kopis s podobami za slovensko mladino s prilogo Jngelčer.
V Ljubljani, dne 1. iebruarja 1913.
Na pot.
,(Zlaia nimam, niti srebra, ljubi sinko,  otrok moj; vendar nekaj, ko odhajaš, moram  dati  (i s seboj."
To so rekli dobra  mati Usto jutro, ko sem šcl, ko sem plašč, popotno torbo si na rame  bil  nadel.
Pa k Škropilniku  stopiK z blagoslovljeno vodo, križ na čelo naredili, pa dejali so tako;
,,Koder bodiš,  hodi 2 Bogom, ne pozabl  ga nikdar, naj ti solnce srečc  sije ali naj divja vihar.
To naj bode  brešno tvoje v prevarliivi mrzli svet, zvesto hrani v srcu  vero, za vse  blago bodi vnet."
In odšel sem  z  doma daleč, daleč  v tuj neznani  kraj, v dušo pa mi slova majke vedno romajo nazaj.
A. L.