, 1999; Acemoglu et al., 2001; Easterly and Levine, 2003; Jellema and Roland, 2010). Rodrik et al. (2004) ocenjujejo in primerjajo vpliv institucij, geografske lokacije in trgovine na razlike v dohodkih med državami in ugotovijo, da so najbolj pomemben faktor prav institucije: "Institutions rule.". Institucije imajo tako na makroekonomski ravni razlagalno moč pri gospodarski rasti in razlike med dohodki po svetu, na mikro ravni pa so institucije prav tako pomembne za interakcije med subjekti, izpostavimo lahko podjetja. Obstoječa podjetja potrebujejo za vsakodnevno poslovanje namreč transparentno in čim lažje razumljivo regulacijo, jasno in učinkovito pravno zakonodajo in uresničevanje le-te, podjetja v ustanavljanju pa poleg že omenjenega potrebujejo tudi čim manj birokratskih ovir pri ustanavljanju samega podjetja in drugih vstopnih stroškov, ki so povezani z regulacijo, birokracijo in pravnim sistemom. Ta analiza ima dva cilja. Prvi je, da postavi klasifikacijski okvir proučevanje institucij znotraj katerega je mogoče govoriti o različnih tipih institucij, in ga poveže z empiričnimi kazalci, ki te institucije zajemajo. Drugi cilj analize je prikaz institucionalnega okolja Slovenije v zadnjih 20 letih, kjer nas zanima tako institucionalni razvoj znotraj države, še bolj pa institucionalni razvoj Slovenije v primerjavi z drugimi državami. Analiza je sestavljena iz petih delov. V drugem delu so predstavljene obstoječe definicije in klasifikacije institucij. V tretjem delu predstavimo empirične kazalce, ki ustrezajo izbranim institucionalnim konceptom. V četrtem delu empirično predstavimo in interpretiramo razvoj institucionalnega okolja v Sloveniji, z mednarodnega in nacionalnega vidika. V petem delu povzamemo glavne ugotovitve. 9.2. Definicije in klasifikacije institucij Čeprav je pomembnost institucij v ekonomski analizi danes že splošno priznana in so institucije vključene v čedalje večji del raziskav, še vedno ni vzpostavljenega enotnega klasifikacijskega sistema in definicij institucij. Razlog neenotnosti ni toliko v različnih definicijah institucij, kot v različnih ogrodij, uporabljenih za proučevanje institucij, ki so lahko odvisni od preučevane tematike. Prav tako različne klasifikacije in definicije običajno niso predstavljene na istem mestu. To vrzel v literaturi želimo zapolniti s tem poglavjem, zato najbolj pogosto uporabljene definicije in klasifikacije institucij predstavljamo in razlagamo v tem poglavju. Najbolj običajno in pogosto uporabljeno definicijo institucij je postavil Douglas North, ki opredeljuje institucije kot formalna in neformalna pravila igre in njihovo uveljavljanje (North, 1990; North, 1993; North, 2005). North (1993) prav tako ločuje institucije od organizacij, ki so lahko subjekti oz. igralci igre. Igralci igre so lahko poleg organizacij seveda tudi posamezniki, podjetja, države ali katerikoli druga družbena skupino. Igra v tem kontekstu predstavlja kakršnokoli družbeno interakcijo. Institucije lahko opredelimo tudi kot vsa tista pravila in načine obnašanja, ki so vzpostavljena z namenom zmanjševanja negotovosti (kot posledice nepopolnih informacij in omejene racionalnosti), z namenom vplivanja na okolje oz. igro in nižanja transakcijih stroškoh (Menard_and_Shirley,_2005). Naslednja, manj jedrnata a nič manj točna definicija je s strani Ostrom (1990): "Institutions" can be defined as the sets of working rules that are used to determine who is eligible to make decisions in some arena, what actions are allowed or constrained, what aggregation rules will be used, what procedures must be followed, what information must or must not be provided, and what payoffs will be assigned to individuals dependent on their actions V definiciji Elinor Ostrom, je koncept arene analogen Northovem konceptu igre. Nadalje predstavimo tri načine klasifikacije institucij: glede na vsebino, glede na formalnost, in glede na vsidranost. Skupine institucij po različnih klasifikacijskih sistemih se do določene mere med seboj pokrivajo, prekrivanje je možno celo znotraj klasifikacijskega sistema, saj imajo nekatere institucije več dimenzij, in lahko torej ob upoštevanju prve dimenzije uvrstimo institucijo v prvo skupino, ob upoštevanju neke druge dimenzije pa je lahko bolj primerna druga skupina, ali pa celo obe. Pri klasifikaciji institucij na vsebino, lahko razdelimo institucije na pravne, politične, ekonomske in družbene (Joskow, 2008), k čemur bi lahko načeloma dodali še eno skupino, in sicer institucije organizacije (imenovane tudi načini upravljanja oz. modes of governance). Pravne institucije so najširše prisotne, saj lahko del zakonodaje in pravnega sistema najdemo pravzaprav v skorajda vseh družbenih interakcijah, razen mogoče tistih najbolj osnovnih oz. bioloških. Prav tako so pravne institucije večji del tistega, kar poimenujemo formalne institucije v klasifikaciji institucij glede na formalnost. Pravne institucije obsegajo vse državne pravne institucije, običajno ustava in zakonodaja, kot tudi privatne pravne institucije, ki so običajno udejanjene v obliki pogodb. Obseg področij in tematik, ki spadajo v okvir pravnih institucij, je širok, zagotovo pa so med bolj pomembnimi področja kot lastninske pravice, izvor pravnega sistema in posledice ter uresničevanje oz. uveljavljanje pravnih institucij. Politične institucije kot druga skupina, predstavljajo vsa tista pravila igre, ki jih uporabljamo, ko govorimo o politiki in politologiji v širšem pomenu, torej ko govorimo o volivcih, volilnih sistemih in pravilih, političnih strankah in načinov vladanja in mej moči vlade in države. Ekonomske institucije se v dobri meri prekrivajo z legalnimi institucijami, saj tu prav tako veliko govorimo o institucijah, ki varujejo zasebno lastnino, delujoč trg, vzpostavljajo regulacijo in ovire ter varovala pri poslovanju ali vzpostavljanju gospodarske aktivnosti. Družbene institucije so koncepti v družbi kot denimo norme, prepričanja, zaupanje in družbeno sodelovanje. Prav tako so družbene institucije nastajanje in razvoj socialnega kapitala in socialnih omrežij. V večji meri družbene institucije sovpadajo z neformalnimi institucijami v klasifikaciji institucij glede na formalnost. Zadnja skupina glede na vsebino, institucije organizacije, vsebuje mikro organizacijske institucije, torej pravila znotraj organizacij, ki se neposredno naslanjajo na teorijo transakcijskih stroškov. Znotraj te skupine institucij se raziskuje kakšen način organizacije podjetij ali drugih družbenih struktur je najbolj primeren za doseg nekega cilja, pri čemer načini organizacije variirajo od prostega trga na eni strani, do popolnoma integriranega podjetja na drugi strani. Najbolj preprosta je klasifikacija glede na formalnost institucij, saj lahko razločimo preprosto med dvema, večino neprekrivaj očima se skupinama: formalnimi in neformalnimi institucijami. Ta klasifikacija sledi neposredno iz Northove definicije institucij in je pogosto uporabljena v literaturi v bolj splošnih aplikacijah. Formalne institucije so povečini legalne institucije kot so zakononodaja in druga formalna pravila, med tem ko so neformalne institucije predvsem norme, konvencije, prepričanja, pravila obnašanja, zaupanje itd. Neformalne institucije niso nikjer eksplicitno zapisane, vendar so močno prisotne pod formalnim družbenim površjem in imajo vpliv na družbene interakcije. Klasifikacijo glede na vsidranost (embededdness) je opredelil Oliver Williamson, in je ena izmed bolj kompleksnih, saj povezuje formalnost institucij z vsidranostjo institucij znotraj družbe. Nižji nivoji institucij so bolj neformalni a tudi bolj vsidrani v družbo in se prilagajajo počasneje, med tem ko so višji nivoji institucij bolj formalne narave, prav tako pa se spreminjajo hitreje (Williamson, 2000). Frekvenca sprememb je od nekaj sto let na najnižjem nivoju, do nenehnih sprememb na najvišjem nivoju. Nižji nivoji kot denimo kultura in norme omejujejo možne spremembe na višjih nivojih kot denimo zakonodaja, obenem pa imajo tudi višji nivoji povratni (a manj močan) vpliv na nižje nivoje. Poleg same teoretične klasifikacije in primernosti za izbrano področje, je pri izbiri najbolj primernega okvira za obravnavo institucij potrebno imeti v mislih tudi možnosti konceptualizacije teoretičnih konstruktov. S tem v mislih se v članku poslužimo klasifikacije glede na vsebino (Joskow, 2008), pri čemer nadaljujemo s tremi, relativno homogenimi skupinami formalnih institucij: legalnimi, političnimi in ekonomskimi. Težava pri družbenih in organizacijskih institucijah je, da je skupina teh institucij znotraj svoje skupine še vedno preveč različna, da bi jih lahko konceptualizirali kot homogeno skupino in tako obravnavali, obenem pa je za prve tri formalne skupine institucij na razpolago veliko več obstoječih in mednarodno primerljivih empiričnih kazalcov, kot za druge dve skupini, za kateri je kazalcev malo, še manj pa je mednarodno primerljivih. 9.3. Merjenje institucij in sprememb Z vprašanjem merjenja institucij je povezano vprašanje konceptualizacije institucij. Institucije so namreč latentni faktorji, zato ni mogoče najti empirične spremenljivke, ki bi bila z institucijami linearno povezana. Običajna rešitev v obstoječih raziskavah je, da se avtorji odločijo za enega od obstoječih empiričnih približkov, za katerega se odločijo glede na raziskovalno vprašanje, in ga uporabijo v nadaljnji raziskavi. Druga, redko uporabljena možnost pa je, da se obstoječe institucionalne indikatorje najprej analizira s pomočjo faktorske analize, katere primaren namen je odkrivanje latentnih faktorjev, ki so skupni določenim variablam. Po pregledu literature zberemo obstoječe institucionalne kazalce, ki imajo sorazmerno veliko geografsko in časovno pokritost in so v literaturi že preverjeni, ter jih glede na njihove značilnosti razdelimo v tri relativno homogene skupine, primerne za nadaljno obravnavo. Institucionalne indikatorje ločimo na legalne, politične in ekonomske, kot sledi iz Tabele 1, kjer je ime indikatorja napisana v izvirnem jeziku in označuje tudi, kaj indikator zajema. Tabela 9.1: Institucionalni indikatorji Skupina Začetek serije Vir Oznaka Dosegljiva do Legalne institucije Index of Economic Freedom: Property rights 1995 - The Heritage Foundation and The Wall Street Journal L1 2010 Freedom of the Press: Legal Environment* 1993 - Freedom House L2 2007 Freedom in the World: Civil Liberties: Rule of Law 2006 - Freedom House L3 2009 EFW Index: Legal Structure and Security of Property 1970 - Fraser Institute L4 2008 Rights: Judicial independence (GCR) EFW Index: Legal Structure and Security of Property 1970 - Fraser Institute L5 2008 Rights: Impartial courts (GCR) EFW Index: Legal Structure and Security of Property 1970 - Fraser Institute L6 2008 Rights: Protection of property rights (GCR) EFW Index: Legal Structure and Security of Property 1970 - Fraser Institute L7 2008 Rights: Military interference in rule of law and the political process (CRG) EFW Index: Legal Structure and Security of Property 1970 - Fraser Institute L8 2008 Rights: Integrity of the legal system (CRG) EFW Index: Legal Structure and Security of Property 1970 - Fraser Institute L9 2008 Rights: Legal enforcement of contracts (DB) Law and order 1960 - ICRG L10 2007 Rule of Law 1996 - WB World Governance Indicators L11 2009 Politične institucije Freedom of the Press: Political Environment* 1993 - Freedom House P1 2007 Freedom in the World: Political Rights: Electoral 2006 - Freedom House P2 2009 Process Freedom in the World: Political Rights: Political 2006 - Freedom House P3 2009 Pluralism and Participation Freedom in the World: Political Rights: Functioning of 2006 - Freedom House P4 2009 Government Institutionalized Democracy - Institutionalized 1800 - Polity IV P5 2009 Autocracy Checks and balances 1975 - World Bank DPI P6 2010 Democratic accountability 1960 - ICRG P7 2007 Corruption 1960 - ICRG P8 2007 Bureaucratic quality 1960 - ICRG P9 2007 Control of Corruption 1996 - WB World Governance Indicators P10 2009 Ekonomske institucije Index of Economic Freedom: Financial Freedom 1995 - The Heritage Foundation and The Wall Street Journal E1 2010 Index of Economic Freedom: Freedom from Corruption 1995 - The Heritage Foundation and The Wall Street Journal E2 2010 Index of Economic Freedom: Labor Freedom 1995 - The Heritage Foundation and The Wall Street Journal E3 2010 Freedom of the Press: Economic Environment* 1993 - Freedom House E4 2007 EFW Index: Regulation of Credit, Labor, and Business: Credit market regulations 1970 - Fraser Institute E5 2008 EFW Index: Regulation of Credit, Labor, and Business: Labor market regulations 1970 - Fraser Institute E6 2008 EFW Index: Regulation of Credit, Labor, and Business: Business Regulations 1970 - Fraser Institute E7 2008 Business freedom 1995 - The Heritage Foundation and The Wall Street Journal E8 2010 * Merska lestvica je obratno sorazmerna, višja vrednost implicira nižjo kvaliteto. Vir: Kunčič, 2012. Tri relativno homogene skupine institucij omogočajo določitev latentnih legalnih, političnih in ekonomskih institucij. Razvoj teh je mogoče slediti znotraj države, ali med državami, kar je pomembno pri empirični strategiji, ki je odvisna od nivoja preučevanja. 9.4. Podatki in opisne statistike Podatkovno bazo sestavimo iz spremenljivk iz Tabele 9.1, pri čemer se osredotočimo na Slovenijo in druge države Evrope (kontinenta), ki so opredeljene v Prilogi A. Obdobje zajema baze je pri večini indikatorjev od 1995 do 2009.1 V celotni nadaljnji analizi obravnavamo institucionalni razvoj Slovenije na dva načina. Najprej analiziramo mesto Slovenije v mednarodnem okolju, torej primerjamo Slovenijo z ostalimi državami. Pri tem gledamo vsako izmed 15 let posebej, v primerjavi z ostalimi državami, standardizacijo pa zaradi mednarodne primerljivost Slovenijo opravimo za vsako leto posebej, a za vseh 48 držav. Tako so vrednosti indikatorjev primerljive med državami v vsakem letu, med tem ko za posamezno državo same po sebi ne predstavljajo konsistentne časovne vrste. Nadalje analiziramo institucionalno okolje znotraj države, pri čemer obravnavamo samo Slovenijo, standardizacijo variabel (potrebnih za faktorsko analizo) pa napravimo torej na 15 letnih podatkih za Slovenijo. Tako dobimo konsistentno časovno vrsto, letni podatki pa so med seboj primerljivi. Osnova naše baze so tričrkovne oznake Svetovne Banke, iz katerih napravimo prazno letno bazo od 1990 - 2010, v katero vnašamo institucionalne indikatorje. Področje zajemanja vsakega posameznega indikatorja je opredeljeno z celotnim imenom indikatorja v Tabeli 1. Pri nekaterih indikatorjih obstaja nekaj posebnosti. Economic freedom of the World indikatorji obstajajo na letni ravni le od leta 2000 dalje, pred tem pa so bili izračunavani na 5-letni bazi. Raje kot da bi vrednosti od 1996-1999 imputirali, sprejmemo že v začetku dejstvo, da imamo neuravnotežen panel. Pri spremenljivkah Freedom of the Press imamo prelom serije, zaradi spremembe metodologije, in sicer med letoma 1995 in 1996 in med letoma 2000 in 2001. V medržavnih primerjavah to ne predstavlja problema, saj je enak prelom prisoten v vseh državah, med tem ko je potrebna dodatna previdnost, če uporabljamo indikator v časovni seriji znotraj posamezne države. Za indikator Rule of Law, so vrednosti za manjkajoča leta (1997, 1999 in 2001) imputirane kot povprečna vrednost leta prej in leta kasneje. ICRG indikatorji so razpoložljivi samo do leta 2007. Spremenljivka Civil Liberties index je v dezagregirani obliki na voljo le od leta 2006 dalje, zato vključimo v analizo celoten indeks, ki ga poimenujemo L3sum (obsega pa Rule of Law, Freedom of Expression and Belief, Associational and Organizational Rights, Personal Autonomy and Individual Rights), med tem ko del, ki nas najbolj zanima, ostaja L3 (Rule of Law). Podobno velja tudi za indikatorje Political Rights, za katere so dezagregirane vrednosti na voljo le od leta 2006 dalje, pred tem pa uporabljamo skupni indikator P2P3P4 (Electoral Process, Political Pluralism and Participation, Functioning of Government). V vseh primerih Srbije ali k njej priključenih držav v obdobju 1990 - 2010 (Srbija in Črna Gora, Jugoslavija), beležimo tvorbo kot Srbijo, kot prevladujočo državo v teh državnih entitetah. Opisne statistike za vsako izmed treh institucionalnih skupin so prikazane v Tabelah 9.2, 9.3 in 9.4. Tabele prikazujejo povprečne vrednosti za vsako spremenljivko, njeno variabilnosti, minimimalno in maksimalno vrednost ter 10, 50 in 90 percentil. Za povprečno vrednost in 10 ter 90 percentil, je pri vsaki spremenljivki navedena tudi ena izmed držav, ki so najbližje tistemu percentilu oz. povprečni vrednosti. Primeri držav nam prikažejo dokaj konsistentno sliko, da so države z manjšimi vrednostmi institucionalnih indikatorjev praviloma manj razvite ekonomsko, socialno in politično, čeprav obstajajo tudi izjeme, ki potrjujejo, da je lahko spremljanje samo enega izmed kazalcev zavajajoče. Tabela 9.2: Opisne statistike za pravne institucije, vzorec od 1990 - 2010 Povprečje Stand.odkl on Min Max p10 p50 p90 Primer*: Povp. Primer*: p10 Primer*: p90 L1 62,69 24,11 10.00 95.00 30.00 70.00 90.00 Cyprus Albania Austria L2** 6 5,51 0.00 28.00 1.00 4.00 13.00 Slovakia Belgium Azerbaijan L3 12,28 3,79 2.00 16.00 6.00 14.00 16.00 Bulgaria Armenia Andorra L3sum 2,18 1,49 1.00 7.00 1.00 2.00 4.00 Belgium Andorra Armenia L4 6,01 2,37 29221 30195 21217 42522 9.00 Czech Republic Ukraine Switzerlan d L5 5,67 2,16 42370 19238 33635 16193 22494 Greece Ukraine Belgium L6 6,28 2,07 44562 22525 13210 17685 32721 Portugal Bulgaria Germany L7 8,82 1,54 35096 40978 24624 18872 10.00 Bulgaria Albania Czech Republic L8 8,11 1,67 12114 10.00 24624 12267 10.00 Belgium Bulgaria Denmark L9 5,7 1,34 24504 10.00 31837 20210 16619 Albania Bosnia-Herzegovina Armenia L10 4,97 1,06 0.00 6.00 21976 5.00 6.00 Belgium Armenia Finland L11 0,69 0,98 -1.28 35065 -0.82 0.89 30317 Czech Republic Albania Iceland * primeri držav s povprečnimi in percentilnimi vrednostmi so vzeti iz leta 2000 (2006 za L9 in L3) ** obratno sorazmerna lestvica Vir: Kunčič, 2012. Tabela 9.3: Opisne statistike za politične institucije, vzorec od 1990 - 2010 Povpreč je Stand. odklon Min Max p10 p50 p90 Primer*: Povp. Primer*: p10 Primer*: p90 P1** 7,92 6,97 0.00 35.00 2.00 6.00 18.00 Bosnia-Herzegovina Belgium Macedonia P2 10,39 2,94 0.00 12.00 6.00 12.00 12.00 Cyprus Bosnia-Herzegovina Cyprus P3 13,33 3,86 2.00 16.00 5.00 15.00 16.00 Spain Kosovo Belgium P4 9,34 3,08 1.00 12.00 4.00 11.00 12.00 Greece Armenia France P2P3P4 2,02 1,63 1.00 7.00 1.00 1.00 5.00 Bulgaria Andorra Bosnia-Herzegovina P5 7,69 4,22 -7.00 10.00 4.00 10.00 10.00 Croatia Azerbaijan Austria P6 3,82 1,47 1.00 10.00 2.00 4.00 6.00 Austria Albania Ireland P7 5,14 1,16 1.00 6.00 3.10 5.75 6.00 Albania Azerbaijan Switzerland P8 3,97 1,41 1.00 6.00 2.00 4.00 6.00 Cyprus Albania Denmark P9 3,03 1,05 0.80 4.00 1.00 3.00 4.00 Czech Republic Armenia Austria P10 0,69 1,09 -1.18 2.47 -0.86 0.71 2.15 Hungary Georgia Netherlands primeri držav s povprečnimi in percentilnimi vrednostmi so vzeti iz leta 2000 (2006 za P2, P3 in L4) ** obratno sorazmerna lestvica Vir: Kunčič, 2012. Tabela 9.4: Opisne statistike za ekonomske institucije, vzorec od 1990 - 2010 Povprečje Stand.odkl on Min Max p10 p50 p90 Primer*: Povp. Primer*: p10 Primer*: p90 E1 61,82 18,47 10.00 90.00 30.00 70.00 90.00 Albania Azerbaijan Czech Republic E2 54,19 26,04 10.00 100.00 23.00 50.00 90.00 Estonia Moldova Switzerlan d E3 62,43 13,63 37.00 100.00 44.95 60.80 79.65 Netherlan ds Finland Bulgaria E4** 7,06 5,35 0.00 28.00 2.00 6.00 15.00 Hungary Germany Romania E5 8,41 1,24 0.67 10.00 7.44 8.66 9.50 Moldova Portugal Belgium E6 5,77 1,24 2.81 8.48 4.7 5.71 7.52 Albania Greece Georgia E7 6,15 1,11 2.64 8.89 4.73 6.9 7.59 Latvia Azerbaijan Iceland E8 71,28 13,09 38.70 100.00 55.00 70.00 85.30 Greece Bosnia-Herzegovina Netherlan ds * primeri držav s povprečnimi in percentilnimi vrednostmi so vzeti iz leta 2000 ** obratno sorazmerna lestvica Vir: Kunčič, 2012. 9.5. Empirična analiza institucionalnega okolja V vsaki institucionalni skupini s faktorsko analizo izračunamo latentni faktor, ki predstavlja legalne, politične ali ekonomske institucije. Izračun napravimo po letih, za primerjavo Slovenije med državami, in izključno za Slovenijo, za analizo sprememb znotraj države. Faktorska analiza je namenjena redukciji podatkov z analizo prostora skupne kovariance (korelacije) indikatorjev. Cilj faktorske analize je pojasniti povezanosti med spremenljivkami in iskanje skupnih razsežnosti, pri čemer lahko uporabimo faktorsko analizo kot merski instrument za naše latentne spremenljivke, saj iščemo (latentne) faktorje, ki pojasnjujejo varianco spremenljivk. Na vsako spremenljivko tako vplivajo primerno uteženi skupni faktorji (skupni vsem spremenljivkam) in posamezen specifičen vpliv (za vsako spremenljivko posebej). Uteži faktorjev kažejo vpliv posameznega faktorja na spremenljivko. Iz tega lahko v matrični obliki zapišemo splošni faktorski model kot X=FA'+E, kjer je X matrika podatkov, F matrika faktorjev, A matrika uteži in E matrika specifičnih faktorjev. Predpostavke o ortogonalnosti splošnih in specifičnih faktorjev med seboj in centriranost spremenljivk (ali standardizacija) omogočajo, da iz faktorskega modela izpeljemo faktorsko enačbo lahko iz faktorskega modela dobimo faktorsko enačbo v obliki X=AA'+¥, kjer je X variančno kovariančna matrika, ¥ pa diagonalna matrika z variancami specifičnih faktorjev. Enačba implicira, da lahko varianco vsakega institucionalnega indikatorja razbijemo na varianco skupnega faktorja in na specifično varianco. Delež variance indikatorja, ki je pojasnjen s skupnim faktorjem, se imenuje komunaliteta oz. skupni prostor, katera tudi implicira, ali je določena spremenljivka dober indikator za latentni faktor.2 Da lahko parametre faktorskega modela identificiramo mora veljati še k < (m-1)/2, kjer je k število faktorjev, m pa število spremenljivk (potreben pogoj). Za specifično rešitev je potrebno narediti še rotacijo (zadosten pogoj). Faktorsko enačbo ocenjujemo v dveh korakih. Najprej ocenimo komunalitete, nato pa enolično določimo faktorske uteži z rotacijo. Za ocene komunalitet uporabljamo v tej članku metodo glavnih osi oz. PAF (primerna za majhne vzorce), za enolično določitev faktorskih uteži pa pravokotno rotacijo. V kolikor iščemo samo en latentni faktor znotraj vsake skupine, lahko brez ozira na korelacije med faktorji uporabimo pravokotno rotacijo, kjer so uteži v matriki A kar enake Pearsonevim korelacijam (Ferligoj, 2010). Uporabimo rotacijo Varimax, ki je najbolj primerna, ko želimo vsak indikator pojasniti z enim oz. minimalnim številom faktorjev. Ker ima večina spremenljivk različne merske lestvice, moramo pred faktorsko analizo spremenljivke standardizirati, kjer je standardizirana vrednost spremenljivke x sledeča: z = x-1/«Xx/o*, oz. kot vhodne podatke v faktorsko analizo namesto variančno kovariančne matrike vzamemo kar korelacijsko matriko. Faktorska analiza je primerna tudi za preverjanje naše hipoteze o homogenosti institucionalnih skupin. V primeru homogenosti lahko namreč pričakujemo visoke lastne vrednosti prvega latentnega faktorja in majhne lastne vrednosti drugih faktorjev, varianca skupine mora biti torej dobro pojasnjena z enim faktorjem. Nadalje, lahko ugotavljamo tudi, ali je kateri izmed indikatorjev neprimeren za dano skupino. Splošno pravilo v uporabi pri faktorski analizi je, da je indikator slab, v kolikor je njegova komunaliteta manjša od 20%, saj to implicira, da indikator kaže na nekaj drugega, kot vsi ostali indikatorji. 9.5.1 Dinamika institucij med državami Zaradi nepopolnosti podatkov, bazo modificiramo z nekaterimi dodatki. Bazo pri nekaterih državah na letni ravni dopolnimo s povprečjem vrednosti vseh držav v tistem letu. Pogoj za za dopolnitev podatkov po državah je, da državi manjka le tretjina ali manj vrednosti v posameznem letu. V nasprotnem primeru je lahko namreč država iz analize izključena, čeprav ji denimo manjka samo eden izmed vseh institucionalnih indikatorjev v tisti skupini. Pri legalnih institucijah, namesto indikatorja L3 uporabimo skupen indikator Civilnih svoboščin (L3sum - Civil Liberties index). Pri političnih institucijah namesto indikatorjev P2, P3 in P4 uporabimo do leta 2006 skupen indikator P2P3P4 (Freedom in the World: Political Rights), od vključno 2006 dalje pa dezagregirane vrednosti. Faktorsko analizo pričnemo zaradi pomanjkljivih podatkov v skupini legalnih institucij z letom 1993, pri političnih z letom 1990 in pri ekonomskih, z letom 1995. Tabela 16 v prilogi prikazuje dejansko število institucionalnih indikatorjev po letih. Za primerjavo so najbolj smiselna leta, kjer imamo več indikatorjev, predvsem v obdobju 1995 - 2008 za legalne, 1990 - 2009 za politične in 1995 -2008 za ekonomske. Faktorsko analizo vsake skupine začenjamo v letu, ko so na razpolago vsaj 3 institucionalni indikatorji. Pri legalnih institucijah je to v letu 1993, pri političnih v letu 1990 in pri ekonomskih v letu 1995 Tabela 5 prikazuje faktorsko analizo skupine legalnih indikatorjev po letih. Število držav v vsakem letu se giblje od 29 do 42, s tem da nekatere države nikoli nimajo dovolj podatkov, da bi jih vključili v analizo. Primerjava lastnih vrednosti 1. indikatorja z lastnimi vrednostmi 2. indikatorja nam razkrije, da je naša domneva o homogenosti institucij znotraj skupine pravilna, saj legalne spremenljivke merijo le eno latentno dimenzijo - kvaliteto legalnih institucij. Močna je tudi pojasnjevalna moč faktorja, ki pojasni od 64% do 95% variance vseh indikatorjev. Kot neprimeren se pokaže indikator L9 oz. EFW Index: Legal Structure and Security of Property Rights: Legal enforcement of contracts (DB), ki meri pravno uveljavljanje pogodb, a drugače, kot ostali. Tabela 9.5: Faktorska analiza legalnih indikatorjev Legalne institucije N Lastna vrednost 1. faktorja Lastna vrednost 2. faktorja Delež pojasnjene variance 1. faktorja [%] Indikatorji s komunaliteto < 0.2 1990 / / / / / 1991 / / / / / 1992 / / / / / 1993 42 2.21 0.59 64.37 / 1994 42 2.20 0.68 67.17 / 1995 29 5.29 1.17 54.54 / 1996 42 3.61 0.67 68.72 / 1997 40 3.29 0.46 77.14 / 1998 40 3.86 0.67 75.08 / 1999 41 4.1 0.50 76.07 / 2000 34 7.49 0.87 72.34 / 2001 34 7.63 0.95 73.87 / 2002 34 7.60 1.17 66.83 L9 2003 36 7.59 1.29 66.75 L9 2004 38 7.91 1.36 70.07 L9 2005 41 7.88 1.32 69.71 L9 2006 42 7.87 1.32 69.57 L9 2007 42 7.8 1.46 68.95 L9 2008 42 6.15 1.31 68.30 L9 2009 42 1.95 0.05 95.01 / Tabela 9.6 prikazuje faktorsko enalizo skupine političnih indikatorjev po letih. Število držav v vsakem letu se giblje od 26 do 43, za nekatere države spet nikoli nimamo dovolj podatkov, da bi jih vključili v analizo. Homogenost skupine je potrjena s primerjava lastnih vrednosti 1. indikatorja z lastnimi vrednostmi 2. indikatorja. Imamo torej le eno latentno dimenzijo -kvaliteto političnih institucij. Močna je tudi pojasnjevalna moč faktorja, ki pojasni od 59% do 72% variance vseh indikatorjev. Neprimeren za skupino političnih institucij je indikator P6 oz. Checks and balances, ki označuje število močnih akterjev v političnem prostoru. To merilo očitno ni enoznačno, saj imajo nekatere napredne države malo takšnih varovalnih mehanizmov v sistemu, nekatere pa več, podobno pa je tudi pri manj razvitih. Tabela 9.6: Faktorska analiza političnih indikatorjev Politične institucije N Lastna vrednost 1. faktorja Lastna vrednost 2. faktorja Delež pojasnjene variance 1. faktorja [%] Indikatorji s komunaliteto < 0.2 1990 41 4.2 0.92 69.12 / 1991 26 4.6 0.88 62.41 / 1992 27 4.16 0.97 64.38 / 1993 29 4.62 1.6 61.62 P6 1994 29 4.61 1.9 61.86 P6 1995 29 4.46 1.9 59.25 P6 1996 29 5.54 1.2 66.23 P6 1997 29 5.37 1.10 63.82 P6 1998 39 5.72 1.5 68.36 P6 1999 39 5.74 1.1 68.78 P6 2000 39 5.64 1.2 67.38 P6 2001 39 5.76 0.99 68.93 P6 2002 39 5.79 1.2 69.28 / 2003 39 5.88 0.97 70.36 / 2004 39 5.95 0.96 71.44 / 2005 39 5.75 1.4 68.85 P6 2006 41 7.35 1.14 71.33 P6 2007 41 7.38 1.14 71.67 P6 2008 43 4.30 0.89 68.39 P6 2009 43 4.38 0.78 69.54 P6 Faktorsko analizo skupine ekonomskih institucij prikazuje Tabela 7, ki je uspešna, a ima v primerjavi z drugima dvema skupina več pomanjkljivosti. Število držav v vsakem letu se giblje od 21 do 43. Skupina je dokaj homogena, a manj kot prejšnji dve, saj je razlik med lastno vrednostjo 1. indikatorja in lastno vrednostjo 2. indikatorja manjša kot prej, a še vedno dovolj velika, da lahko govorimo o eni prevladujoči latentni dimenziji - kvaliteti ekonomskih institucij. Pojasnjevalna moč faktorja je relativno močna, saj pojasni od 38% do 59% variance vseh indikatorjev. Neprimerna indikatorja za skupino ekonomskih institucij sta tokrat dva, in sicer E3 in E6 oz. Index of Economic Freedom: Labor Freedom in EFW Index: Regulation of Credit, Labor, and Business: Labor market regulations. Oba indikatorja označujeta svobodo na trgu dela, kar ne sovpada z ostalimi indikatorji, ki so bolj namenjeni poslovni svobodi na strani podjetij. To implicira, da kaže v nadaljnih raziskavah razmisliti o ločevanju ekonomske svobode na dva vidika - s strani podjetij in s strani zaposlenih. Tabela 9. 7: Faktorska analiza ekonomskih indikatorjev Ekonomske institucije N Lastna vrednost 1. faktorja Lastna vrednost 2. faktorja Delež pojasnjene variance 1. faktorja [%] Indikatorji s komunaliteto < 0.2 1990 / / / / / 1991 / / / / / 1992 / / / / / 1993 / / / / / 1994 / / / / / 1995 21 3.16 1.49 37.88 E6 1996 38 2.55 0.78 51.59 / 1997 39 2.62 0.66 54.40 / 1998 40 2.75 0.58 58.32 / 1999 40 2.77 0.57 59.30 / 2000 34 3.90 1.22 50.09 E6 2001 34 3.77 1.17 47.65 E6 2002 34 4.22 1.13 54.99 E6 2003 36 4.6 1.15 52.57 E6 2004 38 4.15 1.2 54.32 E6 2005 40 4.0 1.70 45.09 E3, E6 2006 40 3.98 1.76 44.56 E3, E6 2007 40 3.91 1.86 43.80 E3, E6 2008 40 3.49 1.65 43.71 E3, E6 2009 43 2.39 1.1 52.09 E3 Pearsonove korelacijske koeficiente indikatorjev s faktorjem oz. uteži faktorja in končne komunalitete vsakega indikatorja za leto 2000 prikazuje Tabela 9.8. Iz tabele je razvidno da sta indikatorja E6 in P6 šibka, ter da so uteži tistih indikatorjev, ki imajo obratno sorazmerno mersko lestvico, negativne. Iz tega sledi, da vsi latentni indikatorji prikazujejo kvaliteto institucij, torej višja vrednost indikatorja implicira višjo institucionalno kvaliteto. Tabela 9.8: Uteži faktorja in komunalitete indikatorjev Legalne institucije Politične institucije Ekonomske institucije Uteži faktorja 1 Končne komunalitete Uteži faktorja 1 Končne komunalitete Uteži faktorja 1 Končne komunalitete L1 0.87 0.76 P1 -0.95 0.90 E1 0.69 0.47 L2 -0.75 0.57 P2P3P4 -0.94 0.88 E2 0.86 0.75 L3sum -0.88 0.77 P5 0.78 0.62 E4 -0.72 0.52 L4 0.76 0.57 P6 0.39 0.16 E5 0.87 0.76 L5 0.89 0.80 P7 0.84 0.70 E6 0.09 0.01 L6 0.81 0.66 P8 0.74 0.54 E7 0.79 0.62 L7 0.76 0.57 P9 0.88 0.78 E8 0.61 0.37 L8 0.88 0.77 P10 0.91 0.82 L10 0.90 0.81 L11 0.97 0.95 Opomba: v letu 2000 Rezultat faktorske analize so tudi standardizirane faktorske vrednosti, ki jih lahko po državah dobimo v vsakem letu za vsako skupino institucij. Splošen pogled dobimo, ko vzamemo povprečja faktorskih vrednosti po državah, pri čemer upoštevamo samo države, ki imajo izračunane faktorske vrednosti (in s tem podatke o indikatorjih) v več kot 2/3 obravnavanih let (drugače lahko eno dobro leto spremeni vrstni red, v kolikor je edino). Povprečje faktorskih vrednosti v vsakem posameznem letu je nič oz. praktično nič, z standardno deviacijo 1, med tem ko bodo povprečja faktorskih vrednosti po državah od tega odstopala. Izračunamo lahko torej nekaj, kar bi lahko imenovali kar Evropska lestvica kvalitete institucij - ELKI. Povprečje faktorskih vrednosti za pravne institutcije prikazuje Tabela 9.9. Najbolj kvalitetne legalne institucije najdemo v povprečju v skandinaviji, torej na Finskem, Danskem in Norveškem, med tem ko so najslabše legalne institucije v Albaniji, Ukrajini in Azerbajdžanu. Slovenijo najdemo na medianskem 19 mestu, s povprečno faktorsko vrednostjo 0.24. Povprečno kvaliteto institucionalnega političnega okolja prikazuje Tabela 9.10. Najboljše politične institucije najdemo v Švici in zopet v treh skandinavskih državah, najslabše pa v Rusiji, Srbiji in Albaniji. Slovenija je tokrat v drugi polovici držav na 17. mestu z vrednostjo 0.34. Kvaliteto ekonomskih institucij vidimo v Tabeli 9.11. Najboljše ekonomske institucije imajo v povprečju na Danskem, v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, najslabše pa v Ukrajini, Rusiji in Albaniji. Slovenija je spet v drugi polovici lestvice, še bolj zadaj, na 22. mestu, s povprečno vrednostjo -0.15, kar pa implicira, da se je Slovenija v večini let uvrščala pod mediansko državo po kvaliteti ekonomskih institucij. Tabela 9.9: ELKI: Povprečje faktorskih pravnih vrednosti Lestvica držav s povprečnimi faktorskimi vrednostmi v obdobju 1993 - 2009 Države z manjkajočimi vrednostmi 1 Finland 1.164 16 France 0.472 31 Croatia -0.967 Andorra 2 Denmark 1.133 17 Cyprus (Greek) 0.368 32 Armenia -1.077 Bosnia-Herzegovina -1.506 3 Norway 1.107 18 Spain 0.266 33 Georgia -1.392 Belarus -1.594 4 Switzerland 1.100 19 Slovenia 0.241 34 Russia -1.574 Kosovo 5 Sweden 1.099 20 Estonia 0.202 35 Azerbaijan -1.598 Liechtenstein 6 Austria 1.073 21 Hungary 0.090 36 Ukraine -1.626 Monaco 7 Iceland 1.033 22 Czech Republic 0.027 37 Albania -1.682 Moldova -1.030 8 Luxembourg 1.033 23 Italy -0.096 Macedonia -1.039 9 The Netherlands 1.031 24 Greece -0.107 Max 1.164 Montenegro -0.433 10 Ireland 0.894 25 Poland -0.194 Min -1.682 San Marino 11 United Kingdom 0.877 26 Latvia -0.222 Povprečje 0.073 Serbia -1.737 12 Germany 0.856 27 Lithuania -0.329 SD 0.923 13 Malta 0.623 28 Slovakia -0.514 14 Belgium 0.568 29 Bulgaria -0.790 15 Portugal 0.492 30 Romania -0.886 Tabela 9.10: ELKI: Povprečje faktorskih političnih vrednosti Lestvica držav s povprečnimi faktorskimi vrednostmi v obdobju 1993 - 2009 Države z manjkajočimi vrednostmi 1 Switzerland 0.883 16 Spain 0.396 Max 0.883 Andorra Montenegro 2 Denmark 0.862 17 Slovenia* 0.344 Min -1.863 Armenia -1.722 San Marino 3 Sweden 0.860 18 Cyprus (Greek) 0.294 Povprečj e 0.194 Azerbaijan -2.384 Ukraine 1.245 4 Norway 0.858 19 Czech Republic 0.196 SD 0.781 Bosnia-Herzegovina -0.933 5 Iceland 0.844 20 Malta 0.116 Belarus -2.601 6 The Netherlands 0.825 21 Poland 0.094 Estonia 0.356 7 Finland 0.777 22 Hungary 0.090 Georgia -1.223 8 Luxembourg 0.757 23 Greece 0.079 Croatia -0.417 9 United Kingdom 0.721 24 Italy -0.034 Kosovo -1.843 10 Ireland 0.693 25 Slovakia -0.096 Liechtenstein 11 Belgium 0.684 26 Bulgaria -0.487 Lithuania 0.096 12 Germany 0.637 27 Romania -0.944 Latvia 0.034 13 Austria 0.618 28 Albania -1.472 Monaco 14 France 0.509 29 Serbia -1.685 Moldova -0.984 15 Portugal 0.414 30 Russia -1.863 Macedonia -0.803 * Slovenija je imela manj kot 2/3 vrednosti v obdobju, vendar jo zaradi fokusa članka obdržimo v lestvici Tabela 9.11: ELKI: Povprečje faktorskih ekonomskih vrednosti Lestvica držav s povprečnimi faktorskimi vrednostmi v obdobju 1993 - 2009 Države z manjkajočimi vrednostmi 1 Denmark 1.464 16 Spain 0.320 31 Georgia -0.978 Andorra 2 United Kingdom 1.277 17 Czech Republic 0.279 32 Romania -1.108 Armenia -0.872 3 The Netherlands 1.102 18 Cyprus (Greek) 0.180 33 Albania -1.169 Azerbaijan -1.727 4 Luxembourg 1.076 19 Portugal 0.003 34 Russia -1.600 Bosnia-Herzegovina -1.390 5 Switzerland 1.066 20 Hungary -0.037 35 Ukraine -1.701 Belarus -1.323 6 Iceland 1.033 21 Lithuania -0.122 Kosovo 7 Finland 1.027 22 Slovenia -0.146 Max 1.464 Liechtenstein 8 Sweden 1.025 23 Latvia -0.157 Min -1.701 Monaco 9 Ireland 1.002 24 Slovakia -0.185 Povprečje 0.120 Moldova -0.952 10 Austria 0.755 25 Malta -0.215 SD 0.840 Macedonia -0.826 11 Norway 0.677 26 Italy -0.301 Montenegro -0.933 12 Belgium 0.662 27 Poland -0.422 San Marino 13 Estonia 0.566 28 Greece -0.522 Serbia -1.043 14 Germany 0.410 29 Bulgaria -0.684 15 France 0.378 30 Croatia -0.764 Praktično vse države, ki imajo več manjkajočih faktorskih vrednosti, se s svojimi povprečnimi vrednostmi uvrščajo za Slovenijo, zato vključitev ali izključiteh teh držav iz obravnave, ne vpliva na mesto, ki ga Slovenija na ELKI zaseda. Z ozirom, da je gre izključno za medržavno primerjavo, lahko pogledamo v času, kako se je spreminjala uvrstitev Slovenije na vsaki izmed treh ELKI, pri čemer višja uvrstitev implicira kvalitetnejše institucije in boljšo mednarodno konkurenčnost. Graf 9.1 prikazuje dinamiko rangov Slovenije v preučevanem obdobju za vse tri institucionalne faktorje, od 1995 do 2007, ko je pokritost vseh treh najboljša. Poleg samih vrednosti, je vrisan v graf tudi linearni trend. Tabela 9.12 prikazuje prav tako dinamiko rangov za vse tri latentne institucionalne dimenzije, vendar v vseh mogočih letih. Pogled na dinamiko nam ne poraja prijetnih občutkov. Legalne institucije kažejo najmočnejši trend poslabšanja skozi preučevano obdobje, torej je kvaliteta legalnega okolja v Sloveniji, v mednarodni primerjavi, vedno slabša, Slovenija pa zato izgublja konkurenčnost. Dinamika političnih institucij prav tako kaže negativni trend a z manjšim naklonom, ki konča približno na enakem mestu kot trend ranga po legalnih institucijah. Mednarodno gledano je torej tudi kvaliteta političnih institucij vedno slabša. Drugače velja za ekonomske institucije, saj ne kažejo nikakršnega mednarodnega poslabšanja, pri čemer pa je potrebno poudariti, da se od vseh treh dimenzij, najslabše uvrščamo v povprečju prav v ekonomskih institucijah. Ta analiza torej implicira, da slovensko institucionalno okolje v mednarodni primerjavi nazaduje, oz. v najboljšem primeru stagnira, kar je problematično predvsem z vidika dobrega in konkurenčnega poslovnega okolja. V vseh primerih pa ne smemo pozabiti, da smo po absolutni kvaliteti po večini še vedno v drugi polovici držav Evropske unije. Slika 9.1: Uvrstitev na ELKI lestvici v obdobju 1995 - 2007 2000 2005 year • Legalne institucije - Linearni fit • Politične institucije - Linearni fit • Ekonomske institucije — - Linearni fit Tabela 9.12: Uvrstitev na ELKI lestvici v vseh letih Uvrstitev na legalni ELKI Vrednost Uvrstitev na politični ELKI Vrednost Uvrstitev na ekonomski ELKI Vrednost 1990 1991 1992 1993 18 0.397 1994 20 0.368 1995 1996 19 0.326 23 -0.167 1997 12 0.819 21 -0.045 1998 17 0.418 19 0.310 22 0.014 1999 18 0.487 21 0.290 24 0.008 2000 16 0.148 22 0.268 21 -0.363 2001 19 0.035 20 0.340 21 -0.340 2002 20 -0.098 22 0.239 24 -0.384 2003 23 -0.218 22 0.201 22 -0.195 2004 20 0.041 20 0.298 18 0.078 2005 17 0.521 24 0.105 23 -0.009 2006 20 0.236 20 0.388 22 -0.195 2007 23 0.059 21 0.316 24 -0.220 2008 20 0.146 11 0.687 26 -0.412 2009 22 0.172 9 0.682 18 0.182 9.5.2 Dinamika institucij znotraj države Pri preučevanju dinamike institucij znotraj Slovenije, se pri faktorski analizi kot najbolj problematično pokaže pomanjkanje podatkov po posameznih indikatorjih in njihovo pomanjkljivo prekrivanje. Bazo z vrednostmi za Slovenijo tako zopet rahlo dopolnimo, vseeno pa zaradi pomanjkanja variabilnosti ne moremo uporabiti vseh indikatorjev. Vodilo je, da je faktorska analiza statistično izvedljiva, in da je korelacija indikatorjev s faktorjem takšna, kot je pričakovana.3 Pri legalnih institucijah ima večina indikatorjev vrednosti v obsegu od 2000 do 2008, a vendar moramo še vedno nekaj vrednosti dopolniti4, uporabimo pa lahko indikatorje L2, L4, L5, L8, L10 in L11. V skupini političnih institucij lahko uporabimo podatke od leta 1998 do 2007, indikatorji, ki so lahko smiselno uporabljeni, pa so samo P6, P7 in P10. Pri ekonomskih institucijah je najbolj primerno obdobje 2000 do 2008, pri čemer nekatere vrednosti dopolnimo5, obdržimo pa E2, E5 in E6. Tabela 9.13 prikazuje rezultate faktorske analize. Najboljši rezultati in tudi edini, na katere se lahko kolikor toliko zanesemo, so pri legalnih institucijah, saj uporabljamo kar 6 indikatorjev v obdobju 9 let. Razlika med lastno vrednostjo prvega in drugega faktorja je povsod občutna, najbolj pomembna pri legalnih institucijah, najslabše pa se odreže pri političnih institucijah, kjer de facto uporabljamo samo dva indikatorja, saj je eden izmed treh upoštevanih relativno šibek. Tabela 9.13: Faktorska analiza znotraj države Obdobje Indikatorji Lastna vrednost Lastna vrednost Delež pojasnjene variance Indikatorji s 1. faktorja 2. faktorja 1. faktorja [%] komunaliteto < 0.2 Legalne 2000 - L2, L4, L5, L8, 3.95 1.26 60.29 / institucije 2008 L10, L11 Politične 1998 - P6, P7, P10 1.77 0.94 48.57 P10 institucije 2007 Ekonomske 2000 - E2, E5, E6 2.28 0.60 69.23 / institucije 2008 Prikaz dinamike faktorskih vrednosti lahko vidimo skupaj z linearnim trendom v Grafu 9.2 in v Tabeli 9.14. Pri vseh faktorskih vrednostih višja vrednost implicira višjo kvaliteto institucij. Interpretacijo trendov s tako kratko časovno serijo je potrebno ponuditi z velikim zrnom soli, še posebej v primeru, ko so trendi zasnovani na faktorski analizi z majhnim številom indikatorjev (politične in ekonomske institucije). Vendarle, ko je to rečeno, lahko opazimo trend izboljševanja političnih in ekonomskih institucij. V kolikor ta trend drži, vseeno ni dovolj močan, da bi pretehtal trende drugih držav v Evropi, torej naše ekonomske in politične institucije izboljšujemo počasneje kot razvita Evropa. Zaradi boljših podatkov in zaradi večjega števila indikatorjev lahko bolj verjamemo predvsem trendu legalnih institucij, ki pa je negativen. Kvaliteta legalnih institucij se torej ne zmanjšuje samo mednarodno, temveč tudi znotraj države. Slika 9.2.: Dinamika institucionalnih faktorjev znotraj države i_____ 1998 2000 2002 2004 2006 2008 Leto • Legalne institucije - Linearni fit • Politične Institucije Linearni fit • Ekonomske institucije — - Linearni fit Tabela 9. 14: Dinamika institucionalnih faktorjev znotraj države Legalne inst. Politične inst Ekonomske inst. 1998 -0.241 1999 -0.280 2000 1.412 -0.319 -1.649 2001 1.313 -0.727 -1.532 2002 1.228 -0.734 -0.283 2003 -0.213 -0.705 0.098 2004 -0.493 -0.649 0.214 2005 -0.849 0.500 0.721 2006 -0.898 1.733 0.746 2007 -0.322 1.422 0.826 2008 -1.178 0.859 9.6. Zaključek o razvoju slovenskega institucionalnega okolja To poglavje ima več namenov. Najprej, opozoriti da vse spodbude in pomoči delujejo v širšem okolju, ki ga je potrebno poznati. Nato, vzpostaviti temelj za enotno proučevanje institucij oz. klasifikacijski okvir proučevanje institucij, znotraj katerega je mogoče govoriti o različnih tipih institucij, in ga povezati z empiričnimi kazalci, ki te institucije zajemajo. Naslednji cilj je pregled institucionalnega razvoja v Sloveniji, tako v medržavnih primerjavah kot izključno znotraj države. Z obravnavo različnih tipov klasifikacij institucij izberemo želen klasifikacijski okvir, ki razdeljuje institucije glede na vsebino, saj ločuje institucije na legalne, politične in ekonomske. Ta klasifikacija je najbolj primerna tudi z vidika konceptualizacije institucionalnih konceptov. Empirična analiza pokaže, da je uporaba te klasifikacije ustrezna, saj so empirični institucionalni kazalci znotraj vsake skupine relativno homogeni, vsi predstavljajo predvsem eno latentno dimenzijo skupine - bodisi kvaliteto legalnih, političnih ali ekonomskih institucij. Nekaj pomislekov se poraja le pri skupini ekonomskih institucij, kjer bi morebiti kazalo razmišljati v smer dveh podskupin, ene z vidika podjetij in druge bolj z vidika zaposlenih. Faktorska analiza držav v Evropi nam poda faktorske vrednosti, katere povprečimo po državah in primerjamo med seboj. V tej primerjavi je Slovenija približno pri mediani po kvaliteti vseh treh institucionalnih meril, a še vedno bolj ali manj pri repu razvitih držav. Za vsako leto obravnavanega obdobja izračunamo rang Slovenije v razvrstitvi, in pogledamo dinamiko ranga skozi obdobje za vsak tip institucij. Rezultati tu so zaskrbljujoči, saj mednarodno primerljiva kvaliteta ekonomskih institucij v Sloveniji stagnira, med tem ko kvaliteta političnih institucij rahlo pada. Najslabše jo odnesejo pravne institucije, saj se njihova kvaliteta relativno na tujino najhitreje slabša. Vedno manj konkurenčno institucionalno okolje lahko rezultira v manj konkurenčem gospodarstvu, slabši gospodarski rasti ter manj stikov s tujino v oblike neposrednih tujih investicij in mednarodne trgovine. Negativni trendi v kvaliteti institucionalnega okolja so lahko posledica hitrejšega izboljševanja institucij v tujini kot v Sloveniji (naše institucije relativno nazadujejo), ali pa deterioraciji institucij znotraj države (naše institucije absolutno nazadujejo). Empirična analiza institucij znotraj Slovenije je problematična zaradi pomanjkanja podatkov in variacije institucionalnih indikatorjev, še posebej pri ekonomskih in političnih institucijah, med tem ko pri pravnih institucijah ta problem ni očitno prisoten. Dinamika ekonomskih in političnih institucij implicira, da se te v Sloveniji v zadnjem obdobju izboljšujejo, torej gre v primerjavi s tujino zgolj za relativno nazadovanje domačih institucij. Spet se pokažejo kot najbolj problematične pravne institucije, katerih kvaliteta v obravnavanem obdobju pada. Pri pravnih institucijah gre torej za absolutno nazadovanje, kar je posebej problematično z vidika tako mednarodne kot domače gospodarske aktivnosti, za katere je močan pravni okvir z jasnim varstvom lastninskih pravic potreben pogoj. Analiza odpira kar nekaj zanimivih smeri za nadaljnjo raziskovanje. Tu gre predvsem za razširitev baze empiričnih institucionalnih kazalcev in preverjanju robustnosti izračunov latentnih institucionalnih faktorjev. Na drugi strani pa lahko obstoječe izračunane latentne faktorje uporabimo v vrsti drugih aplikacij. 10. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA EKONOMSKI POLITIKI Spodbujanje nacionalne konkurenčnosti je v zadnjem desetletju med osrednjimi cilji ekonomskih politik tako v razvitih kakor hitro razvijajočih se gospodarstvih. Politike spodbujanja konkurenčnosti so tako predmet podrobnih analiz in se nenehno dograjujejo. Študija podaja celovito vrednotenje politike na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti v obdobju od 2004 do 2009 v Sloveniji. Vključuje pregled ponudbe in razvoja ukrepov ekonomske politike ter njihove učinke. Na osnovi pregleda ponudbe vse ukrepe razvrstimo v pet skupin: (I) vavčerske spodbude), (ii) spodbude za investicije v R&R in tehnologijo, (iii) spodbude za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnosti (iv) spodbude, ki olajšujejo financiranje (tako lastniško financiranje kakor garancije) ter (v) spodbude internacionalizaciji podjetij. Osnovna hipoteza, ki jo v študiji preverjamo, je, da dodeljene spodbude podjetjem prinašajo koristi, ki se kažejo v rasti in razvoju podjetij ter večji uspešnosti poslovanja. V raziskovalnih vprašanjih nas zato zanima: (i) kako uspešno je poslovanje prejemnikov spodbud/pomoči pred prejemanjem spodbude in ali se uspešnost poslovanja podjetij po prejemu spodbude izboljša, (ii) kakšen učinek lahko pripišemo posameznim vrstam spodbud oziroma državnim pomočem ter (iii) katere so ovire pri bolj učinkoviti izrabi dodeljenih spodbud oz. pomoči. Preverjali smo torej ne le to, ali so spodbude prejela potencialno uspešnejša podjetja, temveč tudi to, kako uspešno so podjetja uporabila pridobljena sredstva v svojem poslovanju. Ker nas posebej zanimajo razlike v času in kako dolgo trajajo učinki spodbud oziroma pomoči, preučevanje opravimo z dinamično analizo in preverjamo razlike v poslovanju že pred prejemov spodbud (s čimer posredno ugotavljamo uspešnost nosilcev ekonomske politike pri izbiranju prejemnikov spodbud) in učinke, ki se v rasti in poslovanju podjetij na ravni uveljavljenih izkazov o poslovanju pokažejo po prejemu spodbude in predvsem zaradi prejema spodbude. V okviru skupin se osredotočimo na skupne učinke spodbud na poslovanje in dinamiko rasti prejemnikov, saj heterogenost oblik spodbud preprečuje podrobnejše zaključke na ravni posameznih oblik spodbud ali kvalitativnih sprememb v procesih podjetij. V ta namen razvijemo posebno metodologijo, ki omogoča ocenjevanje učinkov prejete spodbude na več načinov, kar povečuje zanesljivost in robustnost ocen. Razvite ekonometrične tehnike odpravljajo tako problem časovno konstantnih podjetniško-specifičnih lastnosti, ki jih ne moremo opazovati (sposobnost managmenta, motiviranost zaposlenih) kot tudi problem skupnega (enakega) trenda v skupini prejemnikov in kontrolnih enot. S tem se izognemo tveganju, da bi v primeru, če obravnavani kazalci uspešnosti oz. učinkovitosti trendno rastli v vseh podjetjih ne glede na črpanje javnih sredstev (ali prejemanje spodbud), porast neupravičeno pripisali ukrepu, čeprav je bil posledica na primer splošne gospodarske dinamike. Uspešnost in rast podjetij, ki so prejela pomoči, analiziramo na osnovi podatkov iz zaključnih računov v treh korakih: (i) s primerjavo kazalnikov poslovanja prejemnikov pomoči s celotno populacijo podjetij v panogah prejemnikov in (ii) z analizo uspešnosti podjetij, ki so prejela pomoči, tako da prejemnike pomoči primerjamo z njimi podobnimi podjetji iz iste panoge in istega leta z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) in še (iii) z več različnimi metodami paritve. Analizo opravimo ločeno za dve skupini podjetij; najprej za gospodarske družbe, nato pa še za samostojne podjetnike. Nabor indikatorjev s katerimi merimo učinke spodbud na rast in poslovanje gospodarskih družb vključuje: prihodke od prodaje, zaposlenost, vrednost izvoza, izvozno intenzivnost, dodano vrednost, produktivnost dela, velikost povprečnih plač in kapitalsko intenzivnost. Pri samostojnih podjetnikih učinke na rast in poslovanje spremljamo z enakimi indikatorji, zaradi nerazpoložljivosti podatkov (odsotnosti zahtev poročanja) pa izpustimo oceno učinkov na rast izvoz in vpliv na izvozno intenzivnost. Tako metodologijo uporabimo za analizo vavčerskih spodbud, spodbud ta investicije v R&R in tehnologijo ter finančnih spodbud. V skupini spodbud za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnosti zaradi manjših vzorcev in heterogenosti uporabnikov spodbud analizo opravimo na podlagi primarnega zbiranja podatkov s pol-strukturiranimi vprašalniki ter globinskimi intervjuji. 10.1. Sklepne ugotovitve raziskave Najpomembnejše ugotovitve po posameznih vsebinskih sklopih so naslednje: Vavčerske spodbude so glede na število prejemnikov najštevilčnejše, vendar so vrednostno v povprečju nizke. Nizki in večinoma kratkotrajni so tudi učinki vavčerjev na poslovanje prejemnikov. Pri gospodarskih družbah se kot statistično značilni potrdijo kumulativni učinki v povečanju zaposlenosti in povečanju povprečne plače na zaposlenega (usposabljanje), kjer so učinki vidni do konca opazovanega obdobja in so bolj intenzivni ob sočasnem povečevanju kapitalske intenzivnosti, prodaje in produktivnosti. O vplivu na prodajo ali izvoz ne moremo govoriti. Za samostojne podjetnike so učinki na zaposlenost in povprečno plačo po obsegu nekoliko višji in so prav tako prisotni predvsem v prvih dveh letih po prejemu spodbude. Spodbude za investicije v R&R in tehnologijo so drugi najpogosteje uporabljeni ukrep med slovenskimi podjetji in kar petina prejemnikov teh spodbud prejema tudi vavčerske spodbude. Med gospodarskimi družbami so v celotnem opazovanem obdobju (takoj po prejemu in tudi 5 let po prejemu spodbud) potrjeni učinki teh spodbud na skupno ustvarjeno dodano vrednost, zaposlenost in plače. V času prejema spodbude so prejemniki v povprečju 5,54- krat uspešnejši od povprečja v panogi, tri leta po prejemu pa imajo v povprečju 6,32 krat večje prihodke od prodaje in to prednost ohranijo in še povečajo tudi pet let po prejemu spodbude. Na daljši rok ( v obdobju pet let od prejema pa do pet let po prejemu spodbude) so potrjeni pozitivni učinki na prodajo, povprečno plačo na zaposlenega, skupno ustvarjeno dodano vrednost in povečanje ravni izvoza, na krajši rok pa so potrjeni učinki na kapitalsko intenzivnost, kjer se opazi vpliv v letu prejema sredstev. Pri samostojnih podjetnikih (tudi zaradi manjšega vzorca) ne najdemo manj statistično značilnih učinkov, na povečanje kapitalske intenzivnosti in skupne ustvarjene dodane vrednosti se pojavi predvsem v prvem letu po prejemu pomoči. V skupini teh spodbud smo preverjali tudi razlike v poslovanju in učinkih pomoči med prejemniki spodbud s strani ESRR in prejemniki spodbud brez udeležbe evropskih sredstev, vendar soudeležba ESRR na splošno ne kaže drugačnih učinkov in nima posebnega vpliva na učinke pomoči (izjema se kaže pri vplivu na zaposlenost, kjer sredstva s strani ESRR zmanjšujejo učinek spodbud za investicije v R&R in tehnologijo na zaposlenost ter pri vplivu na kapitalsko intenzivnost in produktivnost v prvih dveh letih, kjer ESRR sredstva povečujejo pozitivni učinek spodbud iz skupine B). Analiza spodbud za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov in mobilnosti pokažejo da so ukrepi na področju interdisciplinarnosti kljub pogojem gospodarske krize pripomogli povečanju zaposlenosti v R&R dejavnosti kot tudi k povečanju investicij v R&R dejavnost. Za veliko večino prejemnikov so bila sredstva ključna za dokončanje projektov ali so bistveno pripomogla k hitrejši izvedbi projektov. Prispevek institucij inovativnega okolja je bil skromnejši od pričakovanega. Uporabniki pogrešajo večjo fleksibilnost pri prilagajanju skupin in upoštevanje funkcionalnih zanj in usposobljenosti, ki presega zgolj formalno izobrazbo oziroma nazive. V vrednotenju pogrešajo celovito ocenjevanje uspešnosti projektov (ne le članov skupin) v procesih izvedbe pa večjo hitrost. Analiza finančnih spodbud pokaže, da so prejemniki teh pomoči uspešnejši od povprečnih podjetij v svoji panogi že pred prejemom pomoči in da relativno uspešnejši ostanejo tudi po prejemu spodbud. Izbor podjetij, ki prejemajo spodbude je skrben, toda rezultati relativno skromni, rast podjetij pa je usmerjena predvsem v domačo prodajo in zaposlovanje na kratek rok. Učinki, ki jih lahko pripišemo izključno finančnim spodbudam, so po obsegu relativno omejeni in se kažejo predvsem v prvih letih po prejemu spodbude. Učinki finančnih pomoči se v prvih letih po prejemu potrdijo pri prodaji, kapitalski intenzivnosti in obsegu celotnega izvoza (ne pa v izvozni intenzivnosti). Trajnejši pozitivni učinki se kažejo le pri zaposlenosti, skupni ustvarjeni dodani vrednosti in plačah, vendar tega ne spremlja povečanje produktivnosti. Glede na omejenost finančnih spodbud in drugih vrst državnih pomoči v bodoče in dejstvo da so ravno vstopi podjetij na nove trge med kapitalsko najbolj zahtevnimi projekti ter tudi tistimi, k ob uspešnem zagonu pomenijo dolgoročno rast podjetij, je smiselno da v svojem analiziranju in spremljanju uspešnosti poslovanja prejemnikov pomoči večjo težo namenijo tudi spremljanju internacionalizacije poslovanja (mednarodne rasti) prejemnikov pomoči. Prejemniki pomoči se namreč tudi v doseganju ciljev prilagajajo kazalnikom, ki jih spremljajo dajalci pomoči. Večina ukrepov je glede na pregled ponudbe in cilje ukrepov v obdobju od 2004 do 2009 usmerjena v rast in razvoj podjetij, vendar so učinki na rast razmeroma skromni, kratkotrajni in vpliva na večanje produktivnosti, trajnejšo rast in mednarodno rast (ki je dolgoročno edina trajnejša rast) ne moremo potrditi. Nižja učinkovitost spodbud je tudi posledica nekaterih slabosti v slovenskem poslovnem okolju in slabem delovanju institucij, kjer Slovenija izgublja prednosti v primerjavi z drugimi državami. Sodobni koncepti konkurenčnosti države zahtevajo analizo (populacije) podjetij v posamezni državi glede na kombinacije posameznih vrst prednosti. Konkurenčnost je namreč vedno rezultanta kombiniranja podjetniško specifičnih prednosti s primerjalnimi prednosti posamezne lokacije, med katere med drugim sodijo tako spodbude kakor kakovost institucionalnega okolja. Opravljena analiza razvoja institucionalnega okolja v Sloveniji v zadnjem desetletju, ki sledi analizi posameznih vrst spodbud, je pokazala ne le relativno nazadovanje kakovosti delovanja institucij v primerjavah z drugimi evropskimi državami temveč tudi absolutno nazadovanje kakovosti delovanja pravnih institucij. To je nedvomno ena največjih ovir podjetništvu v Sloveniji in konkurenčnosti slovenskih podjetij. Nedelovanje pravne države, nizka kakovost institucij in zahtevni administrativni postopki (posebej z gradbenimi dovoljenji) z visoko obdavčitvijo dela pomenijo veliko oviro in zmanjšujejo motiv, da bi manjša uspešna podjetja prerasla v velika podjetja. Teh ovir v poslovnem okolju nepovratne spodbude in državne pomoči ne morejo premostiti, zagotovo pa te ovire zmanjšujejo tudi učinkovitost ukrepov države za spodbujanje konkurenčnosti in podjetništva. Razvoj kakovostnega delovanja institucij in spodbujanje podjetništva je osnovni način spodbujanja inovativnosti in konkurenčnosti nacionalnih gospodarstev. Sistemi spodbud in olajšav so sicer v sodobnih konkurenčnih gospodarstvih (tudi zaradi vse strožjih omejitev mednarodne trgovinske politike) sofisticirani in koordinirani med številnimi institucijami, a neposredno prenašanje dobrih tujih praks ni mogoče, če delovanje osnovnih ekonomskih, pravnih ali političnih institucij ni dobro. Hkrati se je potrebno zavedati, da mobilnost podjetij v zadnjem desetletju izrazito narašča, tudi med majhnimi in srednje velikimi podjetji, ki lahko svoje podjetniško specifične prednosti bolje uveljavijo v tujem /bolj prijaznem okolju. 10.2. Priporočila ekonomski politki Rezultati analize kažejo omejene in relativno kratkotrajne učinke obstoječih ukrepov spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. Večji učinki se kažejo pri ukrepih z daljšo tradicijo (znotraj skupin B, D in E) in zato potrjujejo smiselnost nadaljevanja politike spodbud ob zelo skrbnem izboru podjetij ter izboljšanih procesih izvedbe. Po pregledu ponudbe ukrepov v preučevanem obdobju ugotavljamo, da so med pomanjkljivostmi obstoječe politike nekonsistentnost izvajanja politike in veliko število sprememb v ukrepih (spremembe vsebine in višine financiranja ukrepov, spremembe glede nosilcev ukrepa, spremembe časovnih rokov), ki jih podjetja, še posebej manjša, težko spremljajo. Podjetja vidijo ovire v zahtevnih administrativnih postopkih in projektni dokumentaciji (predlagajo prilagoditve glede na vrednost pridobljenih sredstev), nesodelovanju med različnimi državnimi institucijami glede razpisnih pogojev. Med pomanjkljivosti izvajanja trenutne politike sodi tudi nesistematično spremljanje in vrednotenje učinkov, kar je nujna podlaga za prilagajanje oziroma nadgrajevanje ukrepov. Za prejemnike sredstev bi taka sprotna sistematična evalvacija pomenila tudi zavezo pri realizaciji ob razpisu napovedanih rezultatov projekta in onemogočila napovedi preveč optimističnih ciljev s strani prijavitelja v želji, da se sofinanciranje pridobi. Koristne bi bile izboljšave na področju spremljanja poslovanja prejemnikov, kot so bolj ažurno kreiranja in izkoriščanje obstoječih podatkovnih baz in indikatorjev ter priporočena uvedba elektronskega poročanja. Vsaj za spodbude na področju spodbujanja R&R dejavnosti, razvoja človeških virov in inovativnosti je poleg rednih kazalnikov poslovanja smiselno tudi analiziranje kvalitativnih sprememb in vedenja podjetij v daljšem obdobju. Prav tako je v politikah spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti ob neposrednih spodbudah in nepovratnih pomočeh ter olajšanja dostopa do financiranja smiselno preučiti učinke drugih ukrepov, na primer v te namene razvitih davčnih olajšav, kjer izkušnje in obstoječe analize za druge države potrjujejo doseganje trajnih učinkov ob nižjih stroških. Na podlagi ugotovitev vseh v analizo zajetih študij povzemamo naslednja splošna priporočila: • Povečanje sistematike in stabilnosti, kontinuiteta ciljev in ukrepov Četudi prihaja do sprememb v instrumentih spodbujanja, je smiselno kontinuirano komuniciranje ukrepov, ki zasledujejo enake cilje. Pri ukrepih, ki se uporabljajo skozi daljše obdobje, se bolj verjetno pokažejo značilni učinki na poslovanje. • Vrednotenje mora dosledno vključevati spremembe v produktivnosti in kvalitativne spremembe v procesih ali inovacijski dejavnosti, ki produktivnost lahko poveča na dolgi rok. Če se med kriteriji uspešnosti dajalci spodbud osredotočajo zgolj na večanje zaposlenosti in povečevanje prodaje lahko med podjetji prihaja do kratkoročnega prilagajanja (učinkov na kratek rok in kratkoročnega zaposlovanja), ne pa do strukturnih sprememb v poslovnih procesih, inovacijski dejavnosti in večanju produktivnosti, ki bi podpirali trajno rast podjetij. Trajna rast od podjetij pogost zahteva internacionalizacijo dejavnosti, zato je v vrednotenju smiselno zajemati tudi kazalnike internacionalizacije. • Povečanje preglednosti: spremljanje prejemnikov in učinkov ukrepov Ker spodbude ponujajo različne institucije, je toliko pomembneje, da imajo institucije ažurirane baze prejemnikov, ki jih po potrebi integrirajo. Ažurno spremljanje osnovnih kazalcev poslovanja v vsaj v treh letih po prejemu spodbud lahko opravljajo na podlagi podatkov AJPES. Najboljši zgled na tem področju je SPS, ki ima poleg dostopnih analiz o spremljanju poslovanja prejemnikov pomoči in drugih uporabnikov njihovih produktov tudi visoko zadovoljstvo uporabnikov. Urejene baze prejemnikov, ki se pogosto pojavljajo, lahko olajša prijave, skrajšuje procese in poročanje prejemnikov, hkrati pa omogoča preglednejšo evalvacijo učinkov. • Olajšanje poročanja in povezovanje poročanja s sočasno analitiko uspešnosti Možne izboljšave v poročanju so predvsem naslednje: (i) elektronsko poročanje, (ii) poenostavitev obrazcev (ki naj se osredotočijo na informacije, ki v računovodskih izkazih podjetij niso dostopne, pa so za ocenjevanje učinkov pomembne). Poročanje se mora od štetja dogodkov in aktivnosti nadgraditi na sistematično opazovanje kvalitativnih sprememb in učinkov (med katerimi smo mnogi kvantitativno merljivi). • Poenostavitev projektne dokumentacije pri spodbudah manjših vrednosti oziroma prilagoditev zahtevnosti projektne dokumentacije glede na vrednost projekta. Poleg neposrednih spodbud in nepovratnih sredstev je za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti smiselno preučiti tudi učinke na strani davčnih olajšav in možne izboljšave na tem področju. Praksa razvitih držav na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti v zadnjem desetletju je, da razširjajo nabor ukrepov v okviru davčnih olajšav46. Slovenija sicer davčne olajšave že ima, vendar njihovega učinka na spodbujanje investicij v R&R in razvoj inovacijskih učinkov še ni podrobneje proučenega. Praksa v tujini kaže, da je na področju spodbujanja investicij v R&D, tehnologijo in razvoj človeških virov davčna olajšava zelo učinkovit ukrep povečevanja investicij v R&R v gospodarstvu.47 Študije, ki so zajele 12 različnih držav v obdobju od 1970 do 2000 do potrdile učinkovitost ukrepa in povečan obseg lastnih investicij (additionality effect) v kratkem roku. (več v Compendium of evidence on innovation policy , http://www.innovation-policy.org.uk/compendium/). Obseg povečanja vlaganj v R&R variira glede na državo, časovno obdobje in ekonometrično metodo, pozitivni učinki pa so potrjeni za vse oblike davčnih spodbud. Pri vrednotenju tovrstnih spodbud ni smiselno opazovati zgolj povečevanja vlaganj v inovacijsko (R&R) dejavnost (učinka aditivnosti), temveč je smiselno opazovati spremembe v vedenju vseh akterjev tako glede tem in vsebin raziskovanja kakor tudi načinov organiziranja R&R dejavnosti. V ocenjevanju učinkovitosti je potrebno opazovati tudi spremembe v procesih in vsebinah, kar je cilj spodbujanja politik. Sprememba v vedenju, vsebinah in načinu organiziranja in vodenja R&R aktivnosti ('behavioural additionality') je lahko na dolgi rok celo bolj pomembna kakor povečan obseg vlaganj v R&R (lahko pomeni temeljno spremembo v nacionalnem inovacijskem sistemu). Dejstvo pa je, da je te spremembe zahtevno 46 Po finančni krizi je njihova raba v porastu, ker v obstoječem davčnem sistemu niti za državo niti za podjetja ne pomeni večjih administrativnih stroškov, ne obremenjujejo ministrstev ali posebnih služb (kot je na primer pri dodeljevanju spodbud) ter jih lahko zelo hitro prilagajamo spremenjenim razmeram v okolju in ciljem politik (npr. spodbujanju izbranih oblik R&R; kot na primer oprostitev davkov na prihodke generirane z patentiranimi izdelki). Podjetjem prinesejo nižje davčno breme (glede na davčne sisteme v obliki povračil, odbitkov pri tekočih ali prihodnjih plačilih,...), in povečujejo obseg investicij v R&R in tehnologijo. Pomanjkljivost tega ukrepa je izpad prihodkov od davkov, ki je sicer lahko zelo velik (zato se lahko uveljavlja postopna olajšava — šele po določenem obsegu investicij v R&R, ali posebna kapica za podjetja) in terja predhodne analize. 47 Na področju spodbujanja sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi organizacijami in prenos znanja in tehnologije so poleg neposrednih spodbud (v obliki inkubatorjev, tehnoloških parkov, ipd.) ravno tako kot uspešne dokazane davčne olajšave (odbitki za stroške povezovanja z javnimi raziskovalnimi organizacijami ali MSP, start -upi ali novoustanovljenimi podjetji), kar naj bi povečevalo strukturne spremembe v nacionalnem inovacijskem sistemu. meriti, saj jih težko opazujemo brez globinskih intervjujev, še težje pa je vrednostno ocenjevati prispevek posameznega ukrepa. Vsi ti vidiki bi lahko dopolnili obstoječo študijo, ki podaja pregled poslovanja prejemnikov pomoči in analizira učinke posameznih vrst pomoči. Trenutni rezultati sprožajo še številna nova raziskovalna vprašanja na področju konkurenčnosti. Ne le o načinih vrednotenja nacionalne konkurenčnosti, kjer so obstoječe lestvice tudi predmet številnih kritik predvsem s strani razvijajočih se držav z manj razvitimi institucijami, temveč tudi o konkretnih načinih vrednotenja mehanizmov spodbujanja podjetništva in mednarodne rasti podjetij. Poleg rednega nadaljevanja vrednotenja ukrepov naj bi nadaljnje analize na tem področju vsebovale tudi raziskovanje učinkov večkratnih pomoči in učinke pomoči iz različnih virov, povezovanje učinkov na indikatorje poslovanja z indikatorji internacionalizacije ter podrobnejše raziskovanje kvalitativnih učinkov, ki vključuje spremljanje na ravni podjetij in na ravni procesov; opazovanje spremenjenih procesov, organizacijo inovacijske aktivnosti, spremembe v poslovnih partnerjih (dobaviteljih, kupcih) posebej na medorganizacijskih trgih in vključevanje v mednarodne verige dodane vrednosti. Refererence • Acemoglu, D., S. Johnson, and J. A. Robinson (2001, December). The colonial origins of comparative development: An empirical investigation. American Economic Review 91(5), 1369-1401. • Andric, Vesko (2004) Analiza javnih razpisov področja za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti MG za leto, Ministrstvo za gospodarstvo. • Bank of Slovenia. 2012. Monthly Report. February 2012. • Bellak, C. (2005), Adjustment Strategies of Multinational Enterprises to Changing National Competitiveness Int. J. of the Economics of Business,Vol. 12, No. 1, February 2005, pp. 139162. • Bellak, Christian, Leibrecht, Markus, Damijan, Joze. 2009. Infrastructure Endowment and Corporate Income Taxes as Determinants of Foreign Direct Investment in Central and Eastern European Countries. World Economy 32 (2): 267-290. • Bernard, A.B. in J.B. Jensen. 1999. Exceptional Exporter performance: Cause, Effect or Both. Journal of International Economics, 47: 1-25. • Bučar, Maja; Stare Metka (2003) Inovacijska politika male tranzicijske države. Ljubljana. Fakulteta za družbene vede. • Bučar in drugi (2010) Učinkovitost ukrepov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v slovenskih, dostopno na http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvztgov.si/pageuploads/MSZS/GradivoSZT/2. seja/POR OCILO CRP Ucinki ukrepov za Direktorata za tehnologijo MVZT.pdf . • Burger, Anže, Jaklič, Andreja, Rojec, Matija. 2011. Poslovno okolje za delovanje podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji (Business environment for foreign owned enterprises in Slovenia) E-book/ elektronska knjižna zbirka Analize CMO, 7). Ljubljana: Faculty of Sociel Sciences. • Choi Young Back . 2011. Institutional Economics and National Competitiveness. London: Routledge. • Coase, R. (2005). The institutional structure of production. In M. S. C. Menard (Ed.), The Handbook of New Institutional Economics, pp. 31-39. Springer. • Coase, R. H. (1937, November). The nature of the firm. Economica, New Series 4(16), 386405. • Coase, R. H. (1960). The problem of social cost. Journal of Law and Economics 3(1), 1-44. • Compendium of evidence on innovation policy , http://www.innovation-policy. org.uk/compendium • Deloitte (2004) Evalvacija razpisov področja za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v letih 2001 - 200. • Dernovšek Mateja (2005). Evalvacija izvajanja programa vavčerskega svetovanja v obdobju oktober 2004 - avgust 2005. Ljubljana, Ekonomska fakulteta. • Easterly, W. and R. Levine (2003, January). Tropics, germs, and crops: how endowments influence economic development. Journal of Monetary Economics 50(1), 3-39. • Ferligoj, A. (2010). Faktorska analiza. Technical report. • Hall, R. E. and C. I. Jones (1999, February). Why do some countries produce so much more output per worker than others? The Quarterly Journal of Economics 114(1), 83-116. • Heckman, Ichimura in Todd 1998, Heckman, J.J., Ichimura, H. in Todd, P. (1998). Matching as an Econometric Evaluation Estimator, Review of Economic Studies, 65(2), str. 261-94. • Jaklič, Andreja, Svetličič, Marjan. 2011. Multinationals from Slovenia - nano size, but giga important. In: Brennan, Louis (ed.). The emergence of Southern multinationals: their impact on Europe. Basingstoke: Palgrave Macmillan, pp. 130-148. • Jaklič, Andreja. 2011. Outward FDI from Slovenia and its policy context, (Columbia FDI Profiles). New York: Vale Columbia Center on Sustainable International Investment, Columbia University. • Jellema, J. and G. Roland (2010, Forthcoming). Trade, fdi, and the organization of firms. Journal of Economic Behavior and Organization. • Joskow, P. L. (2008). Introduction to new institutional economics: A report card. In E. Brousseau and J.-M. Glachant (Eds.), New Institutional Economics: A Guidebook, pp. 119. Cambridge University Press, Cambridge, UK ; New York :. • Leibrecht, Markus, Bellak, Christian, Riedl, Aleksandra. 2008. Labour costs and FDI-flows into Central and Eastern European Countries: a survey of the literature and empirical evidence. Structural Change and Economic Dynamics 19 (1): 17-37. • Leibrecht, Markus, Bellak, Christian. 2009. Do low corporate income tax rates attract FDI? -Evidence from Central- and East European Countries. Applied Economics 41 (21): 26912703. • Leibrecht, Markus, Bellak, Christian. 2009. Improving infrastructure or lowering taxes to attract foreign direct investment?. Columbia FDI Perspectives: Perspectives on topical foreign direct investment issues by the Vale Columbia Center on Sustainable International Investment 2 (6): 1-5. • Letno poročilo 2007 o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013; http://www.eu-skladi.si/predpisi/letna-porocila/letna-porocila-o-izvaianiu-operativnega-programa-krepitve-regionalnih-razvoinih-potencialov-za-obdobje-2007-2013 • Letno poročilo 2008 o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013; http://www.eu-skladi.si/predpisi/letna-porocila/letna-porocila-o-izvajanju-operativnega-programa-krepitve-regionalnih-razvojnih-potencialov-za-obdobje-2007-2013 • Letno poročilo 2009 o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013; http://www.eu-skladi.si/predpisi/letna-porocila/letna-porocila-o-izvajanju-operativnega-programa-krepitve-regionalnih-razvojnih-potencialov-za-obdobje-2007-2013 • Menard, C. and M. M. Shirley (2005). Introduction. In M. S. C. Menard (Ed.), The Handbook of New Institutional Economics, pp. 1-18. Springer. • North, D. C. (1990). Institutions, institutional change, and economic performance / Douglass C. North. Cambridge University Press, Cambridge ; New York :. • North, D. C. (1993, September). The new institutional economics and development. Economic History 9309002, EconWPA. • North, D. C. (2005). Institutions and the performance of economies over time. In M. S. C. Menard (Ed.), The Handbook of New Institutional Economics, pp. 21-30. Springer. • OECD (2010). High growth enterprise. OECD studies on SMEs and Enterpreneurship. OECD Publishing. • Ostrom, E. (1990). Governing the commons : the evolution of institutions for collective action. Cambridge University Press, Cambridge ; New York :. • Porter Michael E. 1998. The Adam Smith Address: Location, Clusters, and the 'New' Microeconomics of Competition"Business Economics, • Rodrik, D., A. Subramanian, and F. Trebbi (2004, 06). Institutions rule: The primacy of institutions over geography and integration in economic development. Journal of Economic Growth 9(2), 131-165. • Rosenbaum, P., in Rubin, D. B. (1983) The Central Role of the Propensity Score in Observational Studies for Causal Effects. Biometrika, 70(1), str. 41-55. • Slovenski podjetniški sklad. Track record za obdobje 2003-2009 - Pregled učinkov dodeljenih pomoči v letih 2003-2009, Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo. Maribor, september 2010. • Stres, Špela in drugi (2009): Raziskava o stanju inovacijske dejavnosti v Sloveniji s predlogom aktivnih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v slovenskem gospodarstvu, IJS. • Sušjan, A. (2006). Razvoj ekonomske misli. Ekonomska fakulteta. • Trendchart Innovation Policy Country Report, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009; http://www.proinno-europe.eu/inno-policy-trendchart/repository/country-specific-trends . • Williamson, O. E. (2000, September). The new institutional economics: Taking stock, looking ahead. Journal of Economic Literature 38(3), 595-613. Priloge Priloga 1: Pregled ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju od 2004-2009 Semenska faza Startup faza Razvoj in rast Nadaljnja rast Vrednost v mio SIT v 2004 /v MIO EUR od 2005 predvideno št. ustvarjenih delovnih mest 2004 vavčersko svetovanje ?? tehnološki parki in podjetniški inkubatorji 150 razvoj grozdov 600 celoviti sistemi stalnih izboljšav 200 tehnološki centri 130 investicije v nove tehnologije in produkte 900 razvojne investicije 400 prenos znanja in razvoj inovativnih konceptov 100 tehnološke mreže 130 Eureka 348 mladi raziskovalci 200 garancije, 58 ugodnejši krediti 140 skupaj 2004 3356 oz. 14 mio € 2005 Vavčersko svetovanje 220 Tehnološki parki in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 150 Razvoj in usposobitev TP 453 Povečanje konkurenčnosti podjetjem 1000 Investicije v nove tehnologije 2580 298 Posredni dolgoročni krediti 2250 Posredni krediti za nova (mikro) podjetja 200 Mikrokrediti za podjetja do 50 zap. 100 Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Garancije 1300 skupaj 2005 8253 2006 Vavčersko svetovanje 288 Razvoj in usposobitev TP 1000 Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Razvojno investicijski projekti 2000 subvencije za podjetja v inovativnem okolju 96 Investicije v nove tehnologije 5000 872 Posredni dolgoročni krediti 2000 139 Posredni krediti za nova (mikro) podjetja 200 37 Mikrokrediti za podjetja do 50 zap. 100 71 Garancije 1800 12388 skupaj 2006 2007 Vavčersko svetovanje 130.894 1,961.885 Tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji-sofinanciranje stroškov 1,398.731 Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Nadaljevanje subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja 375.000 52 Subvencije za investicije v nove tehnologije 32 mio 1294 Subvencije za podjetja v inovativnem okolju 610.000 8,5 mio 6,5 mio 275 Posredni dolgoročni krediti in garancije 286 Posredni krediti za nova (mikro) podjetja 800.000 71 Mikrokrediti za podjetja do 50 zap. 400.000 56 Garancije (pogarancije) 547.000 84 Krediti za raziskovalno razvojne dejavnosti (ni bilo zanimanja) 0 Skupaj 2007 2008 Vavčersko svetovanje (vključno z izobraževalnim vavčerjem) 2, 1 mio 1,2 mio 121 Sofinanciranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM za vse ciljne skupine Subjekti inovativnega okolja- evidenca A: tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 700.000 Sofinanciranje projektov izgradnje podjetniških inkubatorjev nacionalnega pomena in tehnoloških parkov nacionalnega pomena 11 mio 400 btto Mobilnost visokokvalificiranega osebja 400.000 22+1 Oblikovanje interdisciplinarnih skupin 4 mio Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte TIA 42 mio Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih JAPTI 8 mio Odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja, vključno z nadaljevanji 2,155 mio 532 Subvencije za investicije v nove tehnologije 34,871 mio 955 Subvencije za investicije v nove tehnologje za mikro in mala podjetja 16,576 mio 305 Bančni investicijskikrediti s subvencijo om 1,23 mio 255 Garancije (pogarancije) 61 Posredne garancije 15 mio 1100000 554 skupaj 2008 2009 Vavčersko svetovanje (vključno z izobraževalnim vavčerjem) 1,99 mio Sofinanciranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM za vse ciljne skupine 960.000 Subjekti inovativnega okolja- evidenca A: tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji- sofinanciranje stroškov 900.000 Podpora nacionalnemu sistemu inovacij (MVZT/ TIA) 3,5 mio Sofinanciranje projektov izgradnje podjetniških inkubatorjev nacionalnega pomena in tehnoloških parkov nacionalnega pomena ? Oblikovanje interdisciplinarnih skupin 10 mio Mladi raziskovalci iz gospodarstva (MVZT) Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte TIA 50 mio Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih JAPTI 8 mio 54 Odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja, vključno z nadaljevanji 2,33 mio 421 Subvencije za investicije v nove tehnologije 35 mio 967 Strateški razvojno raziskovalni projekti (TIA/MVZT) 26,35 mio SMER 21 mio Bančni investicijski krediti s subvencijo om 15 milijonov 554 Garancije 72 mio 1743 skupaj 2009 Posredne garancije 1 mio 1860000 Priloga 2 : Vprašalnik za spodbujanje interdisciplinarnih skupin Spoštovani, Vljudno Vas prosimo, da si vzamete nekaj minut dragocenega časa in izpolnite vprašalnik, katerega cilj je ovrednotiti učinkovitost ukrepov Ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje konkurenčnosti v letih 2004-2009. Vprašalnik je del širšega projekta evalvacije nabora ukrepov MG, ki je tudi naročnik evalvacije. Izvajalec pa Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kot prejemnika sredstev ukrepa za sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin Vas prosimo, da na vprašalnik odgovarjate dosledno in iskreno, saj bodo vaši odgovori obravnavani z največjo mero zaupnosti in ne bodo na vpogled naročniku raziskave. Rezultati ankete bodo objavljeni na način, ki bo onemogočal razkritje kakršnekoli informacije o posameznem respondentu. Ime in priimek:_ Kontakt:_ Delovno mesto (obkrožite ustrezno): • Direktor družbe/direktor podružnice • Tehnološki vodja/raziskovalni vodja • Vodja subvencioniranega projekta • Drugo:_ Podatki o podjetju/organizaciji Ime družbe:_ Naslov:_ Število razvojno-raziskovalnega (R&R) kadra:_ / Podatki o prejemniku sredstev Podatki o izpolnjevalcu vprašalnika (danes) (v letu dodelitve pomoči) Višina lastnih sredstev za R&R: / (danes) (v letu dodelitve pomoči) Začetek sofinanciranja: Trajanje sofinanciranja: Kje ste izvedeli za ukrep? VPRAŠANJA O RAZPISU So bila navodila oz. razpisna dokumentacija projekta... Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ ...transparentni 1 2 3 4 5 6 7 .razumljivi 1 2 3 4 5 6 7 .smiselni 1 2 3 4 5 6 7 .administrativno nezahtevni 1 2 3 4 5 6 7 So bili kriteriji izbora. Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ .transparentni 1 2 3 4 5 6 7 .razumljivi 1 2 3 4 5 6 7 .smiselni 1 2 3 4 5 6 7 .administrativno nezahtevni 1 2 3 4 5 6 7 Katere kriterije bi bilo smiselno spremeniti in zakaj? Katere kriterije bi predlagali in zakaj? Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ Cas, ki smo ga porabili za prijavo je bil kratek in zmanjšan na minimum. 1 2 3 4 5 6 7 Cas do objave rezultatov razpisa je bil kratek in zmanjšan na minimum. 1 2 3 4 5 6 7 Cas do prejema odobrenih sredstev je bil kratek in zmanjšan na minimum. 1 2 3 4 5 6 7 Zahteve po razkritju občutljivih podatkov ustrezajo deležu sofinanciranja projekta s strani države. 1 2 3 4 5 6 7 Prejeli smo celotni znesek zaprošenih sredstev oz. zadosti za nemoteno realizacijo. 1 2 3 4 5 6 7 Razpisana sredstva so ustrezna glede na cilj ukrepa. 1 2 3 4 5 6 7 Komunikacija in odnos razpisatelja sredstev do vašega podjetja je bila korektna, jasna in učinkovita. 1 2 3 4 5 6 7 Učinek na odločitev o prijavi na razpis Pričakovali smo, da bomo... Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ ... pomembno okrepili svoj raziskovalni potencial 1 2 3 4 5 6 7 ... pomembno izboljšali sodelovanje z JRO 1 2 3 4 5 6 7 ... pomembno izboljšali pogoje za prenos znanja 1 2 3 4 5 6 7 Učinek na odločitev o sprejetju projekta Ali bi bil projekt, za katerega ste dobili sredstva, izpeljan tudi če pomoči ne bi prejeli? DA/NE Kje bi v tem primeru dobili manjkajoča sredstva?_ Če ste prejeli manj sredstev od zaprošenih, je to vplivalo na zastavljeni koncept projekta? DA/NE Nepomemben Ključen ^ ^ ^ ^ ^ ^ Kako pomemben je bil za vaše podjetje/organizacijo projekt pred njegovim za četkom? 1 2 3 4 5 6 7 Pričakovali smo, da bo projekt... Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ ... pomemben za utrditev prednosti podjetja pred konkurenco 1 2 3 4 5 6 7 ... pomemben za dohitevanje naše konkurence 1 2 3 4 5 6 7 ... pomemben za splošno konkurenčnost podjetja 1 2 3 4 5 6 7 Učinek na metodo oz. način implementacije projekta Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ Državna sredstva so bistveno pripomogla k hitrejšemu dokončanju projekta. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so pripomogla k večjemu obsegu projekta. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so pripomogla k sodelovanju s širšim krogom partnerjev (sodelovanje in mreženje). 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so spodbudila izvajanje bolj zahtevnih projektov v prihodnje. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so omogočila izvajanje drugih projektov, ki jih sicer ne bi izvedli. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so sprožila spremembo v načinu upravljanja projektov. 1 2 3 4 5 6 7 Učinek na podjetje a) Prispevek na ravni vložkov v R&R Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ S pridobitvijo sofinanciranja povečujemo celotni proračun za R&R v podjetju/organizaciji. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so stimulirala povečanje še dodatnih lastnih sredstev, ki jih namenimo za R&R. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k povečanju zaposlenosti v podjetju/organizaciji. 1 2 3 4 5 6 7 Od kod so prišli raziskovalci v interdisciplinarno skupino? (ustrezno obkrožite oz. dopolnite v kakšnem odstotku, možnih več odgovorov) 1. Znotraj podjetja: _ 2. Z univerze:_ 3. Iz raziskovalne institucije:_ 4. Iz drugega podjetja:_ 5. Drugo:_ c) Dodatnost na ravni rezultata Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ Državna sredstva so prispevala k povečanju R&R in inovacijske dejavnosti v podjetju. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so vplivala na izboljšanje kakovosti proizvodov/storitev. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k povečanju prihodkov od prodaje. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k povečanju tržnega deleža. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so spodbudila sodelovanje z inštituti/ univerzami 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so spodbudila sodelovanje z drugimi podjetji na področju R&R in inovacij. 1 2 3 4 5 6 7 Podjetje je kot rezultat projekta uspelo registrirati nove patente, avtorske zaščite ali druge oblike zaščite intelektualne lastnine 1 2 3 4 5 6 7 Če da, koliko in katere? (ustrezno obkrožite in dopolnite, možnih več odgovorov) • Patenti: • Modeli: • Znamke: • Avtorske in sorodne pravice: • Drugo: Državna sredstva so bila ključna pri izdelavi novega prototipa. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so bila ključna pri izdelavi nove programske opreme. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k povečanju prodaje know-how-a in licenc. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k povečanju stopnje internacionaliziranosti poslovanja. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k večji produktivnosti podjetja. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k začetku nove poslovne aktivnosti. 1 2 3 4 5 6 7 c) Drugi rezultati Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ Projekt je povečal konkurenčne prednosti podjetja/organizacije. 1 2 3 4 5 6 7 S pomočjo subvencije smo delno izboljšali kompetence, proizvode ali storitve. 1 2 3 4 5 6 7 S pomočjo subvencije smo močno izboljšali kompetence, proizvode ali storitve. 1 2 3 4 5 6 7 S pomočjo subvencije smo dosegli napredek na tehnoloških področjih, kjer prej nismo imeli izkušenj. 1 2 3 4 5 6 7 S pomočjo subvencije smo dosegli napredek na tehnoloških področjih, kjer smo prej že imeli izkušnje. 1 2 3 4 5 6 7 S pomočjo subvencije smo dosegli tehnološko difuzijo: aplikacijo 1 2 3 4 5 6 7 tehnologij, ki so že v uporabi drugje, v naše proizvode oz. storitve. Državna sredstva so bistveno prispevala k izboljšanju spremljanja znanstvenega in tehnološkega razvoja na našem področju. 1 2 3 4 5 6 7 Spodnji prostor lahko uporabite za dodatna pojasnila k vašim odgovorom ali pa opišete zadovoljstvo oz. težave pri sodelovanju v programu mobilnost. Veseli bomo tudi konkretnih predlogov in idej za izboljšanje prihodnjih podobnih razpisov. Najlepša hvala za Vaš dragoceni čas in pripravljenost za sodelovanje. Vaši odgovori bodo pripomogli, da bodo prihodnji razpisi bolj učinkovito uporabljali javna sredstva in da bodo bolj prijazni za podjetja. Priloga 3 : Vprašalnik za spodbujanje interdisciplinarnih skupin in vprašalnik sofinanciranje zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih Spoštovani, Vljudno Vas prosimo, da si vzamete nekaj minut dragocenega časa in izpolnite vprašalnik, katerega cilj je ovrednotiti učinkovitost ukrepov Ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje konkurenčnosti v letih 2004-2009. Vprašalnik je del širšega projekta evalvacije nabora ukrepov MG, ki je tudi naročnik evalvacije. Izvajalec pa Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Vrednotenje dosedanje politike spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti je namenjeno strokovni podpori pri izdelavi novega programa, zato so vaši odgovori še posebno relevantni. Kot prejemnika sredstev ukrepa za sofinanciranje zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih (ukrep P2A/B/C SPS) Vas prosimo, da na vprašalnik odgovarjate dosledno in iskreno, saj bodo vaši odgovori obravnavani z največjo mero zaupnosti in ne bodo na vpogled naročniku raziskave. Rezultati ankete bodo objavljeni na način, ki bo onemogočal razkritje kakršnekoli informacije o posameznem respondentu. Podatki o prejemniku sredstev Podatki o izpolnjevalcu vprašalnika Ime in priimek:_ Kontakt:_ Delovno mesto (obkrožite ustrezno): • Direktor družbe/direktor podružnice • Tehnološki vodja/raziskovalni vodja • Vodja subvencioniranega projekta • Drugo:_ Podatki o podjetju/organizaciji Ime družbe:_ Naslov:_ Število razvojno-raziskovalnega (R&R) kadra:_ /_ (danes) (v letu dodelitve pomoči) Višina lastnih sredstev za R&R:_ /_ (danes) (v letu dodelitve pomoči) Začetek sofinanciranja: Traianie sofinanciranja: Kie ste izvedeli za program? VPRAŠANJA O RAZPISU So bila navodila oz. razpisna dokumentacija projekta. Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ ...transparentni 1 2 3 4 5 6 7 .razumljivi 1 2 3 4 5 6 7 .smiselni 1 2 3 4 5 6 7 .administrativno nezahtevni 1 2 3 4 5 6 7 So bili kriteriji izbora. Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ .transparentni 1 2 3 4 5 6 7 .razumljivi 1 2 3 4 5 6 7 .smiselni 1 2 3 4 5 6 7 .administrativno nezahtevni 1 2 3 4 5 6 7 Katere kriterije bi bilo smiselno spremeniti in zakaj? Katere kriterije bi predlagali in zakaj? Ne strinja m se Strinjam se Cas, ki smo ga porabili za prijavo je bil kratek in zmanjšan na 1 2 3 4 5 6 7 minimum. Cas do objave rezultatov razpisa je bil kratek in zmanjšan na 1 2 3 4 5 6 7 minimum. Cas do prejema odobrenih sredstev je bil kratek in zmanjšan na 1 2 3 4 5 6 7 minimum. Zahteve po razkritju občutljivih podatkov ustrezajo deležu 1 2 3 4 5 6 7 sofinanciranja projekta s strani države. Prejeli smo celotni znesek zaprošenih sredstev oz. zadosti za nemoteno realizacijo. 1 2 3 4 5 6 7 Razpisana sredstva so ustrezna glede na cilj ukrepa. 1 2 3 4 5 6 7 Komunikacija in odnos Sklada do vašega podjetja je bila korektna, jasna in učinkovita. 1 2 3 4 5 6 7 Učinek na odločitev o prijavi Pričakovali smo, da bomo... Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ ... pomembno okrepili svoj podjetniški potencial 1 2 3 4 5 6 7 ... pomembno izboljšali raziskovalno/ inovacijsko dejavnost 1 2 3 4 5 6 7 ... pomembno izboljšali svojo konkurenčnost 1 2 3 4 5 6 7 Učinek na odločitev o sprejetju projekta Ali bi bil projekt, za katerega ste dobili sredstva, izpeljan tudi če pomoči ne bi prejeli? DA/NE Kje bi v tem primeru dobili manjkajoča sredstva?_ Če ste prejeli manj sredstev od zaprošenih, je to vplivalo na zastavljeni koncept projekta? DA/NE Nepomemben Ključen ^ ^ ^ ^ ^ ^ Kako pomemben je bil za vaše podjetje/organizacijo projekt pred njegovim začetkom? 1 2 3 4 5 6 7 Pričakovali smo, da bo projekt... Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ ... pomemben za razvoj podjetja 1 2 3 4 5 6 7 ... pomemben za razvoj novih tehnoloških rešitev v podjetju 1 2 3 4 5 6 7 ... pomemben za razvoj novih trženjskih rešitev v podjetju ... pomemben za splošno konkurenčnost podjetja 1 2 3 4 5 6 7 Učinek na metodo oz. način implementacije projekta Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ Državna sredstva so pripomogla k sodelovanju znotraj tehnološkega parka/ inkubatorja. 1 2 3 4 5 6 7 Delovanje znotraj tehnološkega parka/ inkubatorja je bistveno pripomoglo k hitrejšemu dokončanju projekta. 1 2 3 4 5 6 7 Delovanje znotraj tehnološkega parka/ inkubatorja je omogočilo izvajanje bolj zahtevnih projektov. 1 2 3 4 5 6 7 Delovanje znotraj tehnološkega parka/ inkubatorja je sprožilo spremembo v načinu upravljanja. 1 2 3 4 5 6 7 Učinek na subvencionirano podjetje a) Dodatnost na ravni vložkov Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ Državna sredstva so prispevala k povečanju sredstev za R&R v podjetju/organizaciji. 1 2 3 4 5 6 7 Za koliko? (v %) % Državna sredstva so vplivala na obseg lastnih sredstev, ki jih namenimo za R&R. 1 2 3 4 5 6 7 Za koliko se ie spremenil obseg lastnih sredstev? (v %) % Državna sredstva so prispevala k povečanju zaposlenosti v podjetju/organizaciji. 1 2 3 4 5 6 7 Za koliko se je zaradi državnih sredstev povečalo število zaposlenih raziskovalcev?_ Za koliko ostalega kadra?_ Od kod prihajajo na novo zaposleni raziskovalci? (ustrezno obkrožite oz. dopolnite, možnih več odgovorov) • konkurenčno podjetje • univerza • raziskovalne institucije • tujina • usposobitev lastnega kadra • iskalci prve zaposlitve, štipendisti • drugo:_ b) Dodatnost na ravni rezultata Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ Državna sredstva so prispevala k povečanju proizvodnih inovacij (nov proizvod ali storitev). 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k povečanju procesnih inovacij. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so vplivala na izboljšanje kakovosti proizvodov/storitev. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k povečanju prihodkov od prodaje. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k povečanju tržnega deleža. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k večji produktivnosti podjetja. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so prispevala k začetku nove poslovne aktivnosti. 1 2 3 4 5 6 7 Podjetje je kot rezultat projekta uspelo registrirati nove patente, avtorske zaščite ali druge oblike zaščite intelektualne lastnine 1 2 3 4 5 6 7 Če da, koliko in katere? (ustrezno obkrožite in dopolnite, možnih več odgovorov) • Patenti:_ • Modeli:_ • Znamke:_ • Avtorske in sorodne pravice:_ • Drugo:_ c) Dodatnost na ravni kognitivnih sposobnosti Ne strinjam se Strinjam se ^ ^ ^ ^ ^ ^ Delovanje znotraj tehnološkega parka/ inkubatorja je povečalo konkurenčne prednosti podjetja/organizacije. 1 2 3 4 5 6 7 Delovanje znotraj tehnološkega parka/ inkubatorja je izboljšalo kakovost upravljanja podjetja/organizacije. Delovanje znotraj tehnološkega parka/ inkubatorja je povečalo vaše ambicije do rasti. 1 2 3 4 5 6 7 Delovanje znotraj tehnološkega parka/ inkubatorja je povečalo pripravljenost in sposobnost za prevzemanje tveganja v poslovanju. 1 2 3 4 5 6 7 Državna sredstva so omogočila izobraževanje in nadgrajevanje znanja zaposlenih. 1 2 3 4 5 6 7 S pomočjo subvencije smo izboljšali kompetence, proizvode ali storitve. 1 2 3 4 5 6 7 Glede na slovensko in svetovno najnaprednejšo tehnologijo/znanje v vaši panogi ocenite tehnološko primerljivost vašega projekta. Glede na ... precej zadaj malce zadaj enakovredno malce pred precej pred ... slovensko najnaprednejšo tehnologijo □ □ □ □ □ ... svetovno najnaprednejšo tehnologijo □ □ □ □ □ Kako široko uporabljena ali poznana je bila ta tehnologija/znanje na začetku projekta? In danes? Popolnoma nova, nikoli prej uporabljena v industriji Nova, še vedno ne povsem uveljavljena, malo obstoječih aplikacij Še vedno v razvoju, veliko aplikacij že v delovanju Uveljavljena, veliko aplikacij Široko uveljavljena Na začetku Danes Spodnji prostor lahko uporabite za dodatna pojasnila k vašim odgovorom ali pa opišete zadovoljstvo oz. težave pri sodelovanju v programu mobilnost. Veseli bomo tudi konkretnih predlogov in idej za izboljšanje prihodnjih podobnih razpisov. Najlepša hvala za Vaš dragoceni čas in pripravljenost za sodelovanje. Vaši odgovori bodo pripomogli, da bodo prihodnji razpisi bolj učinkovito uporabljali javna sredstva in da bodo bolj prijazni za podjetja. Priloga 4: Države uporabljene v analiza razvoja institucionalnega okolja v Sloveniji Table 15: Države v analizi St. Država Albanija Andora Armenia Avstrija Azerbajdžan Belorusija Belgija St. 25 26 27 28 29 30 31 Država Latvija Lihtenstein Litva Luksemburg Makedonija Malta Moldova 3 6 7