t/and
notice -
NO. 185
h

Ameriška Domovi im/i
/? o
Ar£eVčar C/ ^0°m ’na‘ Tn ®'ip &
^ O	AMERICAN IN SPIRIT
%7J /0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
■Servius Cflicago, Mliwaukee. Wauicgaii, Duiutii, Julies, riau ftYaacuco. Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Vlada v Bonnu padla, volitve 19. novembra
Novi grobovi
Moskva pristala na evropske razgovore
ZuTodna Nemčija se pripravlja na volitve 19. novem- Garfield bra. Nihče ne napoveduje kake bistvene spremembe v odnosu sil.
BONN, Z. Nem. — Vlada kanclerja W. Brandta je v petek izgubila zaupnico 248:233, ko se sami člani vlade niso udeležili glasovanja, da bi bila vlada gotovo poražena in bi bilo mogoče razpustti parlament in razglasiti nove volitve v okviru ustave.
Vlada ni imela večine v parlamentu že od maja.
Ko je bila pred 3 leti vlada sestavljena iz pripadnikov socialistične in svobodne demokratske stranke, je imela v parlamentu 12 glasov večine napram krščanskim demokratom, ki so bili najmočnejša stranka v parlamentu. Pred leti so bili svobodni demokrati povezani s kr-| ščanskimi demokrati v vladno koaliciji. Taki vladi je sledila
Henry J. Walters
V	nedeljo zjutraj je umrl za srčno kapjo 47 let stari Henry J. Walters s 13726 Rybok Ave.,
Hts. Zapušča ženo Josephino, roj. Dolinar, sina Richarda, hčerki Karen in Judy, očeta Dominika Walters, sestre Tillie Callart, Thereso DeSantis in Dolores Snyder. Pogreb bo jutri iz Joseph J. Vito pogrebnega zavoda v cerkev Holy Name ob 9 zjutraj.
George Belavic
V	University bolnišnici je umrl 84 let stari George Belavic s 1007 E. 71 St., rojen v vasi Breg v občini Barilovic na Hrvaškem, od koder je prišel V ZDA 1. 1912, zaposlen dolga leta pri New York Central železnici, mož Kate, roj. Frketic, oče
Caroline Pullar in Andrewa, 5- loga 0 varnostni konferenci za
Sovjetska zveza je pristala na zahodno zahtevo, da se začno istočasno z evropsko varnostno konferenco razgovori o omejitvi oboroženih sil v Siždnji Evropi.
WASHINGTON, D.C. — Vladni viri poročajo, da je Sovjetska zveza tekom obiska dr. H. Kissinger j a v Moskvi pristala na zahodno zahtevo, da se morata vršiti istočasno konferenca o evropski varnosti in konferenca vzajemnem zmanjšanju oboroženih sil NATO in Varšavske zveze v Srednji Evropi. Brez pristanka na to zahtevo Zahod ni bil pripravljen sprejeti pred-
krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Mia (Hrvt). Pokojni je bil član HBZ št. 99 in Kluba hrvaških upokojencev za sen-klersko okrožje. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Grdinovega
,pogrebnega zavoda na Lake hato vlada velike koalicije kr-jShore Blyd; y hrvaško cerkev
vladml sv. Pavla na E. 40 St. ob 9., nato
ščanskimi demokrati štov. Po zadnjih volitvah pred 3 leti so se svobodni demokrati °dločili za sodelovanje s socialisti in so tako ostali v opoziciji krščanski demokrati.
Pičla vladna večina v parlamentu je bila vedna nevarnost 2a vlado, ki je končno po treh letih omagala. Ker ni obstojala možnost povezave krščanskih In svobodnih demokratov v novo vladno večino, je ostal samo razpust parlamenta in nove volitve.
so določene na 19. november, kiihče si ne upa napovedovati, da bo katera od obeh glavnih strank dobila absolutno večino. Verjetno bodo zopet svobodni demokrati s peščico svojih poslancev odločali, kakšno vlado k° Nemčija imela.
Keitservaflvd ffsafha fcpbSjaj® pri mllmb
LONDON, Vel. Brit. — Vlada ■^dwarda Heatha je padla v av-
pa na Kalvarijo.
Mike Wasilewicz
V nedeljo je umrl v Polyclinic bolnišnici 77 let stari Mike Wasilewicz iz Euclid Manor negovališča, vdovec po pok. Catherini, roj. Kowalski, oče Helen Mauer in Jean Troha, stari oče in prastari oče. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda jutri ob 11. dopoldne na Whitehaven pokopališče.
Predsednik Marcos na Filipinih za reforme
V Hong Kongu dvomijo v resnično komunistično nevarnost na Filipinih, sodijo, da je njen obstoj Marcos uporabil za okrepitev svoje vlade, ki izgublja podporo v javnosti.
Evropo, ki je Sovjetski zvezi silno pri srcu.
Sovjetski pristanek, ki ga tu označujejo za velik korak naprej v izboljšanju odnosov med Zahodom in Vzhodom, je omogočil sprejem finskega vabila na pripravljalni razgovor za evropsko varnostno konferenco v Helsinkih 22. novembra letos v državah svobodne Evrope, v Ameriki in v Kanadi. Na tej konferenci naj bi bile vse te države zastopane enostavno po svojih tamkajšnjih poslanikih.
V kolikor bodo pripravljalni razgovori uspešno zaključeni, bi naj se evropska varnostna konferenca sestala prihodnje leip. Težave še kljub omenjenemu sovjetskemu pristanku ne bo manjkalo. Ta je namreč že sam
Fremraženi Azijci v Britaniji brez vsega
LONDON, Vel. Brit. - Zadnje dni prihajajo z letali vedno nove skupine Azijcev iz Ugande, iz tople vzhodne Afrike v hladno jesen Velike. Britanije Nihče nima primerne obleke, u-gandske oblasti pa so jim pobrale tudi vse imetje, tako da si sami ne morejo prav nič pomagati. Britanske oblasti jih sprejemajo s človeško skrbjo in jim nudijo prvo pomoč, dobrodelne organizacije jih oskrbe z najpotrebnejšim za prvi čas.
Večina teh ljudi so bili obrtniki, trgovci in pripadniki samostojnih poklicev, najpremož-nejša plast prebivalstva Ugande. Predsednik Idi Amin jim je ukazal, da morajo v 90 dneh iz dežele, pa jim obljubil, da bodo smeli svoje imetje vzeti s seboj.
Dejansko svojih nepremičnin niso mogli prodati, premično premoženje z dragocenostmi in denarjem vred pa so jim pobrali, ko so šli na letala, katera so jih pripeljala v Veliko Britanijo.
Tako so nekdaj delali Hitlerjevi nacisti s Slovenci na Štajerskem in Gorenjskem, ko so jih s praznimi rokami in z največ 400 dinarji pognali z njihovih domov v zapore in nato v Nemčijo ali pa v Srbijo. Amin se te podobnosti ne brani, je Hitlerjev postopek z Judi celo odobril in pohvalil.
TANAKA SE RAZGOVARJA V PEKINGU S CU EN-LAJEM
Predsednik japonske vlade Kakuei Tanaka je od včeraj v j glavnem mestu Kitajske, kjer se razgovarja s kitajskimi vodniki o obnovi rednih stikov med Japonsko in Kitajsko. Tanaka se je Kitajcem “opravičil” za japonsko nasilje nad Kitajsko v drugi svetovni vojni in pred njo.
PEKING, Kit. — Ko je pred- veno spremenil. Na Kitajskem sednik japonske vlade Kakuei so zavladali komunisti, kitajska Tanaka priletel včeraj sem, ga nacionalna vlada pa se je umak-je na letališču pričakal predsed- nila na Formozo. Japonska se je nik vlade Ču En-laj. Včeraj sta dvignila iz razvalin druge sve-imela oba prvi preko tri ure tra- tovne vojne in svojega uničujo-jajoči razgovor, kateremu je sle- čega poraza ter postala poleg dil svečan banket v čast japon-1 ZDA in ZSSR glavna gospodarskih obiskovalcev. Predsednik ska sila sveta. Po ameriškem japonske vlade se je v svojem priznanju komunistične vlade v govoru opravičil Kitajski za na- Pekingu v letošnjem februarju silja, ki jih ji je storila Japon-i se je odločila za isto pot tudi ska v letih pred drugo svetovno' Japonska, soseda Kitajske, med vojno in med njo. Ču En-laj je katerima obstojajo tisočletja dejal, da je prepričan, da bodo stare vezi.
sedanji razgovori uspeli in da se	te 3e mislil Ču En-laj, ko
bodo odnosi med Japonsko in Je odgovoril Tanaki: Preteklost
Iz Clevelanda in okolice
Del mestnih rposlencev od včeraj na štrajku—
Včeraj je začelo kakih 3000 mestnih uposlencev štrajk z zahtevo po povišanju plač. Mesto je pripravljeno na dogovorjeno povečanje robnih koristi, odklanja pa povečanje plač za prihodnje leto. Mesto je skušale štrajk končati z odločitvijo sodišča, toda sodnik F. Cele-brezze je odredil nadaljevanje pogajanj. Ta so bila včeraj prekinjena in se bodo nadaljevala uanes dopoldne.
X molitvi—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 7. v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Franka Ver-hotza. .
V bolnišnici—
Jane Kaplan, članica American Slovene Cluba in Podr. št.
Trije hrvaški ugrabitelji kodo sojeni v Španiji
....	.	, . , MADRID, šp. — Letalsko mi-
omejen v tohko, ker predvjdeva nistrstv0 je 0bjavil0i da
Kitajsko popolnoma normalizi-'ni pozabljena, je vodnik za bo- 73	je bila operirana v St.
ral. Tanaka bo ostal na Kitaj- QG^n0Sl-■ Kitajsko ljudstvo ^jexjs bolnišnici. Obiski so do-skem do sobote. Pričakujejo, da|zna strogo ločiti med peščico voljeni. Želimo ji skorajšnjega
okrevanja.
bodo njegovi razgovori odprli vrata sklenitvi obsežne medsebojne trgovinske pogodbe.
le dvostranske razgovore med
trije hrvaški ugrabitelji šved-
drzavami, ki imajo svoje oboro- ,	, , ,	.	. v
v ..	^	skega letala pred vojaško span-
zene sile v Srednji Evropi, ne n ....	,.	,	.
_	i sko sodisce zaradi ugrabitve le-
pa_razgovore o zmanjšanju obo- ta]	mednarod.
rožen,h s,l neposredno med obe-,nem zakonu ma vojaškima zvezama.
Kot je znano, so ugrabili trije hrvaški nacionalisti švedsko letalo s potniki 15. septembra, do-
Stare srebrne dolarje bodo prodajali
WASHINGTON, D.C. — V za- seSli izpustitev 6 hrvaških naci-kladnici ZDA so odkrili 2,800,-i onalistov iz švedskih ječ v za-MANILA, Filip. — Filipini so OOO srebrnih dolarjev iz pretek- 1X16110 za izpustitev potnikov iz zaostala država, kjer so v zad-llega stoletja, ki so jih tam tedaj letala ter po prevzemu preko na najnižjo raven podpore njih desetletjih vsi govorili o'založili, pa na nje pozabili, ko $100,000 “odškodnine za krivič-
militaristov in širokimi množicami japonskega naroda. Nato je ču ugotovil, da je skupna želja obeh dežel, da se obnove diplomatski stiki in da je “sedaj čas, da izvršimo to zgodovinsko nalogo”! Izjavil je prepričanje, da boao sedanji razgovori popolnoma uspeli.
Tanaka je dejal, da je pripravljen “izvesti to važno nalogo in napraviti nove korake k obnovi starega kitajsko-japonske-ga prijateljstva”.
Ona predsednika vlad sta poudarila velik pomen njunih razgovorov za mir v Aziji in si-pri-ardala pravico ohraniti prijateljske odnose s svojimi dosedanjimi zavezniki.
§Ustu
Ted volivci. V juliju so vodili Zboristi pri povpraševanju razpoloženja volicev z 9.5%, v av-§Ustu pa se je razlika povečala 17.8%.
Edward Heath je prišel na 0-last leta 1970, ko je pri volit-vah odločno porazil delavsko stranko H. Wilsona. Od tedaj se T položaj v marsičem spreme-Tl. Konservativna vlada se je Posebno zamerila delavskim u-^iiam, ko je uzakonila prepoved dlvjih štrajkov, ki so britansko gospodarstvo tako tiščali k tlom. Eovečala se je brezposelnost 0 inflacije ni mogoče zavreti zadostni meri. K vsemu so pri-®1 zdaj še Azijci, ki bi se jih Stanci radi otepli, če bi se jih Qko mogli na lep način.
,rnmy Snyder sprejema stave 10:1 za Nixona
nujnosti reform, pa jih le malo jih niso potrebovali. Tedaj so bi- ni zaPor” izpuščenih odleteli v izvajali. To povzroča socialna H v rabi še zlati dolarji in ti so Španijo, kjer so pristali na leta-trenja in nezadovoljnost revnih bili bolj v časteh.	j iišču pri Madridu. Tam so se po
EAS VEGAS, Nev. — Jimmy ^yder “Grk" je znan po svojih avah na političnem polju. Zdaj ^rejema stave v volivnem boju Predsednika v razmerju 10:1 a Nixona. Trdi,
111
da bo Nixon agal v najmanj 46 državah
množic, ki jih komunistični agitatorji spretno izrabljajo.
Predsedniku Magsaysayju se je pred leti posrečilo komunistično gverilo zatreti, zdaj pa se je pojavila znova v novi moči in predsednik Marcos jo je smatral za tako nevarno; da je pretekli petek oklical veljavo vojaških zakonov in prepustil skrb za javno varnost vojakom.
Predsednik je napovedal pre-osnovo vlade in obseižne reforme, ki naj izboljšajo položaj revnih množic. Nastopil je proti povišanju cen hrane in napo-
Zastopnik zvezne vlade je de- dolgih pogajanjih predali oblajal, da bodo te srebrnike proda- stojali kot redke kovance in naj bi Španske oblasti so ugrabitelje
vsak stal najmanj $40.
in 6 iz ječe izpuščenih Hrvatov prijele in vsakega posebej zaslišale. Vojaški preiskovalni sodnik je odločil, da pridejo ugrabitelji pred vojaško sodišče, 0-
vedal, da bo zemlja postala lastnina tistih, ki jo obdelujejo.
Listi v Hong Kongu sumijo, da je predsednik Marcos preti- stalih šest Hrvatov pa so izročili raval moč rdečih gverilcev, da Clv^nim oblastem. Ali jih bodo bi mogel s pomočjo vojaštva o- vrnile Švedski ali pa jim dale krepiti položaj svoje majajoče1 P°Ii^16:ri0 zatočišče, še ni odloče-se vlade, ki je zgubila zaupanje,1 nc-ker ni izvedla potrebnih reform. I Vprašanje je, če jih bo zdaj novih okoliščinah.
Premier Tana’->
Japonske' je v letih pred drugo svetovno vojno zasedla kitajsko Mandžurijo, nato pa postopno tudi dober del same prave Kitajske, ki pa jo seveda vojaško ni mogla nikdar obvladati. Kitajska vlada se je pred Japonci umaknila v Čungking
Zajd služijo za orožje
| PHOM PENH, Kamb. - Pred-1 sednik Lon Nol je pozval Kam-bodžane, naj ne prodajajo neznancem zajcev, če bi jih ti ho-J teli tudi drago plačati. Trdijo,! da so rdeči začeli uporabljati zajce za napade na vladne vojaške postojanke.
Zajcem pritrdijo na hrbet raz-
-	-	-	<=	- strelivo, nato pa jih ponoči spu- c,,Tf,rk1.T
v notranjosti in od tam vodila ste proti razsvetljenim vojaškim	yiet> — Ameriška
letala so včeraj in danes po-
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Danes se je dr. H. Kissinger ponovno, 18-ič razgovarjal s predstavnikom Hanoia Le Due Tho-jem. Ti razgovori so tajni, zato zastopnik Bele hiše, ki je novi sestanek oh ja vil, ni nič povedal, kaj je bilo na njem dosežno, če je sploh kaj bilo.
PEKING, Kit. — Trije izpuščeni ameriški vojni ujetniki so prileteli sem iz Hanoia in se bodo preko Moskve in Stockholma vrnili v četrtek v ZDA. Rdeči so jih izpustili v varstvo ameriške protivojne skupine, ki jih je šla iskat v Hanoi. Prvotno bi so morali vrniti domov preko Laosa, pa so jih tam v soboto zastonj pričakovali. Vodniki protivojne skupine so zahtevali, da se vrnejo izpuščeni v ZDA v njihovem spremstvu in da dobe tam najprek daljši dopust in se šele nato vrnejo pod vojaško oblast, pod katero še vedno spadajo.
boj proti Japoncem s podporo ZDA in Velike Britanije, dokler niso bili ti končno poraženi in prisiljeni k predaji z edinima atomskima bombama, ki sta bili doslej kdaj rabljeni v vojni. Japonska se je morala umakniti s celine, pa vrniti Kitajski tudi otok Formozo.
Od tedaj se je položaj bist-
postojankam. Zajci hite proti luči, tam pa se sproži razstrelivo, ki ga nosijo.
Rdeči baje trdijo lastnikom zajcev, da te nujno potrebujejo zdravniki, ker da vbrizgavajo zajčjo kri v ranjence. Lon Nol je obljubil nagrado tistim, ki bodo kupovalce zajcev javili oblastem.
Teror glavna ovira miru na Srednjem vzhodu
Sov sferni vi:tnPatnicoi Predsednik Mixon vodi telo med demokrati
WASHINGTON. D.C. — Sov-j NEW YORK, N.Y. — Ko de- je pokazalo le 56:28 za Nixona. jetska zveza je letošnje poletje mokratski predsedniški kandidat V Teksasu se jih je izjavilo za kupila velike količine žita, pred- izjavlja, da se je razlika med Nixona 71%, za McGoverna pa j ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— | narodnemu terorizmu uporabiti vsem. pšenice, v ZDA, ker je številom njegovih in Nixonovih 18%, 11% jih je bilo neodloče-Izraelski zunanji minister Abba tudi proti njihovemu boju proti imela doma slabo letino. To jo'podpornikov začela manjšati, je nih. V New Yorku, ki je znan po
Eban je dejal na televizijskem. k o 1 o n i a lizmu Portugalske in 116 zadržuje, da ne bi pošiljala
pšenice Severnemu Vietnamu. Obveščevalni viri trdijo, da so
Tj e.
bremenski prerok
SHOWERS
noma oblačno, soparno in 2evno. Najvišja temperatura ^ dan okoli 75, proti večeru Tditevj jutri okoli 60, -
je bil predlog z malo večino !zlle pšenico v kitajskem prista-sprejet.	j nišču Ch’in-Chou, od koder jo
sporedu CBS “Face the Nation”, I Južne Afrike. Ko so dobile zada je arabski terorizem glavna: gotovilo, da se to ne bo zgodilo,
ovira pomiritvi Srednjega vžho-iso nekatere od njih popustile in štiri velike sovjetske ladje izlo-da. Pripomnil je, da bi bili Združeni narodi mrtvi, če bi bili pretekli teden odklonili razjpravo c terorizmu.
Razpravo o terorizmu je stavil na dnevni red glavni tajnik ZN Kurt Waldheim, pa so se temu uprle afriške in azijske države ob podpori ZSSR in Kitajske.
Vse je kazalo, da predlog ne bo prišel na dnevni red.
Afriške države so se bale, da
Daniel Yankelovich v svojem povpraševanju v 16 glavnih državah Unije ugotovil, da podpira predsednika Nixona napram McGovernu ne le večina neodvisnih volivcev, ampak celo ve-
Pokol i z r a e 1 s kih atletov v Muenchenu je vodnika Herut stranke Ezera Weizmana tako razjezil, da je predložil bombardiranje Damaska in zasedbo južnega dela Libanona. Weizman je
po kopnem pošiljajo v Severni i čina pristašev same demokrat
Vietnam, ko jo ni zaradi blokade mogoče peljati tja po morju.
Dolgolasce v zapor
BLANTYRE, Malavi. — Tu-bil v vojni junija 1967 poveljnik, kajšnje državne oblasti so pre-izraelskih letalskih sil. Vladni povedale nošnjo minikril in hlač
ske stranke.
D. Yankelovich je svoje povpraševanje izvedel v času od
moči demokratov, je vodil pri povpraševanju Nixon v razmerju 57:26 pred McGovernom.
Predsednik Nixon vodi med katoličani z 34%, 38% med neodvisnimi volivci, za 43 točk med volivci srednjega stanu. 47 točk med italjanskimi Ame-j rikanci, za 51 točk med prote- j stanti in za 54 točk na JuguJ
odgovor je bil umirjenejši, toda ni nikjer rečeno, da ne bo postal odločnejši, če bodo arabski
bi utegnili vsak sklep proti med- teroristi svoje delo nadaljevali.
ženskemu svetu, zdaj pa so objavile, da bodo prijele in poslale v zapor moške s “predolgimi” lasmi.
da vodi Nixon med samimi demokrati v razmerju 43:40. Mc-
25. avgusta do 12. septembra. | Najzanimivejša je ugotovitev. Na splošno je pri tem povpraševanju, ki je bilo omejeno na 16 glavnih držav, med katerimi je Govern je okrepil svoj položaj tudi Ohio, vodil Nixon pred McGovernom v razmerju 62:23, torej precej več kot 2:1. Slično povpraševanje en mesec . preje
novno bila nad Severnim Vietnamem in napadala vojaške cilje, med drugim veliko novo shrambo petroleja severno od Hanoia.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Včeraj je ameriški državni tajnik W. P. Rogers predložil skupen maednarodni nastop proti teroristom v obsežnem govoru pred glavno skupščino ZN. Danes bo tej govoril sovjetski zunanji minister A. Gromiko. Rogers in Gromiko sta se včeraj sestala in se raz-govarjala med seboj nekako tri ure.
; WASHINGTON, D.C. — Pred-1 sednik Nixon je včeraj govoril na odprtju zasedanja Med-narednega monetarnega fonda in pozval k novi ureditvi mednarodnega denarnega sistema, pa tudi k proste j ši trgovini. Zadnje je veljalo posebno Japonski in Evropi, ki sami hočeta z vsemi silami na ameriški trg, svojega lastnega pa varujeta z vsemi vrstami omejitev.
Indijski pridelki
NEW DELHI, kud. — Najvaž-samo med •judovskimi volivci, ti nejši pridelki indijskega kmetij-so zanj v razmerju 52:32! Ti stva so riž, koruza, proso, ječ-predstvaljajo 5% vseh volivcev men, čaj, kava, sladkorni trs, V deželi.	i bombaž, lan in kavčuk.
Amerišk/i Domovina
fc^dh-gieainwni"	—T--
Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 185 Tuesday, Sept. 26, 1972
Caveant consules
Naslov za naš današnji uvodnik je vzet iz zgodovine latinske republike pred 2000 leti, ko je bilo v starem Rimu slišati svarilni glas: glejte, konzuli (oblastniki), da nas ne zadene kaj hudega. Zdi se umestno in potrebno ta po vsem omikanem svetu poznani klic ponoviti v zvezi z razvojem dogodkov na slovenskem Koroškem. Od tam prihajajo v zadnjem času ponovno časopisne vesti, ki terjajo povečano pozornost slehernega slovenskega človeka, pa naj živi kjer koli. Zahtevajo zlasti veliko pozornost odgovornih oblastnikov v Sloveniji in pri osrednji federalni vladi v Beogradu, da bi se v kali onemogočilo nekaj hudega pri naših bratih na Koroškem.
Omenjene vesti, za katere nimamo opravičenega razloga, da bi jim ne verjeli, pripovedujejo, da namerava ko-manditna družba “Interalpin” iz Halleina zgraditi in voditi na področju občine Št. Jakob v Rožu počitniško stanovanjsko ustanovo. Ta naprava naj bi nudila prostora za nad 2000 nemških letoviščarjev in turistov in zadostovala vsem potrebam lagodnega življenja. Načrt menda predvideva kar celo majhno mesto z zgradbami za vse potrebščine popolnega samooskrbovanja in vključuje zabavne in športne naprave s kompletno opremo ter celo lastno banko z menjalnico. Kakšne sile stojijo za tem podjetjem in katere skupine nameravajo prevzeti financiranje načrta, do sedaj ni bilo še mogoče dognati. Ne more pa biti dvoma, da so te sile močne in vplivne.
Št. Jakob v Rožu je brez dvoma med najlepšimi pokrajinskimi biseri slovenske koroške zemlje in predstavlja srce Roža, Rož pa je srce slovenskega Korotana. Z Ziljsko dolino in Podjuno sestavlja tisto še preostalo ozemlje nekdanje slovenske države Karantanije, kjer nad 1000 let živi slovenski rod, ki je to zemljo posedel davno, preden je nanjo stopila noga germanskega priseljenca. Če se katera ljudska skupina more imenovati avtohtona (samoniklo prvotna), gre ta oznaka slovenskemu koroškemu domačinu, ki opravičeno imenuje južno Koroško svojo deželo.
Sedaj izgleda — če so poročila o načrtih družbe “Interalpin” točna —, da nameravajo nemška podjetja v o-sredju te dežele ustanoviti umetno nemško naselbino, ki bi se zajedla kot parazit v osrčje slovenskega narodnega telesa na Koroškem in začela srkati njegovo življenjsko kri. Na videz gre pri vsej akciji za turistično, razvedrilno in športno zadevo, vendar pa vsa reč močno zaudarja po hit-lerjanskih metodah, ki jih Slovenci nismo pozabili in jih nikoli ne bomo. Saj ni mogoče pozabiti, kako so med zadnjo svetovno vojno nacisti izselili vse slovensko prebivalstvo iz okrajev Brežice in Krško ter na tem ozemlju naselili Kočevarje kot južno stražo nemštva. Ali namera Inter-alpina za ustanovitev nemškega mesta sredi koroškega slovenskega ozemlja ni na las podobna Hitlerjevi zapovedi glede Štajerske “Machen sie mir dieses Land wieder deutsch”, čeprav ni v jedru nikoli bila nemška?
Seveda se Hitlerjevo poveljne ni obneslo. Bilo je izpeljano med vojno in v vojnih razmerah ter je po Hitlerjevem porazu klavrno propadlo. V mirnem času in v normalnih razmerah bi bilo naseljevanje tujega nacionalnega elementa v slovensko okolje mnogo bolj nevarno in narodnostno škodljivo, čeravno bi noben slovenski domačin ne bil pregnan. Zgraditi stalne zgradbe in naprave z namero, da bodo stalno oskrbovane, pomeni ustanoviti nemško kolonijo za stalno.
Tak korak bi brez dvoma nasprotoval avstrijski državni pogodbi, s katero je bila ta država po zadnji vojni obnovljena, ker mi nemška kolonija v Št. Jakobu in njegovi okolici bistveno spremenila etnični značaj tega kraja in z njim slovenske Koroške. To se po pogodbi ne sme zgoditi.
Odprta so torej zoper načrt legalna sredstva in pota. Da se nakana prepreči, še preden je dosegla konkretne u-spehe, bi bilo o naših mislih primerno, da naredijo potrebne korake tisti, ki jim je naloga skrbeti za nacionalno o-brambo slovenstva na Koroškem. V prvi vrsti je to vodstvo slovenske skupnosti v Št. Jakobu (občina) in v Celovcu (deželna vlada) z nalogo, da skrbno zasleduje razvoj te zadeve in od svoje strani ukrene primerne korake. Vendar je znano, da koroške (nemške) oblasti večidel odločajo o slovenskih problemih, ne da bi predstavnike slovenske manjšine vprašali za mnenje ali predloge. Zato je treba nuditi Korošcem učinkovito pomoč iz matične Slovenije, ki ima razne možnosti na razpolago, da načrt onemogoči. Vsak ideološki ali politični pomislek mora pasti, kadar gre za večje stvari. Obramba narodnega obstoja koroških Slovencev je nesporna dolžnost vlade v Ljubljani, ki naj bi v slu-
dlani verjetnost, da šentjakobska nemška “počitniška” kolonija ne bo ostala edina parazitska ustanova med slovenskim prebivalstvom onkraj Karavank.
Prav s tega razloga je dolžnost merodajnih, da opozorijo na razvoj opisanega načrta tudi jugoslovansko federalno vlado v Beogradu. Slovenija je sestavni del Jugoslavije, zatorej morajo njene brige in naloge biti tudi skrbi in naloge Jugoslavije. Avstrijske državne pogodbe ni podpisala Slovenija, marveč Jugoslavija, ki ima zategadelj odgovornost, da se briga za izpolnjevanje njenih določb. Na Dunaju ima veleposlanika in V Celovcu generalnega konzula, katerih dolžnost je med drugim zavzemati se za dobrobit slovenske manjšine na Koroškem in sicer ne samo v tem smislu, da pasivno izpolnjuje določbe svoje vlade, ampak da aktivno zasleduje dogodke v zvezi z blaginjo sonarodne manjšine, o njih informira svojo vlado v Beogradu in po potrebi tudi predlaga rešitve, To se zdi tem bolj potrebno, ker vesti o projektu Interalpina namigujejo, da ta želi, naj bi se pogajanja vodila zaupno, dokler ne pride do načelnega sporazuma. Ali zatorej ni umesten naš klic v naslovu: caveant consules?
Nihče ne dvomi, da bi ob nastali potrebi odločen diplomatski pritisk Jugoslavije na avstrijsko vlado v kali zatrl aspiracije nemštva, da z ustvarjanjem počitniških stano-vanskih naprav in gradnjo športnih prostorov za nemške letoviščarje sredi slovenskega etničnega prostora izvotli in uniči avtohtoni narod, ki ta prostor imenuje svojo domovino več kot tisoč let. In nihče ne dvomi, da je tak korak sveta dolžnost Jugoslavije.
BESEDA IZ NARODA
Zahvala in prošnja za darove za zavod Sveie družine v Gorici
CLEVELAND, O. — Od 15. avgusta t. L, ko je bil objavljen seznam darovalcev, in do danes so bili na naslov Lige kat. slov. Amerikancev, 6116 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, poslani sledeči zneski:
Dr. Franc A. Lukež, Alliance, Ohio, $30; po $15: prof. dr. Ludvik Čepon, Latrobe, Pa., in Ig.
faranov. Na koru je bilo več pevcev in petje je bilo lepo pri tej deseti slovenski maši. Po njej smo videli lepo zasedene pripravljene mize. Z novo sezono nedeljskih prosvetnih ur smo začeli, ki se bodo od meseca do meseca vrstile vse tja do junija.
Vodja teh uric Zdravko Kalan je spet med nami in je začel s pripovedjo, kako je bil na tisto majsko nedeljo letošnjo, ko smo bili mi zbrani na prosvetni uri v New Yorku, hodil po Ljubljani. Tam je tisti dan deževalo, že-
Beran Rock Ridge, O., po $10: M p& je> da M bila čez nekaj ur Rev. Emil Hodnik, Abbotsford.  —x	—3„i4„ i,„
Wis., Rev. Ignatius San Bernardino, California, in družina Štefan Marolt, Cleveland.
Po $5: Ignacij Resnik in Josip Nemanič, oba iz Clevelanda.
Po $3: Franc Komin, Cleveland.
,~™~:jlepa sončna nedelja, ko se bodo njujorski srenjcani zbrali za prosvetno,uro. To uro je namesto njega vodil Ludvik Burgar. Zahvalil sfe mu je za to opravilo in izrazil zadovoljstvo, da je ura uspela.
Povedal nam je o dogodku v ljubljanski stolnici ob priliki
Po $1: Albin Šuligoj, Valen-	.....	,
tin Potočnik, Franc Sleme, An- blfme’ ko je mah zvon med po-
gela Sleme.
Vsem itu navedenim darovalcem se za darove najlepše zahvaljujemo.
Težko je v tem času dobiti kako ustanovo, ki bi bila tako upravičena prositi za pomoč kakor zavod Svete družine v Gorici. Kakor koklja piščeta zbira ta zavod slovenske otroke pod svoje okrilje, jih vzgaja in uči ter pripravlja, da bodo v življenju znali služiti Bogu in svojemu narodu. Kakor Jezus male k sebi kliče, tako kliče po njegovem vzgledu slovenske otroke zavod Svete družine v Gorici.
Če pa hoče vodstvo tega zavoda še dalje vršiti svojo veliko nalogo, mora zgraditi nov zavod, ker stari, ni več uporaben.
Poleg starega zavoda se že gradi nov zavod, toda z veliko težavo, ker primanjkuje sredstev.
Zato ponovno prosimo v imenu vodstva zavoda Svete družine za nadaljnje darove vse, ki še kaj dajo na dobrodelnost in ki morejo pogrešiti kak dolar.
Darove pošljite na: Liga kat. slov. Amerikancev, 6116 St.
Clair Ave., Cleveland, O. 44103, ali na Slovensko pisarno, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
J. Ž.
Kot, da smo bili tam...
trkavanjem odletel iz zvonika. K sreči ni bilo nobene človeške žrtve.
Nato je nakratko podal pogled in rezultat naših prosvetnih ur. Nekaj ljudi se je z njim zbralo na dveh sestankih in so ugotavljali: v čem smo uspeli in v čem nismo. Ugotovljeno je bilo, da se nekateri niso dovolj pripravili za nastop. Pohvalil pa je starše, ki so se s svojimi otroci potrudili za naše nastope. Kdajpakdaj, da je bil program predolg. Da bi jaz sam dal večjega poudarka Zdravkovi prvi krtič-ni pripombi, jo podajam kot zadnjo! In ta je bila: da nismo zajeli vse fare! Zares, kdaj bomo dosegli tisti srečni trenutek, da se bodo njujorški Slovenci odzvali vsakemu klicu in vsakemu povabilu, ki jih vabi v skupnost. Poletni piknik je bil precejšnji uspeh v tem pogledu. Tudi nedelje prosvetnih ur so že v navado — v meso in kri, bi rekel — prišle pri precejšnjem številu slovenskih srenj čanov. Osnova | je za enkrat nekam trdna. Na tem temelju je treba graditi naprej. Iti je treba v širino in višino ter. vso stvar lepšati. Če bomo stremeli po lepoti, bodo naše ure poglobljene. Vsakdo mora prevzeto nalogo ali dolžnost vzeti za sveto. In prav jfe g. Zdravko dejal, da bomo imeli še večjo udeležbo — potem bo nastal problem prostora — pri prosvetnih urah, če vsakdo od nas pripelje še koga. Skazalo se je, da ponavadi tak postane stalni udeleženec teh ur. In to je
Povedal nam je g. Zdravko tudi, kaj je slišal o naših prosvetnih urah drugod po slovenski Ameriki! Razložil je, kako so drugod slovenske srenje le bolj strnjeno skupaj okoli domačih cerkva. “Pa je res, slovenski New York je presneto majhen,” je dejal. In vprav zato1 moramo vztrajati in zmeraj gledati v bodočnost.
Na enem od omenjenih dveh sestankov se je sklenilo, da se bo spet začelo s šolo in jo bo vodila gdč. Cirila Saksida. Nadaljevala bo tam, kjer se je stvar končala. Starši, ko boste poklicani, glejte, da boste dali svoje otroke v nedeljsko slovensko šolo. Šola bo vsako drugo nedeljo'. Vse življenje skupnosti in naše delovanje moramo voditi po okoliščinskih nujah.
Spomnil se je tudi treh umrlih:	bivšega župnika Edvarda
Gabrenje, Mary Abe in Franceta Debevca. Moja misel pa je šla k tistim, ki so se odselili in so bili stalno med nami. To je Francka Babnik, ki se je poročila in je zdaj že mamica v Kanadi. Sinko Marko zdaj trdneje veže ljubezen Petra in Francke Čekuta. Pomislil sem na gospo in gospoda dr. Puca, ki sta iz naše odšla v čikaško slovensko srenjo. Na misel so mi prišli tudi vsi manjkajoči in med temi tudi naš župnik oče Rogan, ki je odšel na kratke počitnice.
G. Zdravko nam je povedal, da miselna nit naših ur bo še naprej tisto Slomškovo naročilo, ki ga je dal zbranim v neki svoji pridigi, ko je dejal:
— Sveta vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do prave ikrščanske omike!
“To je naša osnova in te se bomo držali,” je pribil Zdravko Kalan in nadaljeval:
— Današnja prosvetna ura je posvečena slovenski zemlji. Tudi lani je bila. Ne bojte se. Ne bomo še ponavljali. Še večkrat bomo o njej govorili in vedno kaj novega prinesli.
Naše “Fante z Osme” prosim, da nam ob tem začetku kramljanja o naši zemlji zapojejo pesmi: Kje dom je moj in Triglav moj dom ...
Če sem preslišal par malih nerodnosti, moram reči, da “fantje”, čeprav jih je nekaj manjkalo, so z ozirom na to, da so imeli komaj eno dobro vajo pred tem nastopom, kar dobro odpeli obe pesmi. Pohvaliti moram oba tenorja, Mirka Cerarja in Lojzeta Simončiča. Celo drugi tenor — sama: Richard Grau in Miro Zupančič sta se obnesla, ko je bila basovska plat dokaj številnejša. Franjo Kostanjški, pevovodja, je znal dati s spremljavo klavirja primerno podporo šibkejši tenorski strani. Vendar prvi tenor je ni potreboval, ker Lojze je bil v formi, kot ga še nismo slišali. In prav tako Mirko, ki ima liričnejšo barvo! Tako ima tudi Lojze, a je lahko tudi junaški tenor. Pogrešil sem Charlia Guardio in upam, da se bo vrnil med fante, da bo Korel Klezin lahko šel k drugemu tenorju. Tokrat ga zaradi ne ravno hude bolezni ni bilo.
Po tem sentimentalnem uvodu je Zdravko Kalan nadaljeval s svojo pripovedjo obiska slovenske zemlje v maju. Veliko
Po tem, ko nam je Zdravko lepo podal doživetja ob srečanju s svojim rodnim krajem, je svoje pripovedovanje strnil v čustveno ugotavljajoč sklep:
— Kakor je potovanje v Slovenijo lahko in snidenje s sorodniki in prijatelji toplo in veselo, tako sta odhod in slovo v srce segajoča in žalostna...
In tu je raje umolknil ter prosil Rudija Večerina, da nam poda Župančičevo pesem:
Z VLAKOM ...
... bleste se v daljavi razdrti grebeni,
nad njimi, glej, zvezde, čuječi plameni:
ko spi naša zemlja, le one nad njo
skrbe z menoj. .
In glej: planine in zvezde gredo z menoj,
vse drugo gubi se za mano v pokoj ...
in še danes v tuji slavi,
neznanca me tuja zarja
pozdravi...
*
Po vsem tem smo za mizami ostali, ker Babnikova gospa s svojo družino nam je pripravila kosilo — kar na izbiro: Golaš ali pa kranjske klobase s kislim zeljem. Vendar te klobase so samo po imenu kranjske, sicer so ameriško-kočevskega p o r e k la Prašiči so v ameriški deželi vzrejeni in njihovo meso je v klobase oblikoval mesar — Kočevar.
In oboje nam je teknilo. Pa še malo kramljanja in porekli smo si: 17. oktobra bomo spet vsi prišli in še druge bomo pripeljali.
Tone Osovnik
ICansaške drobtinice
KANSAS CITY, Kans. — Člani ameriškega “People to People” v našem mestu so izvolili Ljubljano za svojo “sestrsko mesto”. 180 jih je odletelo 13. septembra iz Kansas Cityja na sestrski obisk. Med njimi je bilo precej zdravnikov in advokatov. Nas veseli, da se jim je pridružila tudi naša gdč. Marianne Zakrajšek. Za dva dni so se ustavili v Milanu, en dan so si ogledovali Benetke in potem odfrčali v Ljubljano, Tam so bili gostje predsednika ljudskega odbora Ljubljane. Tri dni jih je gostil in jim razkazoval lepote Slovenije, 20. sept. so se pa razpršili, kamor je koga srce vleklo. 3. okt. se bodo zbrali v Parizu in odleteli v Kansas City. Voditeljica tega “romanja” je neka Mrs. Gussie Rock Stephens. Je rojena Ljubljančanka. Župan Walsh je bil namenjen, da sam popelje Kansasčane v Slovenijo, da je bil te dni operiran. Nadomestuje ga Mr. Doherty. Upamo, da bodo odnesli s seboj lepe spomine iz Slovenije, da bodo Slovenci napravili na “romarje” dober vtis.
m
V zakristiji cerkve Vnebohoda v Halethorpe, Md., je v o-kvirju na omari, pri kateri se o-blači duhovnik za sv. mašo, pritrjen napis:	“Duhovnik božji,
opravi to sv. daritev, kot bi bila tvoja zadnja, ali kot bi bila tvoja edina sv. maša, darovana na tem svetu.”
Ta nasvet tudi nam, laičnim lepega in toplega nam je pove-1 osebam, veliko pove. Le pomi-dal, vse pa speljal tako, d‘a je od^ slimo, s kako gorečnostjo bi pri-časa do časa namesto njega go-j sostvovali sv. daritvi, če bi ve-voril Ivan Cankar ali pa Oton deli, da je ta maša edina na tem Župančič. Dva Cankarjeva od-1 svetu. Nobeni stroški, da bi se
gli omogočiti srečno večnost-Kaka gneča bi bila v cerkvi k1 zunaj nje! Takrat bi nobeden ne dremal ali spal ali plezal v domišljiji po Triglavu...
Ali če bi vedeli, da bomo kma* lu umrli..., da imamo samo še toliko časa, da smo še lahko pri zadnji sv. maši... Kako zbrani bi bili! S kako zaupnostjo bi prosili Kristusa odpuščanja za grehe, storjene v življenju! Kako goreče bi se združili z Njegovo daritvijo na križu in na oltarju. Koliko ljubezni bi vložili v zadnjo sv. mašo: Kristus, ki si umrl iz ljubezni do mene, daj da umrjem tudi jaz iz ljubezni do Tebe... O, če bi vedeli, da na tem svetu — zadnjikrat! — Kri' stusova kri, vse očiščujoča, lije iz Njegovega Srca na nas, v naše odrešenje ... Gospod, pomagaj nam, da se bomo vedno zavedali, da je sv. maša neizčrpen( neusahljiv vir milosti, naj svetejša, naboljša, najlepša priprava na smrt!
*
Stara pesem:	Mohorjevke bi
rade prišle v vsako slovensko hišo v Ameriki. Jih še vedn0 lahko naroči, kdor jih še ni-Knjige že sicek tiskajo, gotovo jih pripravijo več, kot je im#1 naročnikov v Koledarju, zat° kar hitro napišite ček za $5 in ga pošljite v Celovec. Da nas Kana' da v tem prekosi, je pa vendat' le že malo preveč ... Ko se ta' ko radi postavimo, češ, “I’111 never short of money”. Tako ie nekoč dejala meni neka žena, k* je raztrgala pred menoj abeced' nik, ker ni želela, da bi se njeI1 sin učil slovenščine ...
s. Lavoslava
(Dalje prihodnjič)
NEW YORK, N.Y. — Ko to poročilo pišem, se je dan že začel krčiti, da bo noč imela več prostora. In zmeraj je tako, da
so ti jesenski dnevi lepši in pri- dolžnost slehernega od nas. Sta-jetnejši na njujorškem področ-, rej še te dolžnosti zmeraj opomi-ju, po katerem so razmetani udijnjajo naši mladi, tudi tiste, ki naše slovenske srenje. Lepa je ( nimajo svojih otrok. Taki mora-
čaju potrebe pozvala narod v domovini k protestnim mani-jbila tudi tretja septembrska ne-| mo dati morda še nekaj več, da —• —*	tum git,s
festaciiam, da zadobi sporno vprašanje široko svetovno pu- delja. Cerkvica sv. Cirila je že bi naša narodna skupnost uspe-1 prijeten in zveneč. Od njega pa bliciteto. Poskus nemške infiltracije slovenskega ozemlja! imela dokaj večje število sloven- vala, ker se mora zatreti v korenini ob samem začetku, sicer je na skih obiskovalcev, srenjčanov —! bremen.
lomka nam je podal Tone Jenko, oče Marjance in Petra, ki sta kot otroka morala dvakrat menjati šolski jezik:	prvič je bil
španski, drugič angleški in zmeraj sta dobro zdelovala, a hkrati sta starša gledala, da Marjanca in Peter obvladata slovenski jezik. Tone Jenko se je s prvim nastopom skazal kot dober recitator. Beseda mu je gladka in čista. Ker je bariton, tudi glas
udeležili te milostipolne pol ure,
bi nam ne bili preveliki. Če bi bilo naznanjeno v časopisih: “E-dinstvena prilika za katoličane! Neki duhovnik bo tega dne daroval sv. mašo v Parizu v cerkvi Notre Dame.” Kako bi ubogi ljudje želeli biti bogati, da bi mogli v Pariz; da bi si nagrmadili zakladov za večnost; da bi si s sv. mašo okrajšali vice, ki nas čakajo. Da bi si pridobili novih dobrot in milosti, smo prosti nekaterih J J e> da se razvija naprej. Dobrih! Kako bi tudi bogati ljudje pu-
Evropski ianker
Projektanti bremenske ladK delnice so pripravili naČm za mamutski evropski ^ ker s 375,000 BRT nos*1' nosti.
Razmeroma plitvo morsko d*10 v Severnem morju in Rokav' skem prelivu je velika ovira ^ manipulacije z gigantskimi nimi tankerji nosilnosti 300-^ BRT in več. Stroški za ra^°i0 varjanje teh tankerjev so z£ visoki, zlasti še, ker so nekatere luke, kot naprimer ^ Havre, zgraditi posebne terIT nale-atole, oddaljene od obaf
lahko sprejemajo velike tan
Kri-
je. “Gulf-Oil” je ta problem ^ pred leti rešila z zgraditvij0 V likega bazena-terminala try-Bay” na jugozahodu IrS kjer brez teža:v pristaja nj6^ šest tankerskih kolosov z n°sl nostjo po 306.000 ton.
gV/
Da bi odpomogli težavam ^ ropskih luk, so projektanti jedelnice “A.G. Weser” iz ^ mena, ki je z nad 86 odst0^ delnic v rokah	koncer ^
“Krupp”, pripravili načrte tanker s 375.000 brt imen0' f “Europa-tanker” ali tudi 72 čevljev”, ki se v	^
razlikuje od svoje dvojčice tonaži “Nisseki Maru”. prevaža nafto iz Perzije 113 ponsko za “Tokyo Tanker”-
V čem se potemtakem ski taftker” razlikuje od ^jj seki Maru”, trenutno naeti)’ zmogljivega tankerja na Ugrez, ki pri japonskem ju znaša 27,04 metra, so t>relJ/ ski-projektanti pri “Europ3' jj-kerju” pri polni obremenit', f dje zmanjšali na vsega 22, j-Medtem ko je nosilnost 0 f gljivost obeh ladij pribij11 ^\'
naka, je “evropski tanker ^ m tega žino 370 metrov daljši za 2 ^ trov in s širino 64 metrov za 9,5 metra. Hkrati je z
28,60 metra nižji od japohW;-za 6,40 metra. Pri enaki P01.^ ni hitrosti 15 vozlov Pa 11 J0' ladji različno močne turbiC^jl’ ponskemu tankerju so Vbvj# turbine z močjo 40.000, e skega pa bodo opremili
j recitatorjev nam manjka.	j stili svoj “business”, da bi si mo-1 binarni moči 45.000 KM-
Iz slovenskega Toronta
Popotna doživetja
Letošnje poletje se je na pot v Slovenijo odpravil tudi mladi izobraženec, ki je v Kanadi končal univerzitetne študije. Bil je sicer rojen v Sloveniji, a je v zgodnji mladosti odšel v svet in se vojni in revolucionarni dogodki niso dotaknili njegove o-sebnosti. Letos je sam odšel na pot v Slovenijo, deloma po o-pravkih, deloma na izlet, deloma, da se na lastne oči prepriča o razmerah v deželi pod komunizmom. Ko se je vrnil, sva se odkrito razgovarjala o njegovih vtisih.
Kakor je danes v Sloveniji, ne bi tam ostal za nobeno ceno. Niti k temu bi ga nihče ne pripravil, da bi šel tja kdaj uživat
va duhovnosti. To romanje na grobove kanadskih mučencev daje slovenski skupnosti oznako njenega bistva, jo usmerja, oz. drži na tistih osnovah, na katerih je nastala:	verna katoliška
miselnost. Ta naravnava življenje na večni princip in mu kaže pravo vrednost, ki je samo v duhovnosti.
Slovenci v južnem Ontariju so tudi letos romali. Bilo je to že 24. romanje v Midland. Čeprav ni romanje več v juniju — v mesecu slovenskih žalnih dni — je bilo tudi letos nadvse u-spešno. Bog je naklonil krasno vreme, dasi je bil že 17. september. Bila je jasna, sončna nedelja, da si lepše ni mogel nihče želeti. Prostorna božjepotna cerkev v Midlandu je bila nabito
lavske plače, ki so odvisne od dobička, so zdrsnile na 50 dolarjev mesečno.
V maju je 9,200 bosanskih rudarjev prejelo plačo šele z 19-dnevno zamudo, ker — tako “Večernji list” iz Zagreba — “ni bilo na računih rudnikov praktično niti enega samega dinarja.” Ker so tudi posojilne blagajne bank prazne, se beograjski list “Poiitika-Eskpres” zaskrbljeno vprašuje za bodočnost: “Ali bodo junijske plače blokirane?”
Toda generalni direktor nekega srbskega gradbenega podjetja je povabil svoje poslovne prijatelje z letali v modno kopali-
kopravni ljudje in narodi odločali o razdeljevanju ljudskega premoženja z lastno odgovornostjo, ni odpravil niti odvisnosti mas, niti socialnih nasprotij.
Res, gospodarstvo, osvobojeno državnih načrtovalnih številk in delovnih norm, je moglo v zadnjih 20 letih kosmati družbeni proizvod desetkrat zvišati. Letna stopnja rasti (povprečno 7.3%) spada med naj višje na svetu.
Industrjiska proizvodnja se je šestkrat zvišala, izvoz pa celo devetkrat od predvojnega. Zaželene tržne predmete, kot za-padne avtomobile, izdeluje Jugoslavija po licenci. Tu je v raz-
šče Dubrovnik na delovni obed mer ju s številom prebivalstva
sv°j pokoj. Dobesedno je dejal. p0jna Pred mašo sta imela dva Z ljudmi tam me veže samo to,, spovednika polno dela. Maša je da oni govorijo slovensko in jaz bila šele ob pol enih_ Marsikdo
govorim slovensko in nič drugega.” Razočaranje je zvenelo iz teh besed, videlo se je, da bi bil rad odkril še kaj drugega: kako idejo, misel, brigo, problem, ki bi bil skupen njemu in njim in bi se lahko razgovarjali. Pogovor je samo še o vsakdanjih materij alnih zadevah. Ta popotnik ^e verjame, da bi se mogel v to P r i m i t i vno miselnost vživeti kdorkoli, ki je Slovenijo zapustil leta 1945. To je svet, ki je sad ali posledica komunističnega nasilja nad duhom in telesom. Ta svet je votel. Ljudje so izredno boječi. Ko se je zvedelo 0 eksplozijah pri Trstu in o hrvaških gverilcih, se je ljudi polastil silen strah, nervoza in vprašanje: “Kaj bo?” V njih ni hobene življenjske sile, ki jo dale pogum, ali upanje ali vera v nekaj velikega, boljšega. Zato Pa se utapljajo v pijančevanju. Hjih govorjenje pa je kletev in
bi želel bolj zgodnje ure za nedeljsko mašo, a so na tej božji poti vse organizirane romarske maše v cerkvi ob tej uri skozi vso poletno sezono. Slovenski romarski vodja letos je bil g. Janez Jeretina, C.M. Pomagal pa mu je g. J. Časi C.M. G. J. Jeretina je imel med mašo izredno globok govor, h kateremu se bom še povrnil, ker govor zasluži ne samo, da ga ljudje slišijo, da ga berejo, temveč da ga tudi živijo. Vsebina je bila božje u-smiljenje, ki odpušča in mučeni-štvo, ki je darovanje življenja za vero in za dobro bližnjega. Združitev z vse Odpuščajočim se je izvršila pri obhajilu, ki ga je prejela vsa romarska družina. Po maši je mogočno donela ‘Marija skoz’ življenje’. Popoldne je bil križev pot na prostem in pete litanije v cerkvi.
Na romanju so se Slovencem iz Toronta pridružili še rojaki
tako pogosta in tako strašna, iz Sudburija, nekateri z Hamil ba kaj takega naš obiskovalec še tona, Orillie, Midlanda in celo
hi slišal, čeprav je kot akademik °pravljal vsemogoča težaška dela.
iz Washingtona. Še je pravega duha v tej veliki slovenski družini; vpliv mučencev iz večnosti Gotovo je, da ne spadajo vsi'je očiten.
ljudje v Sloveniji pod oznake, ha katere je naletel ta mladi slo-venski izobraženec na svoji poti Po Sloveniji. Je pa značilno in °benem žalostno, da Slovenija P°d komunizmom tako razočara
Por.
Volilna borba
Kdor koli bo dobil ali zgubil
volitve v Kanadi, jih bo dobil
ali zgubil v mestih, ne na deže-!VOjega srna, ki jo pride iz tuji- mi -
li. Odločali bodo mestni predeli v Ontariju in Kvibeku, kjer je od 264 zveznih poslancev 162. Ti
he pozdravit. Ničesar ni imela bi ga pritegnila, ker lepoto
Sloveniji ne dajejo samo gore in, ,	.....	.	.
'inske gorice, hribi in doiine ^V7r°';m'1.lmata sku,paj "/% ‘=mveč odnosi ljudi in človeškaik° dve‘re i™	kanadske-
teplina. Pa vendar ta potnik ni' ga Prebl''a1stva ka a,,	13.7
hodil po njej z saprtL očmiJ »I
hi je obiskal brez srca; tudi ni Sel na pot s kakimi revoiucio-harnimi predsodki, saj je rastel
ih
bi
gradil svojo osebnost v druž-, mnogih kultur, mnogih ver. hleologij, a to v pristni svobodi.
Kdo je kriv današnjega izvot-jertega slovenstva?
vincah je tudi naj gostejša naseljenost, saj pride skoraj 14 ljudi na kvadratno miljo, dočim pride na severozahodnih področjih ena sama duša na 30 kvadratnih milj.
Voditi volilno kampanjo v državi, kot je Kanada, ni lahka stvar, saj dežela meri 3.85 milijona kvadratnih milj. V tej o-gromni zemlji pride komaj 5.6 oseb na kvadratno miljo. O Ka-
Romanje	______ _______
Kakor je vsakoletni Slovenski nadi pravijo, da ima vsega, sa-
ah obnova narodne zavesti, ta-1 mo ljudi ji manjka, da bi’bila ho •	- -
je vsakoletno romanje obno- najmočnejša država.
r?
. ...
Jtlani zahodnoncraški časopis “Spiegel” je takole pod gornjim naslovom opisal gospodarske razmere v Jugoslaviji.
delavci elektro-koncerna “Ra-Končar” v Zagrebu so morali abati 6 tednov na pičlo četrtino °Je plače: uspešnemu izvozne-u podjetju na Hrvaškem je ^hianjkalo gotovine, ker mu e°grajska devizna centrala dol-40 milijonov dolarjev, republiki Bosna-Hercegovi-
V
ha
izostale. Tovarne delavcev spadajo med upnike podjetij, ki že cele mesece niso sposobne plačevanja.
V bosanskem kombinatu rjavega premoga v Tuzli je 13,000 rudarjev ustavilo delo; stavkovne straže so premlatile samoiz-voljenega direktorja. Transport-na kriza deficitnih železnic je hvcev plačilne kuverte sploh j spravila rudnike v izgubo. De-
dejS0 Pa za 128,000 industrijskih
— stroške (“pičlih $1,300) je plačalo samoupravno podjetje.
Zasebniki v Ljubljani so prodali svoja zemljišča po uradno določeni ceni 1 milijon dolarjev za hektar. Novim milijonarjem ostaja po odbitku davka več kot pol vsote kot čisti dobiček. Za to bi moral jugoslovanski delavec delati povprečno 45 let, mali kmet pa 135 let.
Dinarskih milijonarjev, posestnikov razkošnih mestnih stanovanj, poletnih vil in jaht za na odprto morje je samo v Beogradu že več sto: to so trgovci izvozniki, industrijski poslovodje in verižniki z zemljišči, pa tudi flmski lepotci, popevkarji in nogometaši. Davčnemu zasledovanju, učinkovitemu le na krajevni ravni, se zlahka izmikajo s spretno posejanimi računi doma in v tujini.
Nad 2% Jugoslovanov živi danes bolje kot ameriški srednji razred, tako je zračunal hrvaški sociolog Stipe Šuvar. 70,000 Jugoslovanov —' za Američani naj večja skupina tujcev — je naročilo hotele in vstopnice za olimpijske igre v Muenchenu. Plačali so jih iz zasebnega deviznega računa.
Toda več kot pol Jugoslovanov životari kot mali kmetje na slaborodnih neznatnih površinah do 2.6 ha. Četrtna vseh dela-zmožnih, t. j. okrog 3 milijone ljudi, zaman išče dela v lastni deželi. Nadaljnji milijon je našel delo samo v tujini. “Jugoslavija je naj večji izvoznik strokovne delovne sile na svetu,” je pisal lani novembra zagrebški “Vjesnik”.
Kajti 50,000 delavcev zasluži doma manj kot 100 mark mesečno. 58% vseh zaposlenih v Vojvodini dobi mesečno manj, kot je od države predpisana naj nižja meja dohodkov v najbolj industrializirani republiki Sloveniji: 1,000 din. Na majskem zasedanju ZK v Bosni je tov. Galeb priznal: “So podjetja, ki bi propadla, če bi zvišala najnižje plače, kot je predpisano, na 800 dinarjev.”
Ideja jugoslovanskega samoupravljanja, po Titovem “človečanska vizija socializma”, je zašla v somrak. Komunistični model države, v kateri naj bi ena-
skoraj trikrat več zasebnih avtomobilov kot v Moskvi. Česar lastna dežela ne izdeluje, so doslej brez težav uvažali. Samo za uvoz 12 različnih vrst viskija je izdalo jugoslovansko ljudsko gospodarstvo v preteklem letu več kot 10 milijonov dolarjev deviz.
Vendar gospodarski razmah in potrošniška pijanost še nista plačana. S preko 3 milijard dolarjev posojil iz tujine spada ta balkanska država med najbolj zadolžene. Samo dolgovi in o-bresti požro vsako leto skoraj vse devize, ki jih skoraj pet milijonov turistov prinese v deželo.
Življenjska raven v Jugoslaviji je od vseh socialističnih držav naj višja, osebna svoboda državljanov in svoboda tiska sta večji kot pod vsakim drugim komunističnim režimom, toda zares uživati more svobodo in standard samo plast s posebnimi
ščine šest tednov kasneje kot običajno zaradi slabih ledenih razmer. Računajo, da bo oskrbovanje preostalih naselij potekalo v redu, če seveda ne pride do
zgodnje zamrznitve.
«6
Predsednik vlade P. E. Trudeau je ob obisku prodajnega središča v predmestju Windsor-ja, Ont., poudarjal, da bo njegova vlada vodila politiko trdega odpora porastu ameriškega kulturnega in gospo darskega vpliva na Kanado.
Omenil je, da se ima Windsor zahvaliti za svoje blagostanje sosedstvu z ZDA, pa dodal, da se Kanade ne misli odreči ugodnostim v avtomobilskem paktu z ZDA. O1 tem se je pripravljen pogajati le, če bo to koristno za obe pogodbeni stranki.
*
Tekom svojega obiska Merri-ton High School v St. Catharines, Ont., so dijaki vprašali predsednika vlade P. E. Tru-deauja glede vselitve Azijcev iz Ugande. “Ali nismo najprej dolžni pokazati svojo širok o-grudnost doma?” je hotel vedeti eden.
Trudeau je razlagal, da bodo Azijci iz Ugande prišli v Kanado po istem načelu in na istem temelju kot vsi drugi priseljen' ci, edino razlika je v tem, da je postopek za nje pospešen, ker morajo iz Ugande v kratki dobi. Res je v Kanadi trenutno 6% brezposelnih, je pravil Trudeau, toda je še vedno veliko delovnih mest, ki so prosta, ker jih Kanadčani ne marajo. Poslušalce je predsednik vlade zagotovil,
pravicami; za množico od plače da priseljeni Azijci iz Ugande
odvisnih je socializem vsakdanje življenje le malo izboljšal.
Delo privilegiranih se je v teku let spremenilo, krog oseb pa je ostal v največ primerih isti.
“Eni polnijo sod s sadom svojega dela, medtem ko drugi po
gotovo ne bodo imeli prednosti pred ostalkni-nKanadčani.
*
V Ontariu so visoke šole spolšne vrste (community colleges) vpisale letos 4,000 manj slušateljev in slušateljic, kot so mili volji odpirajo in zapirajo'napovedovali. Sredi leta so na-pipo,” je tožil šef ideolog Kar- povedovali porast vpisa za 25%, delj na slovenskem partijskem! zdaj se je pokazalo, da je porast
zasedanju preteklo jesen ...
KRIŽEM PO KANADI
Carleton univerza v Ottawi bo imela, kot zgleda, v šolskem letu 1972-1973 1.3 milijona primanjkljaja, ker. se je vpisalo precej manj slušateljev, kot je bilo predvideno. Predsednik u-niverze Michael Oliver je dejal, da se bo podobno nemara godilo tudi ostalim visokim šolam v Kanadi, ker je število slušateljev na splošno manjše, kot so predvidevali.
Motiti se je človeško, praG stari rek, za nastanek prave zmede pa je potreben računalnik (computer), kot kaže sodobna skušnja.
*
Zastopnik uprave Severozahodnih ozemelj je objavil, da so naselja na vzhodni obali našega1 pripomnil Tang Ke. Kitajska Severa dobila letos svoje potreb-J skupina se bo zadržala v Kanadi
znašal le 13%, nekako isto kot lani.
*
Pri ogledovanju ladjedelnic v Halifaxu so zastopniki kitajske delegacije kazali izredno zanimanje za umetni otok za vrtanje na morskem dnu za petrolejem. Otok gradijo po načrtih iz ZDA za Mobil Oil of Canada in go bodo predvidoma rabili, ko bo gotov, za vrtanja na Grand Banks ob obali Newfoundlanda.
Tang Ke, namestnik ministra za gorivo in kemično industrijo, ki je v kitajski delegaciji, je dejal, da je Kitajska kupila en o-tok z vrtalnimi napravami od Japonske, enega pa so izdelali za poskus doma. Očitno je bilo, da se po njegovem noben od tehi ne more meriti s tem, kar gradijo v Halifaxu. Trenutno smo na tehnični misiji, toda to lahko vodi do kupovalne misije, je
20 dni in si bo ogledala poleg naprav petroljeske industrije tudi druge industrijske panoge, ki jo zanimajo.
ft
V Sydney Steel Corpration je prišlo pretekli teden do prvega štrajka po 26 letih, ko se državno podjetje in zastopniki u-nije niso mogli sporazumeti zahtevah po -višjih plačah. Okoli 3,000 delavcev je organiziralo piketiranje in izjavilo, da je pripravljeno na dolg štrajk, če bo potrebno. Zadnji štrajk tod je bil leta 1946, do velikih težav pa je prišlo leta 1967, ko je Dominion Steel and Coal Corp. objavila, da bo svoje naprave v Sydneyju, N. S., zaprla. Pokrajinska vlada je nato ustvarila posebno kronsko korporacijo Sydney Steel Corp., ki je kupila zastarele jeklarne. V enem letu so te pokazale dobiček pod novim vodstvom.
Delavci zahtevajo 75 centov poviška pri urnih plačah, uprava podjetja pa ponuja 80 centov v dveh letih. Pogajanja so v teku od letošnjega aprila, pa so obtičala. Temeljna urna plača znaša sedaj v Syndey Steel $2.83, med tem ko je v Ontariu $3.75. Uprava podjetja pravi, da ne more pristati na tolikšno povišanje v enem letu.
*
Županja Wallaceburga je priznala, da je neki belec pretepel dva mlada Indijanca, ko so ju zaprli, pa dodala, da to ni imelo nobene zveze z rasno pripadnostjo. Polcijska zveza južnega Ontaria je obdolžila policijo v Wallaceburgu, da je v svojem postopanju do Indijancev pristranska.
*
Zvezna vlada je ponudila sodelovanje pokrajinski vladi Ontaria in upravi metropolitanskega Toronta pri izdelavi načrtov za mesto in njegovo okolico v pogledu stanovanj, prometnih sredstev in organizacije prometa, pa tudi upravljanja z zemljo.
*
Konservativna stranka je v posebni načelni izjavi objavila, da bo, če zmaga pri volitvah, ukinila pravico štrajka v vseh temeljnih službah zvezne vlade. Uvedla bo obvezno posredovanje.
9
Kanada je Mednarodnemu monetarnemu skladu predložila povečanje kvot posameznih držav članic. Gre za “papirnato zlato”, ki je na razpolago posameznim članicam v skladu z njihovo gospodarsko močjo.
CLEVELAND, O.
Male Help Wanted
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(196)
Help Wanted — Female
Ženske dobijo delo
Lumpert Wood Products 1550 E. 33 Street Oglasite se dopoldne od 7. do 12.
(x)
Gospodinja
Na dobrem prostoru, svojo sobo, plača. Kličite 371-1450.
(187)
HELP WANTED
Girl — general office work, some typing required.
Call 881-9470
(189)
Delo dobi
kuhinjska pomočnica, ob petkih in sobotah zvečer.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214
(187)
MALI OGLASI
V najem
4-sobe in kopalnica 7023 St. Clair Avenue Kličite 261-9772
(186)
mm i B Jff?
IGRALKA MED ČASTILCI — Gina Lollobrigida je že prešla svoj igralski vrh, pa ima še vedno precej častilcev, kot kaže gornja slika, posneta na filmskem festivalu v Benetkah.
Znastveni svet Kanade je priporočil več temeljnih raziska-vanj na področjih, ki so posebno zanimiva za Kanado. Večina znanstvenih raziskavanj poteka brez medsebojne povezave in brez pravega odnosa za potrebe Kanade, trdi Znanstveni svet.
*
Predsednik vlade Trudeau je dejal, da pričakuje čas, ko bodo morali imeti nedržavljani dovoljenje za delo v Kanadi, da se bo na ta način preprečilo, da bi nedržavljani jemali zaposlitev domačinom. Napovedal je tudi!
V najem
Oddam 4 sobe spodaj, vse moderno na 15414 Lucknow Ave., blizu E. 156 St. 531-2767
(185)
FOR SALE
Single home, by owner, on 978 Wheelock Road. Low price. Please call 391-9228
-(188)
V najem
5-sobno stanovanja, spodaj, čisto, na 1237 Addison Rd. Pridite pogledat ali kličite od 12 do 1 popoldne in od 6 do 7 zvečer. 432-0906
-(186)
Preša naprodaj
Prodamo prešo za grozdje na rjuhe in 3 sode. Zastonj se dobi mlin. Kličite 531-8071.
-(186)
WTanted
5 rooms and bath, downstairs with basement, or single house. In St. Clair area from E. 55 to E. 74 Sts. Please call 881-3299.
-(188)
Odprto v nedeljo 1. do 4.
17200 Dorchester pri Neff Rd. zidan bungalow, dve spalnici spodaj, dve spalnici zgoraj, predeljena klet, dve garaži, nasproti jezera.
6-6-4 na Neff Rd.
V	prvovrstnem stanju. Dajte ponudbo.
Beverly Hills
V	Euclid, na Glenbrook, bungalow, 2 spalnici, aluminijasta obloga, zidano ospredje, rekreacijska soba, sadna drevesa. Dom kot nov.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300	819 E. 185 St.
(188)
strožje postopanje z brezposel-	N , .
nimL Kdor ne bo sprejel dela, kh Blizu Holmes Ave., in cerkve mu o ponu eno, bo ostal brez Marije Vnebovzete, hiša za 2
brezposelne podpore.
*
Predsednik vlade Saskatche-wana Alan Blakeney je dejal pretekli teden na konvenciji Unije jeklarskega delavstva v Las Vegasu, da je cenjena vrednost kanadskih podjetij na skupno okoli 60 bilijonov dolarjev. Od tega je v lasti Amerikancev okoli 45 bilijonov.
Eden od treh, ki so bili prijeti v zvezi z ognjem v Blue Bird Clubu v Montrealu 1. septembra 1972, pri katerem je našlo smrt 37 oseb, je priznal, da je prine-
družini, 6-5 sob vsako stanovanje. V dobrem stanju; garaža, lepo dvorišče. Se lahko takoj prevzame. Lastnik iz mesta. Pridite pogledat in dajte ponudbo.
JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980
j Naprodaj
Zeljnate glave, velike za ribat za zeljei
Alois Filipčič 4620 So. River Rd. E. Geneva, Ohio
Naprodaj
Dvo-družinska hiša, dve garaži, sel kanglo gasolina, ko je stopih Dajte ponudbo. Kličite po 4 po-v klub, pa trdil, da ne .ve točno,! poldne.	741-5580
kako se je vse zgodilo.	J	—(188)

ČRNA ZENA
ZGODOVINSKA POVESI
Ob prihodu vojakov je postalo Kakor hitro se je namreč prijazno mesteve nenavadno ži- Bregar rešil neprijetnega polo-vahno; meščani so prirejali ve-! žaja, je skočil nagloma v neko selice in slavnosti, ljudstvo jel stransko ulico, odtod pa iz me-
od vseh strani kar vrelo v mesto. Na velikem trgu pred cerkvijo je bilo kakor na največjem semnju. Tudi ciganov se ni manjkalo; v precejšnjem številu so prišli ih kazali pred občinstvom svoje spretnosti. Napravili so si velik šotor in pred njim postavili nekoliko vzvišen oder, na katerem so med spremljanjem godbe in petja razkazovali radovednim gledavcem svoje čarovnije.
Nekega popoldne je prišel tudi France, nesrečni mož ciganske princezinje, v Bjelino, da bi se nekoliko razvedril. V prvi ulici — če sploh smemo ozek prehod med umazanimi nizkimi kočami nazvati s tem imenom, je naletel na veliko množico ljudi, ki so se gnetli okoli nekega judovskega prodajalca. France se je približal in
sta na prosto in potem je tekel po polju proti domu, kar so ga nesle noge. Doma v sobi je premišljeval, kar se je bilo zgodilo.
Poznal je Štefuljčka; zato je vedel, da ga bo iskal še nadalje in če ga še ni popolnoma natanko spoznal, gotovo ne bo miroval prej, da bo prišel do popolne jasnosti. — Možek bo torej nesel vest o njegovi nesreči in sramoti na Gorenjsko— to je bila za Franceta strašna misel. Da se mu izogne, je sklenil še danes pospraviti svoje stvari in uiti. Pozneje se lahko povrne v Bjelino in vpraša po ženi; če se ta medtem povrne, ji bo ravno njegova odsotnost mogoče zdravilen nauk za bodočnost.
Takoj je šel na delo; začel je urejevati svoje stvari, a še preden je bil gotov na polovico, je
vrišč.
doma; beračev smem puščati
poslušal nekaj časa burke, katere je zbijal prodajalec, kar ga'začul pred hišo čuden je nekdo dregnil v hrbet. Hitro Dombruša je kričala se je obrnil in nevoljno rekel v hrvaškem jeziku:
“Pazi vendar, nerodnež!”
Ko je nekoliko natančneje opazoval svojo okolico, je zagledal blizu sebe starega, upognjenega moža v gorenjski noši, ki se je s svojo krošnjo zadel ob
Ne dajajte valega denarja tja, kjer so molji!
Vsakdanje potrebe gotovine lahko napravijo luknje v denar, ki ga hočete prihraniti. Vložite ga na naš redni hranilni račun. Lahko ga dobite, kadar ga rabite. Vsak dolar, ki ga prihranite, vam zbira obresti namesto prahu. Če vaš hranilni načrt vključuje tudi denar, ki ga lahko za nekaj časa pogrešite, imamo več drugih, boljše obrestovanih hranilnih računov, za katere morate vedeti. In ko se boste z nami pogovarjali, pozanimajte se še, kako vam hranilni račun lahko da brezplačni čekovni račun.
Odkrijte
BANKofcle'
MEMBER F.D.I.C.
'^octdg
CORPORATION BANK Society Corporation assets
exceed 1.3 billion dollars
ZA VAŠO DODATNO UGODNOST... VSI NAŠI KRAJEVNI URADI SO ODPRTI OB SOBOTAH OD 9.30 DOP. DO 12.30 POP.
“Gospoda ni in postopačev ne v hišo.”
Tem besedam je sledil šepetajoč odgovor, katerega pa France ni mogel umetl Strežnica je zopet zakričala, a v naslednjem trenotku so se že od-
njegov hrbet, a potem naglo zo-; prla vrata in v sobi je stal Kro-
pet za korak odstopil. Ko je začul Francetove besede, se mu je zopet približal, napenjal ušesa in mu nepremično zrl v obraz. Francetu je že postalo nekoliko tesno pri srcu, ko je zagledal domačo nošo, a ko je pa spoznal v tujcu Kroparskega možka, se je skoro onesvestil, tako se ga je ustrašil. Sicer je Bregar res imel sedaj precej veliko, razmr-šeno brado, ki mu je obraz nekoliko izpremeniia, tudi je bil oblečen v popolnoma tujo obleko, a vkljub vse.mu temu se mu je vendarle zdeiio verjetno, da ga je možek spoznal. — France je hitro obrnil glavo v drugo stran in poskušal, kako bi se mogel vriniti globlje v gnečo. — A zaman; že v naslednjem trenotku je namreč občutil, kako ga je nekdo prij el za sukno in obenem so mu že c.onele po ušesih mož-kove besede:
“Pozdravljen, Bregar! — Glej ga no! — Kdo bi si bil mislil, da bom tu na tujem našel rojaka?”
“Kaj hočeš od mene? Ne razumem te.,” je odgovoril France hrvaški, medtem ko se mu je skušal izogniti.
“Beži no! govori vendar slovenski,” se mu je posmihal možek, “mislim, da še vedno bolje znaš slovenski, nego hrvaški!”
“Pusti me pri miru!” mu je zopet odvrnil France; “ne vidim rad, da bi me tujci nadlegovali.”
Ne meneč se dalje za možka, se je prerival z močnimi svojimi rokami skozi gnečo. Štelulj-ček mu je skušal slediti. Zato se je prerival in si delal s silo pot, toda ljudem, ki so poslušali judovskega prodajalca, je bilo prerivanja in nemira kmalu zadosti. Nekaj korenjakov je zgrabilo možka, v katerem so spoznali glavnega kršitelja miru. Prišlo je do malega spopada. Z nepričakovano močjo in gibčnostjo se je možek kmalu otresel vseh nasprotnikov, toda preden se je mogel rešiti neprijetne zmešnjave, je preteklo vsekakor precej časa. Ko se mu je slednjič posrečilo tudi to in ko se je tako osvobojen ozrl po Bregarju, so ga pustile tudi njegove oči na cedilu — Bregarja ni opazil nikjer. Tekal je po cestah in ulicah, a zastonj, France je bil že izginil.
parski možek.
“Kaj hočeš tu?” je zaklical France jezno hrvaški; “z vlomilci in tatovi mi naglo obračunamo. Obešamo jih na najbližje drevo!”
“O, tu sem ravno tako varen kakor v cerkvi,” se je smehljal možek; “Kranjec svojemu rojaku ne bo storil nič žalega.
Toda pojdi no, Bregar, nikar ne ’ prinesem tolažbo in uganjaj šale tako dolgo! Moje ■ ročilo od tebe. oči me še niso nikdar varale in poznam te skoro bolje kot sebe... Tudi če bi bil črn kot črna žena, pa bi te bil vseeno spoznal... če enkrat najdem sled, mi zajec ne uide več. — V tem slučaju me je, žal, predaleč za-
peljala neka napačna sled — a zdaj sem pa kar slučajno naletel na zajca samega.”
France je nevoljno zmajeval z glavo in se obrnil stran od njega.
“Stoj!” je zaklical možek; “ne izogneš se mi; dobro poznam tvojo zgodovino in tvoje raz-razmere!”
France se je izpozabil in mu odgovoril v slovenskem jeziku:
“Kaj veš?”
“Hihihi,” je pokašljeval možek, “poglej ga no, si se že izdal! \ j Prav dobro znaš slovenski. Da boš takoj izprevidel, da ne maram veliko govoriti, ti povem kar naravnost, da si mož ciganske princezinje.”
“Jaz pa tebi povem, da si nesramen vohun,” je zarohnel nad njim France.
“Le počasi, le počasi! Nikar tako razburljivo! — Jaz sem prijatelj tvojih ljudi na Brdih in sem že nekaj podplatov prebil zaradi tebe. — Tvojim domačim s.em namreč obljubil, da jim kako spo-
“Menim,
da popolnoma raz- ne povej, da si me našel; usmili' ti lahko prisežem, da res nisem Bog mi je poslal hudo poizk^š'
meram primerno,” je odgovoril I se me in stori mi to uslugo, za-
možek; “vsaj zdrava sta še vedno. Zalki je bilo seveda zelo I hudo pri srcu, ker si izginil tako I nenadoma in skrivnostno; a sčasoma se je precej pomirila.” i . “Štefan, prosim te, bodi tako dober,” ga je prosil Bregar, “ko i prideš na Gorenjsko, nikomur
kaj te sramote ne bi mogel prenesti.”
“Kaj si pa storil takega, da bi se moral sramovati, Bregar?” ga je vprašal možek sumljivo in mu motreče pogledal v njegove sive oči.
“Štefan, pri troedinem Bogu
Oglašujte v naših malih oglasih
•	Či! PRODAJATE ali kupujete rabijeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moč,
» ČE IŠČETE zaposlitev,
» ČE PRODAJATE aii kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
France se je začel tresti po Vsem životu; nekaj časa je molčal, potem pa je zakričal na vse grlo:
“Ah, kako se jim godi? Štefan, povej, kako se godi Zalki in mojemu detetu?”
F blag spomin
OB DESETI OBLETNICI ODKAR NAM JE UMRLA NAŠA PREDOBRA MAMA STARA MATI, TAŠČA IN TETA
Marija
Rihtar
Izdihnila je svoje plemenito dušo dne 26. septembra .1962.
ničesar kriv; toda za seboj imam strašno, zapleteno zgodovino.
njo; da bi le ne omagal.”
(Dalje prihodnjič)
BRDINOVA POSREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
BRDfNOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
AMERIŠKA DOMOVINA
Cleveland, Ohio 44103
MOJE IME:
Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas kjer Stvarnik je Vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas.
Žalujoči:
hčere: PAVLA, MRS. MARIJA STARIČ, MRS. KATARINA SRŠEN; sin FRANC in snaha KRISTINA; zeta JOŽEF STARIČ in MIHA SRŠEN;
VNUKI in VNUKINJE, NEČAKI in NEČAKINJE.
Cleveland, Ohio 26. septembra 1972.

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Vite
KRATEK PREMISLEK — Franku Mankiewiczu, enemu izmed vodnikov McGovernove volivne kampanje, zlepa ne zmanjka besedi. Na tiskovni konferenci v Washingtonu se je nedavno le nekaj zamislil, da bi našel čim boljši odgovor.
VI
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Avenue	431-0628
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
»prejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p» takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladi®0
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izp«1Djt izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Kadi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ic«) v naši okolici.
IME
NASLOV MESTO .. DRŽAVA


CODE