Vio -
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 24	Ljubljana, sobota 29. junija 13B5
Cena TO dinarjev
Leto XUt
1665.
Na podlagi ti. člena zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/tio) je določila Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. junija 1985 Prečiščeno besedilo zakona o vojaških invalidih.
Prečiščeno besedilo zakona' o vojaških invalidih obsega: zakon o vojaških invalidih (Uradni list SRS, SL 30/78), ki je začel veljati 1. januarja 1979, in zakon 0 spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/85, popravek Uradni list SRS, št. 16/85), ki je začel veljati 16. aprila 1985.
St. 192-7/85
Ljubljana, dne 12. junija 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
dr. Miha Ribarič 1. r.
ZAKON
o vojaških invalidih (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pravice po tem zakonu imajo vojaški invalidi (v nadaljnjem besedilu: invalidi), uživalci družinske invalidnine in družinski člani vojaških invalidov po zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in dru-Ln padlih borcev.
2.	člen
Pravice po tem zakonu so:
1.	invalidski dodatek,
2.	družinski dodatek,
3.	rehabilitacija,
4.	posmrtnina,
5.	povračilo potnih stroškov.
3.	člen
Sredstva za uresničevanje pravic po tem zakonu se zagotavljajo v proračunu SR Slovenije.
II. INVALIDSKE PRAVICE
L Imvatidslu dodatek
4.	člen
Pravico do invalidskega dodatka imajo invalidi I do V skupine, ne glede na starost in zmožnost za delo, ter drugi invalidi in uživalci družinske invalid-nine, ki so dopolnili 60 let starosti (moški) oziroma
56 let (ženske) ali so popolnoma pridobitno če izpolnjujejo neriednje pogoje:
1.	da niso v delovnem razmerju in da ne opravljajo samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti;
2.	da del rednih prejemkov na upravičenca ne dosega osnove za invalidski dodatek.
Otroci, ki uživajo družinsko invalidnino, imajo pravico do invalidskega dodatka, če izpolnjujejo pogoje iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Če je imel Invalid do smrti pravice do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ima njegov zakonec, ki uživa družinsko invalidnino, pravico do invalidskega dodatka, če je dopolnil 55 let starosti (moški) oziroma 45 let (ženska) in če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
'' Kot osnova za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka in za določanje njegove višine (v nadaljnjem besedilu: osnova za invalidski dodatek) se upošteva najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto, s tem da se medletne uskladitve najnižje pokojnine upoštevajo od 1. julija tekočega leta dalje.
6.	člen
Invalidski dodatek je. enak osnovi za invalidski dodatek, če upravičenec in njegovi družinski člani nimajo rednih prejemkov, ki bi vplivali na višino invalidskega dodatka. Če pa imajo upravičenec in njegovi družinski člani redne prejemke, je invalidski dodatek enak razliki med delom prejemkov, ki mesečno pride na upravičenca, in osnovo za invalidski dodatek, vendar ne more biti manjši od 5 %> osnove za invalidski dodatek.
Invalidom in uživalcem družinske invalidnine, ki prejemajo invalidski dodatek in se sami preživljajo, pripada poleg invalidskega dodatka še 60 •/» osnove za invalidski dodatek (dodatek za samohranilce). Ta dodatek obdržijo tudi, če se zaradi bolezni, starosti ali onemoglosti preselijo k sorodnikom.
Invalidom V. do X. skupine in uživalcem družinske invalidnine, ki prejemajo invalidski dodatek ter za osnovne življenjske potrebe neogibno potrebujejo stalno postrežbo in tujo pomoč oziroma so slepi, pripada dodatek za postrežbo in tuje pomoč v višini 60 •/» osnove za invalidski dodatek.
Invalidom in uživalcem družinske invalidnine, kd izpolnjujejo pogoje za uveljavitev pravice de dodatka za samohranilce kt do dodatka z* peettečke 1* ta$e pomoč, pripada samo en dodatek.
7.	čim
SooHvakem drotineke ini ali dnine, Id tapete****)
pogoje za pravico do invalidskega dodatka, ha teBhrad-
cem več invalidnin gre en invalidski dodatek.
Če dva ali več souživalcev družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za pravico do invalidskega dodatka, se invalidski dodatek, odmerjen po prvem odstavku
/
6.	člena, poveča za vsakega nadaljnjega souživalca za 50 % (za dva nadaljnja souživalca za 100 0/e itd.).
Ce živijo souživalci družinske invalidnine skupaj in je pravica do invalidskega dodatka pri vsakem od njih odvisna od istih prejemkov, jim gre invalidski dodatek v enakih delih.
Ce živijo souživalci družinske invalidnine ločeno ali če živijo skupaj, pravica do invalidskega dodatka pri posameznih souživalcih pa je odvisna od različnih prejemkov, gre invalidski dodatek samo tistim souži-valcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do invalidskega dodatka.
Ce dva ali več souživalcev družinske invalidnine iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje za pravico do invalidskega dodatka, gre vsakemu od njih znesek, do katerega bi imel pravico kot samostojen uživalec, vendar seštevek teh zneskov ne sme presegati polnega invalidskega dodatka, povečanega za vsakega nadaljnjega souživalca. Ce je seštevek večji, gre vsakemu souživalcu del invalidskega dodatka, sorazmeren znesku, do katerega bi imel pravico kot samostojen uživalec.	.	'
Souživalcem družinske invalidnine pripada samo en dodatek za samohranilce oziroma dodatek za postrežbo in tujo pomoč. Dodatek pripada tistemu od souživalcev, ki izpolnjuje pogoje zanj. Ce izpolnjuje pogoje za dodatek več souživalcev, pripada vsakemu od njih enak del dodatka.
8.	člen
Na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo redni prejemki upravičenca in njegovega zakonca ter prejemki vzdrževanih družinskih članov.
9.	člen
Za redne prejemke se štejejo vsi redni dohodki in prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
10.	člen
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti upravičenca ter njegovega zakonca se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, za dohodek iz kmetijske dejavnosti vzdrževanega družinskega člana pa 50 %> katastrskega dohodka iz preteklega leta.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.
Ce je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek
zakupnine.
Ce je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek ne upošteva. Ce je pri odmeri davka iz kmetijstva priznana davčna olajšava, se katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka pri obdavčitvi po dejanskem dohodku upošteva v višini, zmanjšani za odstotek prignanih davčnih olajšav.
11.	člen
Za osebni dohodek zakonca in vzdrževanega družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni do-
hodek iz preteklega leta, za druge redne prejemke upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov pa prejemki iz decembra preteklega leta.
Prejemki upravičenca se upoštevajo v višini 80 %, prejemki zakonca in vzdrževanih družinskih članov pa v višini- 50 */«.
Za dohodek od samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti in za dohodek od stanovanjskih ali poslovnih prostorov se šteje dohodek iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka, za dohodek od zemlje, vzete v zakup, pa se šteje katastrski dohodek iz prvega odstavka 10. člena zakona po odbitku zakupnine.
Prejemki iz tujine se upoštevajo preračunani v dinarje po povprečnem srednjem deviznem tečaju iz meseca oziroma leta, iz katerega se upoštevajo.
12.	Člen
Del rednih prejemkov na upravičenca se izračuna tako, da se skupni prejemki delijo na upravičenca in njegovega zakonca ter na vzdrževane družinske člane.
Skupni prejemki se delijo tudi na druge pridobitno nezmožne člane skupnega gospodinjstva, ki živijo na posestvu in se preživljajo izključno iz dohodkov posestva
' Za vzdrževane, družinske člane se štejejo po tem zakonu otroci, posvojenci, pastorki, vnuki brez staršev, starši, očim, mačeha in posvojitelj, ki so pridobitno nezmožni in živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu ter jih ta preživlja, ker nimajo lastnih rednih prejemkov ali So njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oziroma njihov ietni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta.
13.	člen
Sprememba višine rednih prejemkov iz 9., 10. in 11. člena zakona v preteklem letu vpliva ha pravico do invalidskega dodatka od 1. aprila tekočega koledarskega leta dalje.
Novi redni prejemki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, izguba rednih prejemkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje.
Sprememba števila družinskih članov iz 12. člena zakona, ki ima za posledico povečanje invalidskega dodatka, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje, sprememba števila družinskih članov, ki ima za posledico zmanjšanje ali izgubo invalidskega dodatka, pa se upošteva od prvega dne naslednjega meseca po nastanku.
14.	člen
Za popolno pridobitno nezmožnost po tem zakonu se šteje nezmožnost, ki ustreza I. kategoriji invalidnosti po predpisih o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju. Za popolno pridobitno nezmožnega po tem zakonu se šteje tudi uživalec osebne ali družinske invalidnine, če ima enega ali več otrok, ki še niso stari petnajst let, ali če ima starejšega otroka, ki je popolnoma pridobitno nezmožen, in če sam skrbi za otroke ter živi z njimi v istem gospodinjstvu.
Za pridobitno nezmožne se štejejo po tem zakonu otroci, ki glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do družinske invalidnine, invalidi I. do V. skupine ter osebe, ki so dopolnile 60 let starosti (moški) oziroma 50 let (ženske).
Za osebo, ki se sama preživlja, se po tem zakonu šteje tisti uživalec osebne oziroma družinske invalidnine, ki v svojem gospodinjstvu nima pridobitno zmožnih sorodnikov in tudi ne ožjih družinskih članov ali staršev, ki bi bili v delovnem razmerju ali v pokoju nli bi imeli svoje zemljišče ali dohodek iz samostojne
dejavnosti.
2.	Družinski dodatek
15.	člen
Pravico do družinskega dodatka imajo uživalci družinske invalidnine po invalidu I. do IV. skupine, hi je do smrti dobival dodatek za postrežbo in tujo Pomoč, če nimajo sami in njihovi družinski člani rednih prejemkov, ki bi na upravičenca presegali ali bili enaki 85 %> dodatka za postrežbo in tujo pomoč tiste stopnje, ki ga je imel invalid ob smrti. Pri tem se vzame znesek dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ki je Po zveznih predpisih določen za Invalide za tekoče koledarsko leto.
16.	člen
Družinski dodatek je enak razliki med tistim delom prejemkov, ki mesečno pride na upravičenca, in 85°/o dodatka za postrežbo in tujo pomoč, vendar ne more znašati manj kot 10 °/o dodatka za postrežbo in tujo pomoč na mesec.
Souživalcem družinske invalidnine gre en družinski dodatek.
17.	člen
Glede prejemkov, ki se upoštevajo pri presoji pravi-ce do družinskega dodatka, glede ugotavljanja tistega dela prejemkov, ki pride na upravičenca, in glede učinka sprememb v dejstvih in okoliščinah premoženjske-§a stanja na družinski dodatek se ustrezno uporabljajo določbe tega zakona o invalidskem dodatku.
18.	člen
Ce uživalec-družinske invalidnine izpolnjuje, pogo-j® za pridobitev pravice do družinskega dodatka in Pravice do invalidskega dodatka, se mu prizna tista °d teh dveh pravic, ki je zanj ugodnejša.
19.	člen
Uživalci družinske invalidnine, ki ne izpolnjujejo Pogojev za pridobitev pravice do družinskega dodatka, ‘majo pravico de enkratne denarne pomoči, ki je enaka šestmesečnemu dodatku za postrežbo in tujo pomoč, do katerega je imel invalid pravico na dan smrti.
Pravico do enkratne denarne pomoči iz prejšnjega odstavka ima tudi zakonec umrlega invalida, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do družinske invalidnine, ®e noben drug družinski član ni uveljavil pravice do družinske invalidnine.
3.	Rehabilitacija
„	20. člen
Invalidi imajo pravico do medicinske in poklicne rehabilitacije, če izpolnjujejo glede na splošno izobrazbo. starost, zdravstveno stanje in druge okoliščine po-&0je za uspešne rehabilitacijo.
Pravico do poklicne rehabilitacije imajo ob pogo-i‘h iz prvega ctist3vka tega člena tudi osebe, ki jim ni b‘!a priznana lastnost mirnodobnega vojaškega inva-‘da iz naslova boiezni zaradi prenizkega odstotka in-
validnosti, če znaša njihova telesna okvara po predpisih o vojaških invalidih najmanj 30 °/o.
Rehabilitacija zagotavlja invalidu usposobitev za prejšnji ali kakšen drug primeren poklic, pridobitev strokovne izobrazbe za poklic in izpopolnitev strokovne izobrazbe.
21.	člen
Invalidi, ki so končali osnovnošolsko obveznost, se usposabljajo po programu za usposabljanje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost, primerno svoji in-vadnosti.
Invalidi, ki imajo strokovno izobrazbo, se rehabilitirajo tako, da se usposobijo za isti ali za drug poklic, za katerega se zahteva strokovna izobrazba, ki je enaka njihovi pridobljeni izobrazbi.
Organ, ki je pristojen za odločanje o pravici do rehabilitacije, lahko pošlje invalida s strokovno izobrazbo tudi v izobraževanje za pridobitev višje strokovne Izobrazbe, kot jo že ima, če se je invalid pri prejšnjem delu izkazal s strokovno sposobnostjo in če je upravičeno pričakovati, da si bo v rednem roku pridobil tako izobrazbo.
Invalidi, ki so že poklicno rehabilitirani, nimajo pravice, da bi se z novo poklicno rehabilitacijo usposobili za poklic, za katerega se zahteva strokovna izobrazba enake stopnje kot za poklic, za katerega so se usposobili s prejšnjo rehabilitacijo.
22.	člen
Če invalid ne more končati rehabilitacije v določenem roku zaradi bolezni ali iz drugih opravičenih razlogov, se lahko rehabilitacija podaljša največ za toliko časa, kolikor časa je bil invalid zadržan.
Če invalid zaradi bolezni ali iz drugih opravičenih razlogov ne konča rehabilitacije z uspehom, je lahko znova poslan na isto rehabilitacijo.
23.	člen
Invalidom in osebam, ki jim zaradi prenizkega odstotka invalidnosti ni bila priznana lastnost mirnodobnega vojaškega invalida iz naslova bolezni, pripada v času poklicne rehabilitacije oskrbnina, če znaša njihova telesna okvara po predpisih o vojaških invalidih najmanj 30 “/o. Polna oskrbnina znaša 100 °/» povprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenih v Socialistični republiki Sloveniji iz preteklega leta.
Višina oskrbnine je odvisna od rednih prejemkov invalida, kot so opredeljeni v 9., 10. in 11. členu zakona, pri čemer se kot dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva 40 %> katastrskega 'dohodka iz preteklega leta oziroma 40 % dejanskega dohodka iz kmetijstva.
Del rednih prejemkov, ki pride na invalida, se izračuna tako, da se njegovi redni prejemki delijo nanj, na zakonca, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu in ga preživlja, ter na družinske člane iz 12. člena zakona.
Če del prejemkov, ki pride na invalida, presega znesek polne oskrbnine po prvem odstavku tega člena, ima invalid pravico do minimalne oskrbnine, ki znaša 10 %> polne oskrbnine na mesec.
24.	člen
Invalid, ki mu je prenehalo delovno razmerje oziroma status zavarovanca po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije, lahko zahteva, da se mu namesto oskrbnine po 23. členu zakona prizna oskrbnina v višini in pod pogoji, ki veljajo za pravico do na-
Stran 1284
URADNI LIST SRS
St. 24 — 23. VI. 1985
.
4.	Druge pravice
domestila osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Osnova za ugotavljanje višine oskrbnine iz prejšnjega odstavka je povprečni mesečni osebni dohodek invalida v zadnjih 12 mesecih oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki v tem obdobju.
Od oskrbnine, odmerjene po prvem odstavku tega člena, se odšteje pokojnina, ki jo invalid prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
25.	člen
Ce je invalid na poklicni rehabilitaciji zunaj kraja svojega stalnega prebivališča in tam začasno stanuje, se mu oskrbnina, odmerjena po 23. in 24. členu tega zakona, poveča za 15 “/o; če pa vzdržuje družino, se mu oskrbnina poveča za 30 °/o polne oskrbnine na mesec za vsakega družinskega člana, ki ga preživlja (12. člen zakona).
Ce se invalid redno vozi v drug kraj, kjer je na poklicni rehabilitaciji, mu pripada povračilo stroškov za redno vožnjo.
Invalid, ki. mu preneha delovno razmerje, ker je poslan na poklicno rehabilitacijo, ima pravico do povračila zneskov, ki jih je plačal po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za podaljšano zavarovanje.
26.	člen
V času, ko invalid prejema oskrbnino, nima pravice do invalidskega dodatka
27.	člen
Za rehabilitacijo invalidov veljajo način in pogoji, ki so določeni za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo delovnih invalidov po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če ni v tem zakonu drugače določeno.	^
Invalid, ki izpolnjuje pogoje za poklicno rehabilitacijo po tem zakonu in tudi pogoje za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko po lastni izbiri uveljavi pravico do poklicne rehabilitacije po tem zakonu ali pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
28.	člen
Pravico do rehabilitacije in oskrbnine med poklicno rehabilitacijo imajo tudi otroci padlih, umrlih ali pogrešanih v okoliščinah iz 2. točke 5. člena ter iz 6. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, če so postali pridobitno nezmožni do dopolnjenega 15 leta starosti ali pozneje med rednim šolanjem, vendar najpozneje do dopolnjenega 26. leta starosti in če so dani pogoji, da se z rehabilitacijo usposobijo za samostojno življenje.
Pravico do rehabilitacije po prejšnjem odstavku imajo tudi otroci invalidov 1 in II. skupine, otroci invalidov III. do VII. skupine pa tedaj, če invalid poleg invalidnine dobiva tudi invalidski dodatek.
29.	člen
Ce je treba za rehabilitacijo invalidov preurediti prostore, stroje ali druge naprave in sredstva za delo, se izdatki krijejo iz proračuna SR Slovenije. V sporazumu med republiškim upravnim organom, pristojnim za vprašanja borcev in vojaških invalidov, ter organizacijo združenega dela se določi znesek, namen in način uporabe sredstev.
30.	člen
Ob smrti uživalca družinske invalidnine, ki je prejemal invalidski dodatek oziroma družinski dodatek, pripada zakoncu, ki je živel z njim v skupnem gospodinjstvu, in vzdrževanim družinskim članom posmrtnina.
Posmrtnina gre v dvomesečnem znesku invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka.
31.	člen
Invalidi in drugi uživalci pravic po tem zakonu imajo pravico do povračila potnih stroškov (prevoznih stroškov ter stroškov za hrano in nastanitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju), če jih je pristojni organ poslal ali poklical tja zaradi uveljavitve oziroma uživanja pravic po tem zakonu.
Pravico do povračila potnih stroškov imajo uživalci pravic po tem zakonu tudi za spremljevalca, če je bil ta po mnenju zdravnika posameznika oziroma zdravniške komisije ali zdravstvenega zavoda uživalcu med potjo in prebivanjem v drugem kraju potreben.
Glede povračila potnih stroškov se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zveznih predpisov o vojaških invalidih.
5.	Skupne določbe
32.	člen
Mesečni denarni prejemki po tem zakonu dospejo v izplačilo prvega dne v mesecu, za katerega se opravi izplačilo.
33.	člen
Pravic po tem zakonu ni mogoče prenesti na drugega.
Neizplačani zapadli zneski invalidskega dodatka, družinskega dodatka ter drugih denarnih prejemkov se lahko podedujejo.
34.	člen
Na invalidski dodatek in družinski dodatek je mogoče seči z izvršbo ah z zavarovanjem:
1.	do polovice — za zakonito preživnino;
2.	do tretjine — za vse druge terjatve.
35.	člen
Uživalec pravic po tem zakonu, ki mu je bil izplačan denarni prejemek, do katerega ni imel pravice, mora vrniti prejeti znesek pod pogoji, ki jih določajo zvezni predpisi o vojaških invalidih.
36.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, izda natančnejše predpise o načinu usklajevanja denarnih prejemkov po tem zakonu z medletnimi uskladitvami najnižje pokojnine ter o načinu in kentroli izplačevanja prejemkov v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona c vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/85).
6.	Začetek, trajanje in prenehanje pravic
37 člen
Invalidski dodatek in družinski dodatek gresta od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Ce je vložena zahteva v treh mesecih od dneva, ko je
!
izdana odločba o priznanju pravice do invalidnine, gre invalidski dodatek oziroma družinski dodatek od Prvega dne naslednjega meseca po mesecu, od*katerega je priznana pravica do invalidnine.
Uživalec družinske invalidnine, ki je dobil izplačano enkratne denarno pomoč po 19. členu tega zakona in naknadno izpolni pogoje za priznanje pravice do družinskega dodatka, ne more pridobiti te pravice prej kot po šestih mesecih, odkar je vložil zahtevo za enkratno denarno pomeč.
Oskrbnina gre od prvega dne naslednjega meseca, k° je invalid nastopil poklicno rehabilitacijo.
Druge invalidske pravice je mogoče uveljaviti šele od dneva, ko je bila priznana pravica do invalidnine.
38.	člen
Pravice po tem zakonu trajajo, dokler uživalec izpolnjuje pogoje, ki so s tem zakonom predpisani za pridobitev in uživanje teh pravi :
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se začeto poklicna rehabilitacija in prejemanje, oskrbnine hadaljuieta do konca rehabilitacije, vendar največ še dve leti. če gre za invalida, ki je med rehabilitacijo •zgubil las most invalida, ker se mu je invalidnost ^manjšala pod določeni minimum.
Uživalcu invalidskega dodatka oziroma družin-skega dodatka, ki biva v tujini dalj kot dva meseca, se izplačevanje dodatka ustavi za ves čas bivanja v tojini. Dodatek se začne ponovno izplačevati, ko se vrne iz tujine, če niso nastale take spremembe, ki bi '-'Plivale na pravico do dodatka in njegovo višino.
39.	člen
Upravičenec do dodatka za postrežbo in tujo po-moč po tem zakonu, k‘i iz lolnjuje pogoje za uveljavitev Pravice do tega dndr t ka po drugih predpisih, lahko po lastni izbiri uživa pravico do tega dodatka samo po tem zakonu ah po drugem predpisu.
40.	člen
Ce je invalid ali kdo drug. ki uživa pravico do invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka, s Pravnomočno sodbo obsojen na zapor ,do šestih mese-cev, mu gre, medtem ko prestaja kazen, daljšo od me-seca dni, 50 "/o invalidskega dodatka ali družinskega dodatka, če preživlja zakonca, s katerim je živel v skupnem gospodinjstvu, ali vzdrževane družinske čla-ne- Ce navedenih družinskih članov ne preživlja, mu to ta čas ne gre invalidski oziroma družinski dodatek. Ce obsojeni uživa invalidski dodatek skupaj z drugi-rn', se izplačuje drugim souživalcem invalidski doda-tek brez povečanja za obsojenega (drugi odstavek 7. ctona zakona).
Ce je invalid ah kdo drug, ki uživa invalidske Pravice, s pravnomočno sodbo obsojen na zapor, daljši kot šest mesecev, mu ne gredo invalidske pravice tisti ras, ko prestaja kazen.
Upravni organ, ki odloča o invalidskih pravicah, tohko določi, da se družinskim članom invalida I. do ^ * skupine, ki prestaja kazen nad šest mesecev za-Pora, izplačuje ta čas invalidski dodatek, do katerega to imel pravico, če bi invalid umrl, vendar največ zne-;ek njegovega invalidskega dodatka, razen če je bil tak tovalid obsojen ?a kaznivo dejanje iz koristoljubji, s katerim je bila prizadeta škoda družbenemu premoženju.
Ce je invalid ali kdo drug, ki uživa invalidske Pravice, v priporu, se izplačuje družini, ki jo uživalec
preživlja, polovica njegovega invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka. Zadržana polovica se izplača uživalcu pozneje, če je kazenski postopek s pravnomočno odločbo ustavljen, ali če je uživalec s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe oziroma, če je obtožba zoper njega zavrnjena, toda ne zaradi nepristojnosti sodišča.
41.	člen
Invalidi in druge osebe, ki uživajo pravice po tem zakonu morajo v petnajstih dneh prijaviti pristojnemu upravnemu organu vsako osebno spremembo ali spremembo v dejanskih okoliščinah, ki vpliva na posamezno pravico ali na njen obseg.
III.	POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
42.	člen
Pravice po tem zakonu se uveljavljajo na zahtevo upravičenca
O pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov.
Nadzorstvo in strokovno pomoč pri delu občinskih upravnih organov iz drugega odstavka tega člena zagotavlja republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov.
43.	člen
V	postopku za uveljavljanje pravic po tem zakon« se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni v tem zakonu drugače predpisano.
Občinski upravni organ, ki vodi postopek, mora uradno preskrbeti listine, s katerimi se dokazuje kakšno dejstvo ali stanje, ki ima pomen za izdajo ali izvršitev odločbe ali za kakšno upravno dejanje v korist stranke, če spada izdaja take listine v pristojnost kateregakoli organa te občine.
Odločbo o pravicah po tem zakonu, ki je postala y upravnem postopku dokončna, je mogoče razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je bil z njo prekršen materialni zakon v korist posameznika, in sicer najpozneje v petih letih od dneva, ko je postala dokončna.
44.	člen
Zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih dajejo izvide in mnenja o pridobitni nezmožnosti in o upravičenosti do dodatka za postrežbo in tujo pomoč v postopku po predpisih o vojaških invalidih.
45.	člen
Odločbo prve stopnje, s katero je komu priznan invalidski dodatek, družinski dodatek ali pravica do poklicne rehabilitacije in oskrbnine, je treba predložiti v revizijo.
Revizijo opravlja po uradni dolžnosti republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, ki je pristojen tudi za reševanje pritožb zoper odločbe prve stopnje o pravicah po tem zakonu. '
Ce je vložena zoper odločbo prve stopnje pritožba, se odloči o reviziji in o pritožbi z isjo odločbo.
Revizija in pritožba ne odložita izvršitve odločbe, razen če gre za odločbo, s katero je priznana pravica do poklicne rehabilitacije oziroma oskrbnine.
46.	člen
V	reviziji lahko da upravni organ druge stopnje k odločbi prve stopnje soglasje ali pa jo spremeni, od-
pravi ali razveljavi v škodo ali korist stranke, če s tem • ni prizadeta pravica koga drugega.
Organ prve stopnje, katerega odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena in vrnjena v ponoven postopek, izda novo odločbo.
Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v njej se preizkusi samo to, ali je nova odločba v skladu z razlogi, iz katerih je bila prejšnja prva odločba odpravljena ali razveljavljena.
47.	člen
Če zoper odločbo organa prve stopnje, ki jo je treba predložiti v revizijo, ni vložena pritožba, revizija pa ni opravljena v treh mesecih od dneva, ko organ druge stopnje prejme zadevo, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje.
48.	člen
Zoper odločbo druge stopnje in zoper odločbo, s katero je bila v reviziji spremenjena odločba prve stopnje, je mogoč upravni spor.
Zoper odločbo v reviziji ni mogoč upravni spor, če je bila z njo odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena in vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, in sicer ne glede na to, ali je bila zoper odločbo prve stopnje vložena pritožba ali ne.
49.	člen
Odločbe, s katerimi so komu priznane pravice po tem zakonu, se izvršujejo uradno. Odločbe izvršuje pristojni upravni organ prve stopnje .
Odločba druge stopnje, s katero je bila v revizijskem oziroma v revizijskem in pritožbenem postopku prva odločba spremenjena, se izvrši po njeni vročitvi organu prve stopnje.
50.	člen
Stroške v zvezi s postopkom za priznanje pravic po tem zakonu trpi organ, ki vodi postopek.
V postopku za priznanje pravic po tem zakonu se ne plačujejo takse.
51.	člen
Pristojni občinski upravni organi vodijo evidenco o uživalcih invalidskega dodatka, družinskega dodatka in drugih denarnih prejemkov.
Vsebino in način vodenja evidence predpiše republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, v enem letu po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/85).
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52.	člen
Prevedbo invalidskih dodatkov, družinskih dodatkov in oskrbnin opravi organ prve stopnje.
Upravičencu, ki izpolnjuje pogoje za priznanje invalidskega dodatka ob uveljavitvi tega zakona in vloži zahtevo za priznanje invalidskega dodatka v roku treh mesečev od uveljavitve, gre pravica do invalidskega dodatka od dneva uveljavitve tega zakona.
53.	člen
O pravici in višini invalidskega dodatka ter družinskega dodatka upravičencev, ki so pravico uveljavili pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS št.
12/85), odločijo pristojni občinski upravni organi z uporabo določb navedenega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
O pravici do dodatka za postrežbo jn tujo pomoč invalidov V. do X. skupine ter uživalcev družinske invalidnine, ki so uveljavili pravico do 100 °/e povečanega invalidskega dodatka po prejšnjem tretjem odstavku 5. člena, ker so vezani na posteljo ali so slepi, odločijo pristojni občinski upravni organi na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/85).
54.	člen
Upravičenci do invalidskega dodatka oziroma do družinskega dodatka, ki so to pravico uveljavili do uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/85), po navedenem zakonu pa bi prišli v manj ugoden položaj ali bi to pravico izgubili, uživajo to pravico v znesku in v obsegu, v katerem jim je pripadala na dan uveljavitve navedenega zakona, do 31. 12. 1985.
Upravičenci do povečanega invalidskega dodatka po prejšnjem tretjem odstavku 5. člena — vezani na posteljo ter slepi, ki so pravico uveljavili pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/85), po navedenem zakonu pa bi prišli v manj ugoden položaj ali bi to pravico izgubili, uživajo to pravico v znesku in obsegu, v katerem jim je pripadala na dan uveljavitve navedenega zakona, do 31. 12. 1985,
55 člen
Upravičenci, ki so uveljavljali pravico do zdravstvenega varstva po prejšnjem 19. členu zakona, uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva od uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/85) po zakonu o zdravstvenem varstvu.
56.	člen
O zahtevah za priznanje pravice do invalidskega dodatka, do povečanega invalidskega dodatka oziroma do družinskega dodatka, vloženih pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/85), se odloči po določbah zakona1; ki je veljal ob vložitvi zahteve.
57.	člen
Upravičenec, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidskega oziroma do družinskega dodatka ob uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 12/85) in vloži zahtevo za priznanje tega dodatka v treh mesecih od njegove uveljavitve, ima pravico do dodatka od uveljavitve navedenega zakona.
1056.
Na podlagi 29. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni
list SRS, št. 12/85) je določila Zakonodajno-pravna
komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. junija 1985 prečiščeno besedilo zakona o civilnih invalidih vojne.
Prečiščeno besedilo zakona o civilnih invalidih vojne obsega:	zakon o civilnih invalidih vojne
(Uradni list SRS, št. 8/78), ki je začel veljati 16. aprila
1978, in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona 0 civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 12/85, Popravek Uradni list SRS, št. 16/85), ki je začel veljati 16. aprila 1985.
St. 59-8/85
Ljubljana, dne 12. junija 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
dr. Miha Ribarič 1. r.
ZAKON
o	civilnih invalidih vojne (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE bOLOCBE
1.	člen
Civilni invalidi vojne so žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne, žrtve vojnega materiala in žrtve diverzantskih oziroma terorističnih napadov, 'ki so državljani SR Slovenije in izpolnjujejo pogoje po določbah tega zakona.
2.	člen
Žrtev fašističnega nasilja je oseba, ki je utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma Zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni oziro-013 njenega poslabšanja kot posledice sovražnega dejanja okupatorja ali njegovih pomagačev.
Civilna žrtev vojne je oseba, ki je med vojno zaradi vojnih dogodkov utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali Psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega po-slabšanja.
Žrtev vojnega materiala je oseba, ki je utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma Zaradi telesne poškodbe, povzročene po zapuščenem v°jaškem materialu.
Žrtev diverzantskega oziroma terorističnega napada na Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ic oseba, ki je po vojni v diverzantskem oziroma terorističnem napadu utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične Poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja.
3.	člen
Oseba, ki je utrpela okvaro organizma kot ude-ioženec sovražnih oboroženih ali drugih enot ali pri dajanju pomoči sovražnim organizacijam, nima pra-v'c po tem zakonu.
4.	člen
Pravice do varstva po tem zakonu imajo tiste ose-bc iz 2. člena tega zakona, ki imajo 60 do 100 % okvaro °rganizma po predpisih o vojaških invalidih (v nadaljnjem besedilu: upravičenci).
Pravico do posameznih oblik varstva imajo pod Pogoji, določenimi s tem zakonom, tudi zakonec, otroci, posvojenci in pastorki upravičenca (v nadaljnjem besedilu: družinski člani). 5
5.	člen
Oblike varstva so:
1- civilna invalidnina,
2.	dodatek za postrežbe# in tujo pomoč,
3.	denarna pomoč,
4.	rehabilitacija,
5.	ortopedski in drugi pripomočki ter pomožne naprave.
6.	člen
Financiranje varstva po tem zakonu zagotavlja Socialistična republika Slovenija.
II. OBLIKE VARSTVA
7.	člen
Pravico do civilne invalidnine ima upravičenec po tem zakonu vsak mesec ne glede na premoženjske razmere, osebni dohodek ali kakršnekoli druge prejemke.
Civilna invalidnina je odvisna od skupine invalidnosti. Glede na ugotovljeni odstotek invalidnosti se upravičenci razvrščajo v tele skupine:
I.	skupina — civilni invalidi s 100 °/o invalidnosti, ki jim je za osnovne življenjske potrebe potrebna postrežba in tuja pomoč,
II.	skupina — civilni invalidi s 100 “/o invalidnosti,
III.	skupina — civilni invalidi z 90 %> invalidnosti,
IV.	skupina — civilni invalidi z 30 Vo invalidnosti,
V.	skupina — civilni invalidi s 70 %> invalidnosti,
VI.	skupina — civilni invalidi s 60 %> invalidnosti.
8.	člen
Civilna invalidnina znaša 50% vsakokratnega mesečnega zneska osebne invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in sicer:
—	za civilne invalide I. skupine 50% vojaške invalidnine I. skupine,
—	za civilne invalide II. skupine 50% vojaške invalidnine II. skupine,
—	za civilne irivalide III. skupine 50% vojaške invalidnine III. skupine,
—	za civilne invalide IV. skupine 50% vojaške invalidnine IV. skupine,
—	za civilne invalide V. skupine 50% vojaške invalidnine V. skupine,
—	za civilne invalide VI. skupine 50% vojaške invalidnine VI. skupine.
Žrtvam fašističnega nasilja se znesek civilne invalidnine poveča za 25 %.
9.	člen
Po smrti upravičenca pridobijo njegovi družinski člani pravico do civilne invalidnine pod posebnimi pogoji, ki so določeni za pridobitev družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če nimajo pravice do starostne, invalidske ali družinske pokojnine.
Civilna invalidnina se odmerja glede na število družinskih članov, ki imajo do nje pravico, v odstotkih, ki veljajo za odmero družinske pokojnine.
10.	člen
Pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč ima upravičenec, ki zaradi 100 % invalidnosti na podlagi izvida in mnenja zdravniških komisij za presojo vojaške invalidnosti neizogibno potrebuje stalno postrežbo in tujo pomoč za osnovne življenjske potrebe.
Dodatek za postrežbo in tujo pomoč znaša mesečno 85 % dodatka za postrežbo in tujo pomoč II. stopnje
----------------------------*---------------------------
po predpisih o vojaških invalidih in se za žrtve fašističnega nasilja poveča za 15 °/o.
11.	člen
Uživalcu dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ki je dlje kot tri mesece v zdravstveni ali drugi organizaciji, v kateri ima potrebno postrežbo in pomoč, se za ta čas dodatek ne izplačuje, razen če sam plača stroške za vso oskrbo.
12.	člen
Pravico do denarne pomoči imajo invalidi I. do
V.	skupine, ne glede na starost in zmožnost za delo, in invalidi VI. skupine, ki so dopolnili 60 let starosti (moški) oziroma 50 let (ženske) ali so popolnoma pridobitno nezmožni po republiških predpisih o vojaških invalidih, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da niso v delovnem razmerju in da ne opravljajo samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti;
—	da del rednih prejemkov na opravičenca ne dosega 50 °/o osnove za denarno pomoč.
Po smrti upravičenca pripada denarna pomoč družinskim članom, ki so pridobitno nezmožni po republiških predpisih o vojaških invalidih in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjih dveh alinej.
13.	člen
Kot osnova za ugotavljanje pravice in določanje višine denarne pomoči (v nadaljnjem besedilu: osnova za denarno pomoč) se upošteva najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto, s tem da se medletne uskladitve najnižje pokojnine upoštevajo od 1. julija tekočega leta dalje.
14.	člen
Denarna pomoč znaša 50 °/o osnove za denarno pomoč, če upravičenec in njegovi družinski člani ni- ■ majo rednih prejemkov, ki bi vplivali na višino denarne pomoči.
Če imajo upravičenec in njegovi družinski člani redne prejemke, je denarna pomoč enaka razliki med delom prejemkov, ki mesečno pride na upravičenca, in 50 °/o osnove za denarno pomoč, vendar ne more znašati manj kot 5 °/o osnove za denarno pomoč.
Upravičencu, ki preživlja družinske člane, pridobitno nezmožne po republiških predpisih o vojaških invalidih, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, pripada poleg denarne pomoči po prvem odstavku tega člena še 25 ”/o osnove za denarno pomoč oziroma poleg denarne pomoči po prejšnjem odstavku še razlika med delom prejemkov, ki mesečno pride na upravičenca, in 25 % osnove za denarno pomoč.
Šteje se, da upravičenec preživlja družinske člane, če ti nimajo lastnih rednih prejemkov ali če so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oziroma če njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta.
15.	člen
Pri priznavanju in določanju denarne pomoči se upoštevajo redni prejemki upravičenca in njegovega zakonca. Prejemki drugih družinskih članov pa se upoštevajo, če so le-ti pridobitno nezmožni po republiških predpisih o vojaških invalidih in jih upravičenec preživlja ter živijo z njim v skupnem gospodinjstvu (vzdrževani družinski Sani).
Za redne prejemke se štejejo vsi redni prejemki, razen civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po tem zakonu, prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih ter tistih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
*	16. člen
Za osebni dohodek zakonca in vzdrževanega družinskega člana se šteje povprečni osebni dohodek iz
preteklega leta, za druge redne prejemke upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov pa prejemki iz decembra preteklega leta.
Prejemki upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov se upoštevajo v višini 60 %>.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti upravičenca ter njegovega zakonca se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, za dohodek iz kmetijske dejavnosti vzdrževanega družinskega člana pa 50 %> katastrskega dohodka iz preteklega leta. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje za dohodek mesečni znesek zakupnine.
Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek ne upošteva. Če je pri odmeri davka iz kmetijstva priznana davčna olajšava, se katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka pri obdavčitvi po dejanskem dohodku upošteva v višini, zmanjšani za odstotek priznanili davčnih olajšav.
Za dohodek od samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti in za dohodek od stanovanjskih ali poslovnih prostorov 'se šteje dohodek iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka, za dohodek od zemlje, vzete v zakup,, pa katastrski dohodek iz preteklega leta po odbitku zakupnine.
Denarni prejemki iz tujine se preračunavajo na način, ki je določen po predpisih o vojaških invalidih.
17.	člen »
Del rednih prejemkov na upravičenca se izračuna • tako, da se skupni prejemki delijo na upravičenca in zakonca ter na vzdrževane družinske člane.
Skupni prejemki se delijo tudi na druge, pridobitno nezmožne člane skupnega gospodinjstva, ki živijo na posestvu in se preživljajo izključno z dohodki od tega posestva.
18.	člen
Sprememba višine rednih prejemkov iz 15. in 16. člena zakona v preteklem letu vpliva na pravico do denarne pomoči od 1. aprila tekočega koledarskega leta.
Novi redni prejemki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, izguba rednih prejemkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec spdročil spremembo.
Sprememba števila družinskih članov iz prejšnjega člena, ki ima za posledico povečanje denarne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje, sprememba števila družinskih članov, ki ima za posledico zmanjšanje' ali izgubo denarne pomoči, pa se upošteva od prvega dne naslednjega meseca P° nastanku.
19.	člen
Civilni invalidi vojne imajo enake pravice do rehabilitacije, kot jih imajo vojaški invalidi po predpisih o vojaških invalidih.
V času, ko je upravičenec na rehabilitaciji v ustrez-
tteia zavodu, kjer ima vso oskrbo, se mu denarna po-
moč ne izplačuje.
20.	člen
Upravičenec ima pravico do ortopedskih in drugih Pripomočkov ter pomožnih naprav po pravilniku, ki §a izda republiški upravni organ, pristojen za .vprašanja borcev in vojaških invalidov, v šestih mesecih P° uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 12/85).
21.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, izda natančnejše predpise o načinu usklajevanja denarnih prejemkov po tem zakonu z medletnimi uskladitvami najnižje pokojnine ^er o načinu in kontroli izplačevanja teh prejemkov v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah ‘h dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni Ust SRS, št. 12/85).
III.	UVELJAVLJANJE IN PRENEHANJE ' PRAVIC
22.	člen
Pravica do civilne invalidnine, dodatka za postrežbo in tujo pomoč in denarne pomoči gre upravi-čencu in družinskim članom od prvega dne naslednje-Sa meseca po vložitvi zahteve.
Pravico do rehabilitacije in do ortopedskih in drugih Pripomočkov ter pomožnih naprčv je mogoče uve-, ijaviti šele po izdaji odločbe o priznanju pravice do civilne invalidnine
Ne glede na določbo prvega odstavka gre denarna Pomoč upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, od katerega je priznana pravica do civilne Invalidnine, če je zahteva za priznanje pravice bo denarne pomoči vložena v treh mesecih od dneva izdaje odločbe o priznanju pravice do civilne invalid-tiine.
23.	člen
Denarni prejemki po tem zakonu se izplačujejo . Mesečno vnaprej.
24.	člen
Upravičenci morajo v 15 dneh prijaviti pristojnemu upravnemu organu vsako spremembo okoliščin, ki vpliva na posamezno pravico ali na njen obseg.
Uživalec pravic po tem zakonu, ki mu je bil iz-Piačan denarni prejemek, do katerega ni imel pravice, mora vrniti prejeti znesek pod pogoji,'ki jih določajo Ptedpisi o vojaških invalidih.
25.	člen
Upravičenec, ki ima pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč tudi po drugih predpisih, lahko P° tem zakonu uveljavlja samo razliko v višini denar-nih prejemkov.
26.	člen
Glede uživanja pravic po tem zakonu v času pre-
stajanja zaporne kazni oziroma v času, ko je upravičenec v priporu, se smiselno uporabljajo republiški Ptedpisj o vojaških invalidih.
IV.	POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
27.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic po tem zakonu se začne na zahtevo upravičenca oziroma družinskih članov.
Na prvi stopnji odloča o zahtevkih za priznanje pravic občinski upravni organ, ki je pristojen za varstvo borcev in vojaških invalidov, na drugi stopnji pa republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov.
V	postopku za uveljavljanje pravic po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če v tem zakonu ni predpisano drugače.
28.	člen
Dejstvo, da je bila telesna okvara kot poalecbea
poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja dobljena v okoliščinah iz 2. člena zakona, se ugotavlja s pismenimi dokaznimi sredstvi.
29.	člen
Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti, potrebe po postrežbi in tuji pomoči ter pridobitne nezmožnosti se uporabljajo predpisi o vojaških invalidih.
V	postopku za uveljavljanje pravice do rehabilitacije se uporabljajo določbe, ki veljajo v postopku za uveljavljanje pravic po predpisih o vojaških invalidih.
Pravico do ortopedskih in drugih pripomočkov ter pomožnih naprav uveljavljajo upravičenci na podlagi pravilnika iz 20. člena zakona. e
30.	člen
Vsako odločbo prve stopnje, s katero se priznava ali določa kakšna pravica po tem zakonu, je treba predložiti v revizijo.
Revizijo opravlja po uradni dolžnosti republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov.
Ce je vložena zoper odločbo prve stopnje pritožba, se odloči o reviziji in o pritožbi z isto odločbo.
Revizija in pritožba ne odložita izvršitve odločbe, razen odločbe, s katero je priznana pravica do rehabilitacije.
31.	člen
V	reviziji lahko' da republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, k odločbi prve stopnje soglasje ali pa jo spremeni, odpravi ali razveljavi v škodo ali korist stranke, če s tem ni prizadeta pravica koga drugega.
Organ prve stopnje, čigar odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena in vrnjena v ponovni postopek, izda na prvi stopnji novo odločbo.
Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo, v njej pa se preizkusi le to, ali je nova odločba v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja prva odločba odpravljena ali razveljavljena.
32.	člen
Ce zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, ki jo je treba predložiti v revizijo, ni vložena pritožba, revizija pa ni opravljena v treh mesecih od dneva, ko organ druge stopnje prejme zadevo, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje.
33.	člen
Zoper odločbo druge stopnje in zoper odločbo, s katero je v reviziji spremenjena odločba prve stopnje, je mogoč upravni spor.
Zoper odločbo v reviziji ni mogoč upravni spor, če je bila z njo odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena in vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, ne glede na to, ali je bila zoper prvo odločbo vložena pritožba ali ne.
34.	člen
Upravičenec, pri katerem nastanejo po izdaji dokončne odločbe o pravicah po tem zakonu spremembe, ki vplivajo na ugotovljeno invalidnost, ne more vložiti zahteve za ugotavljanje novega odstotka invalidnosti pred potekom dveh let od izdaje dokončne odločbe. O zahtevi se odloči v postopku po predpisih o vojaških invalidih.
35.	člen
Odločbo o pravicah po tem zakonu, ki je postala v upravnem postopku dokončna, je mogoče razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon, in sicer najpozneje v petih letih od dneva, ko je postala dokončna.
36.	člen
Odločbe, s katerimi so komu priznane pravice po tem zakonu, se izvršujejo uradno.
37.	člen
Stroške v zvezi s postopkom za priznanje pravic po tem zakonu trpi organ, ki vodi postopek.
V postopku za priznanje pravic po tem zakonu se ne plačujejo takse.
38.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, vodi evidenco o upravičencih in o družinskih članih, ki so jim priznane pravice po tem zakonu.
Vsebino in način vodenja evidence predpiše republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, v enem letu po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS št. 12/85).
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, uskladi denarne prejemke upravičencev s tem zakonom v dveh mesecih po prejemu izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije.
40.	člen
Dokler ne bodo potrjene nove lestvice katastrskega dohodka, sprejete na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76), se za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti po prvem odstavku 16. člena tega zakona šteje petkratni katastrski dohodek iz leta 1976.
41.	člen
Pravice po - tem zakonu gredo sedanjim upravičencem od 1. januarja 1978.
Pravice iz 11., 12., 13. in 15. člena tega zakona uživajo upravičenci in družinski člani v letu 1978 v višini 70 odstotkov.
42.	člen
Do izdaje pravilnika iz 19. člena tega zakona, se uporablja pravilnik o ortopedskih in tehničnih pripomočkih, ki pripadajo žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in žrtvam vojnega materiala, ki imajo 60- do 100-odstotno telesno okvaro (Uradni list SRS, št. 28-1247/76).
43.	člen
Zahtevo za priznanje statusa civilnega invalida vojne na podlagi telesne okvare zaradi bolezni oziroma njenega poslabšanja, ki so jo povzročile okoliščine iz prvega in drugega odstavka 2. člena zakona, je mogoče vložiti do 31. decembra 1985.
44.	člen
O pravici in višini denarne pomoči upravičencev, ki so uveljavili pravico do dodatne denarne pomoči pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 12/85), odločijo pristojni občinski upravni organi z uporabo določb navedenega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
O pravici in višini denarne pomoči civilnih invalidov vojne VI. skupine, uživalcev dodatne denarne pomoči, povečane za družinske člane, pridobitno nezmožne po zveznih predpisih o vojaških invalidih, ter družinskih članov, ki so uveljavili pravico do dodatne denarne pomoči kot pridobitno nezmožni po zveznih predpisih o vpjaških invalidih pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 12/85), odločijo pristojni občinski upravni organi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije v šestih mesecih po uveljavitvi navedenega zakona.
45.	člen
Upravičencem do dodatne denarne pomoči, ki so to pravico uveljavili do uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS št. 12/85), po navedenem zakonu pa bi prišli v manj ugoden položaj, se izplačujejo prejemki v zneskih, ki so jim pripadali na dan uveljavitve navedenega zakona, do 31. 12. 1985.
Upravičenci do dodatne denarne pomoči, ki so to pravico uveljavili do uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 12/85), po navedenem zakonu pa do denarne pomoči ne bi bili upravičeni, uživajo pravico do dodatne denarne pomoči v zneskih in v obsegu, v katerem jim je pripadala na dan uveljavitve navedenega zakona, do 31. 12. 1985.
46.	člen
Upravičenci, ki so uveljavili pravico do zdravstvenega varstva po prejšnjem 17. členu zakona, uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva od uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 12/85) P° zakonu o zdravstvenem varstvu.
47.	člen
O zahtevah za priznanje pravice do dodatne denarne pomoči, vloženih pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 12/85), se odloči po določbah zakona, ki je veljal ob vložitvi zahteve.
48.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in 51-293/71).
1057.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialištične fepublike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične rePublike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o stanovanjskem gospodarstvu
Razglaša se zakon o spremembah zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združene-§a dela dne 26. junija 1985, na seji Zbora občin dne 26. junija 1935, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1985 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 27. junija 1985.
St. 0100-118/85
Ljubljana, dne 27. junija 1985.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
0 spremembah zakona o stanovanjskem gospodarstvu
1.	člen
145. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3 31 in 34;83) se spremeni tako, da se glasi:
“■Stanovanjske skupnosti ustanovijo v skladu z za-°nom posebna sodišča združenega dela.
Lo ustanovitve posebnih sodišč združenega dela se glede pristojnosti uporabljajo določbe, ki so veljale do uveljavitve zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni iist SRS, št. 3'81 in 34/83) in zakona o sta-tovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in ^/Sl. tako da ostane nespremenjena pristojnost redmh J°d:sč in splošnih sedišč združenega dela na tem pod-ročju,-
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS
. St. 36-34/85
Ljubljana, dne 27. junija 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1058.
Na podlagi 9. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in, primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. .3/85 in 7/85) sklepajo izvršni sveti občinskih skupščin, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Mestne skupščine Maribora, Izvršni svet Obalne skupnosti in izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
ANEKS
k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985
1.	člen
Udeleženci soglašajo, da se druga sprememba stanarin v SR Sloveniji izvrši 1. julija 1985 v povprečju do 35 %>.
Udeleženci soglašajo, da se sprememba stanarin iz prvega odstavka tega člena izvrši diferencirano po občinah tako, da je izhodišče za drugo spremembo stanarin v posamezni občini 45 "/o doseganje programirane stopnje stanarine v letu 1985 od vrednosti stanovanjskega sklada ovrednotenega na podlagi enotne oziroma poprečne vrednosti točke v SR Sloveniji.
2.	člen
Na podlagi 1. člena tega aneksa lahko posamezne občine izvršijo povečanje stanarin do naslednjih odstotkov:
1.	Slovenska Bistrica, Škofja Loka in Trebnje do
5%
2.	Murska Sobota do 10 %
3.	Grosuplje, Izola, Logatec in Radovljica do 15 %
4.	Lendava, Sevnica in Vrhnika do 20 %
5.	Brežice, Cerknica, Domžale, Kamnik, Kranj, Krško, Litija, Metlika, Ribnica, Slovenske Konjice in Žalec do 25 %>
6.	Koper, Laško, Lenart, Nova Gorica, Ptuj in Titovo Velenje do 30%
7.	Gornja Radgona, Kočevje, Maribor, Novo mesto, Ravne na Koroškem in Šmarje pri Jelšah do 35 %
8.	Ajdovščina, Črnomelj, Dravograd, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Jesenice, Ormož, Ljubljana, Tolmin, Tržič in Zagorje ob Savi do 40 %
9.	Šentjur pri Celju in Trbovlje do 45 %
10.	Celje, Idrija, Ljutomer, Mozirje, Postojna, Piran, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Sežana nad 45 %.
Udeleženci soglašajo, da občine, v katerih je po prvem odstavku tega člena predvideno povišanje pod poprečjem za SR Slovenijo (občine pod zaporednimi številkami od 1 do 6), lahko po%'ečajo stanarine tudi za višji odstotek, vendar največ do 35 %.
3.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo spremljali izvajanje sistema' delnega nadomeščanja stanarin v
skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in v okviru svojih pristojnosti po potrebi sprejemali ustrezne ukrepe.
4.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo vsi udeleženci, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 380-07/84-5/8-1
Datum, 25. junija 1985.
1059.
Na podlagi 29. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) sklepajo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
DRUŽBENI DOGOVOR o usklajevanju pokojnin
1.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci dogovora določajo način in roke za obvezno usklajevanje pokojnin med letom, način postopnega prehoda na sprotno • usklajevanje pokojnin z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, pogoje za usklajevanje pokojnin po družbeni produktivnosti dela ter način in pogoje za usklajevanje prej odmerjenih pokojnin s kasaeje odmerjenimi pokojninami.
I.	USKLAJEVANJE POKOJNIN MED LETOM IN NAČIN PREHODA NA TEKOČE USKLAJEVANJE
2.	člen
Pokojnine upokojencev, pri katerih leto, iz katerega se upoštevajo gibanja nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, za določitev odstotka za uskladitev pokojnin med letom, ni zadnje leto dela, se med letom obvezno uskladijo za 90 »/o porasta povprečnih nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, doseženega v tem letu, v obdobju januar—september, v primerjavi s povprečjem nominalnih osebnih dohodkov, doseženim v enakem obdobju v prejšnjem letu, ugotovljenega po uradnih statističnih podatkih.
Po prvem odstavku tega člena se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene od pokojninskih osnov, pri katerih so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja, upoštevane za njihov izračun, preračunane na vrednost leta pred letom, iz katerega se upoštevajo gibanja nominalnih osebnih dohodkov ze določitev odstotka za uskladitev pokojnin med letom.
Uskladitev pokojnin po prvem odstavku tega člena bo skupnost izvedla z veljavnostjo od 1. januarja dalje tako, da bo s 1. julijem in 1. oktobrom izplačala akontativna povečanja, upoštevajoč načrtovano rast. nominalnih osebnih dohodkov in razpoložljive statistične podatke za to leto, s 1. decembrom pa razliko
med že izplačanim povečanjem in ugotovljenim porastom nominalnih osebnih dohodkov v navedenem obdobju.
Kolikor bodo gibanja povprečnih nominalnih osebnih dohodkov utemeljeno kazala na njihovo počasnejšo oziroma hitrejšo rast v zadnjih treh mesecih leta od dosežene v obdobju, določenem v prvem odstavku tega člena, bo skupnost nastalo situacijo upoštevala pri uskladitvi pokojnin s 1. decembrom tako, da bo uskladitev med letom ustrezala 90 "/o norasta povprečnih nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v tem letu.
Udeleženci družbenega dogovora se lahko dogovorijo, da skupnost izvede uskladitev pokojnin med letom izven rokov, dogovorjenih v tretjem odstavku tega člena.
Določbo prvega odstavka tega člena bo skupnost pričela izvajati - z uskladitvijo' pokojnin na podlag gibanj nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1986.
3.	člen
V letu 1985 se bodo o višini uskladitve pokojnin med letom udeleženci dogovora sporazumevali na podlagi ocen in podatkov o rasti družbenega proizvoda in nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike in sicer za prvih šest ter za prvih devet mesecev tega leta.
Udeleženci se bodo prizadevali, da bo skupnost v letu 1985 med letom uskladila pokojnine za najmanj 60 °/o (doseženega) porasta povprečnih nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike, v tem letu.
II.	USKLAJEVANJE POKOJNIN PO RASTI DRUŽBENE PRODUKTIVNOSTI DELA
4.	člen
Ce je rast povprečnih nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike v posameznem koledarskem letu nižja od rasti družbene produktivnosti dela, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih za tisto leto, lahko skupnost uskladi pokojnine tudi za razliko med doseženo rastjo nominalnih osebnih dohodkov in porastom družbene produktivnosti dela.
5.	člen
Po 4. členu tega dogovora lahko skupnost uskladi vse pokojnine, pokojnine uveljavljene v različnih obdobjih ali pokojnine posameznih kategorij upokojencev.
Vse pokojnine lahko skupnost uskladi tedaj, kadar rast družbene produktivnosti dela presega rast povprečnih nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, učinki počasnejše rasti nominalnih osebnih dohodkov pa so ugotovljeni pri vseh pokojninah.
Pokojnine, uveljavljene v različnih obdobjih lahko skupnost uskladi na tej podlagi tedaj, kadar je vpliv počasnejše rasti nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji ugotovljen le pri pokojninah, uveljavljenih v posameznih letih
Pokojnine posameznih kategorij upokojencev Pa lahko skupnost uskladi na tej podlagi v primeru, da
je rast povprečnih nominalnih osebnih dohodkov v Posamezni panbgi pet let nižja od rasti nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji. V tem primeru skupnost uskladi le tiste Pokojnine, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki iz let, v katerih je bila ugotovljena nižja rast osebnih dohodkov v pa-nogi dejavnosti.
6.	člen
V primeru pa, da bodo udeleženci družbenega dogovora ugotovili, da so neutemeljene razlike le med prej odmerjenimi pokojninami posameznih kategorij ali kategorijo upokojencev in pokojninami teh kategorij ali kategorijo, odmerjenimi v planskem obdobju, na katero se nanaša primerjava pokojnin, bo skupnost na dogovorjen način uskladila le prej odmerjene pokojnine tistih kategorij ali kategorije upokojencev, pri kateri je bil ugotovljen neutemeljen zaostanek. ,
O uskladitvi pokojnin po 4. členu tega dogovora odločajo udeleženci soglasno. Podlaga za sprejem odločitve so uradni statistični podatki o rasti nominalnih osebnih dohodkov in družbene produktivnosti dela tor podatki skupnosti o ravni pokojnin, uveljavljenih v Posameznih obdobjih.
7.	člen
9.	člen
Pri ugotavljanju pogojev za odločitev o utemeljenosti uskladitve pokojnin, določene v 8. členu tega dogovora, bodo udeleženci družbenega dogovora upoštevali le raven starostnih pokojnin, priznanih po splošnih predpisih in strukturo uživalcev teh pokojnin po spolu.
Skupnost bo izvedla uskladitev pokojnin po 4. členu družbenega dogovora praviloma z veljavnostjo ^ k januarja dalje v letu, po letu, v katerem je bilo ugotovljeno zaostajanje rasti nominalnih osebnih dohodkov,. za rastjo družbene produktivnosti dela. udeleženci pa se lahko dogovorijo tudi za drugačen datum Veljavnosti uskladitve Potrebna sredstva za izvedbo uskladitve pokojnin na tej podlagi bo skupnost zagotovila po predhodni spremembi finančnega načrta za to leto.
10.	člen
Uskladitev pokojnin na podlagi 8. člena tega družbenega dogovora bo skupnost izvedla na začetku leta novega srednjeročnega planskega obdobja z veljavnostjo od 1. januarja dalje.
Potrebna finančna sredstva za izvedbo uskladitve, določene v prvem odstavku tega člena, bo skupnost zagotovila na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za to srednjeročno plansko obdobje.
Ul. USKLAJEVANJE PREJ ODI TER JENIH POKOJNIN S KASNEJE ODMERJENIMI POKOJNINAMI
8 člen
_ Skupnost bo v posameznem planskem obdobju te-Koee spremljala raven pokojnin odmerjenih v različ-n|h časovnih razdobjih z ravnijo pokojnin, odmerje-|tih v tem planskem obdobju, upoštevajoč razmerja,
I	vladajo v delitvenem sistemu na sploh in po posa-meznih panogah dejavnosti.
V začetku vsakega koledarskega leta pred iztekom srednjeročnega planskega obdobja bo skupnost izdelala strokovno gradivo, v katerem bo primerjala raven vseh Pokojnin, odmerjenih v različnih časovnih razdob-Ph, z ravnijo pokojnin, doseženo v planskem ob-ohju, v katerem je opravila primerjavo. Kriterij za razvrstitev pokojnin v posamezno razdobje je osebni ohodek ali osnova zavarovanja, ki je bila kot zadnja upoštevana za izračun pokojninske osnove.
Ugotovitve iz strokovnega gradiva bodo služile udeležencem družbenega dogovora za sprejem odločitve o utemeljenosti usklajevanja prej odmerjenih po-°jnin s kasneje odmerjenimi.
Če bodo udeleženci družbenega dogovora ugoto-v‘h> da so pcdane neutemeljene razlike med vsemi Prej odmerjenimi pokojninami in pokojninami, od-ruerjenimi v planskem obdobju, na katero se nanaša Primerjava pokojnin, bo skupnost na dogovorjen na-ln uskladila vse prej odmerjene pokojnine.
Če bodo udeleženci družbenega ^fcgovora ugotovili, a so neutemeljene razlike podane med pokojninami, merjenimi v posameznih razdobjih in pokojninami, . utrjenimi v planskem obdobju, na katero se nana-a primerjava pokojnin, bo skupnost na dogovorjen uačin uskladila le pokojnine iz razdobij, v katerih je
II	ugotovljen neutemeljen zaostanek.
11.	člen
Skupnost lahko opravi uskladitev prej odmerjenih pokojnin s kasneje odmerjenimi pokojninami tudi večkrat v srednjeročnem planskem obdobju v skladu z 28. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Uskladitev pokojnin po prvem odstavku tega člena družbenega dogovora lahko predlaga vsak pd udeležencev. Predlog mora vsebovati predloge, ki narekujejo predčasno obravnavo položaja upokojencev, katerim so bile pokojnine odmerjene do pričetka srednjeročnega obdobja.
Odločitev, ali se izvede uskladitev pokojnin po prvem odstavku tega člena, sprejmejo udeleženci družbenega dogovora soglasno na podlagi strokovnega gradiva, ki ga pripravi skupnost in je odvisna od utemeljenosti ugotovljenih zaostankov prej odmerjenih pokojnin za pokojninami, odmerjenimi v planskem obgobju do leta, v katerem je dan predlog za uskladitev.
Udeleženci družbenega dogovora se lahko tudi v tem primeru odločijo na podlagi ugotovitev iz strokovnega gradiva, da skupnost izvede na dogovorjen način uskladitev vseh prej odmerjenih pokojnin, pokojnin odmerjsnih v različnih razdobjih ali prej odmerjenih pokojnin posameznih kategorij oziroma kategorije upokojencev.
Pri ugotavljanju pogojev za odločitev o utemeljenosti uskladitve pokojnin po tem členu družbenega dogovora bodo udeleženci družbenega dogovora upoštevali pogoje, določene v 9. členu tega družbenega dogovora.
12.	člen
Če je rast nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v posameznem letu večja od rasti, dosežene v letu 1982, skupnost uskladi
s 1. januarjem naslednjega leta pokojnine upokojencev, pri katerih je bilo leto, v katerem je bila dosežena večja rast, zadnje leto dela, za odstotek, ki ga ugotovijo udeleženci tega dogovora, upoštevajoč doseženo rast nominalnih osebnih dohodkov in raven teh pokojnin.
Uskladitev pokojnin na podlagi prvega odstavka tega člena bo skupnost smela izvajati le do pričetka uporabe 25. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
13.	člen
Skupnost bo izvedla uskladitev pokojnin na podlagi 11. člena tega družbenega dogovora praviloma v začetku naslednjega leta po dani pobudi. Udeleženci družbenega dogovora pa se lahko dogovorijo tudi za drugačen začetek izvedbe uskladitve.
Potrebna sredstva za izvedbo uskladitve, določene v 11. členu in prvem odstavku 12. člena, bo skupnost zagotovila na podlagi finančnega načrta potrebnih sredstev za tekoče leto.
14.	člen
Za spremljanje izvajanja in razlago tega družbenega dogovora ustanovijo udeleženci odbor podpisnikov.
V odbor, določen v prvem odstavku tega člena družbenega dogovora, imenuje vsak od udeležencev dogovora po dva člana.
15.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh udeležencev družbenega dogovora.
16.	člen
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora lahko predlaga odboru podpisnikov vsak udeleženec tega družbenega dogovora.
17.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000/03-030
Ljubljena, dne 24. aprila 1985.
Udeleženci družbenega dogovora:
Za Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predsednik
Republiškega komiteja za delo Peter Toš 1. r.
"Za Zvezo sindikatov Slovenije članica
predsedstva RS ZSS
Marija Pukl 1. r.
Za Gospodarsko zbornico Slovenije član IO
Gospodarske zbornice Slovenije
Rado Bohinc 1. r.
Za Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji predsednik skupščine
Kodi Bregar 1. r.
lese.
Me podlagi 271. člena zakona o sistema državne
uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v skladu z 2. Členom družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/85) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 71. seji dne 20. junija 1985 sprejel
SKLEP
e osnovah In merilih za določitev osebnega dohodka
in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih
imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
1
S tem sklepom se določajo osnove in merila za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe, republiške organizacije ter samostojne stro-kovne službe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji).
2
Pri določanju osnov in meril za določanje osebnih dohodkov funkcionarjev se upošteva družbeno vrednotenje del in nalog, ki jih funkcionar opravlja v okviru določene funkcije in njegovega delovnega prispevka k uresničevanju funkcij organa.
3
Pri ugotavljanju družbene vrednosti posamezne funkcije se upoštevajo naslednji kriteriji:
—	družbeni pomen del in nalog, Id sestavljajo vsebino funkcije,
—	zahtevnost ter obseg del in nalog,
—	neposredna družbena odgovornost za opravljanje del in nalog.
Glede na navedene kriterije se določijo za posamezne funkcije naslednje osnove osebnega dohodka, izražene v točkah:
1.	1. Generalni sekretar Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije — do 1.327
2.	Funkcionarji, ki vodijo delovna telesa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in njihovi namestniki — 1.235—1.265
3.	Funkcionarji, Id vodijo samostojne strokovne službe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije — 1.047—1.204
II.	Funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe in republiške organizacije:
1.	Direktor Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje — do 1.327
2.	Direktor Republiške uprave za družbene prihodke, Zavoda SR Slovenije za statistiko, Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije, Zavoda SR Slovenile za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno 'n kulturno sodelovanje — 1.013—1.250
3.	Funkcionarji, ki vodijo druge republiške upravne organe in republiške organizacije — 991—1.022
III.	Namestniki funkcionarjev, ki vodijo samostojne republiške upravne organe in republiške organizacije:
1- Namestnik direktorja Republiške uprave za družbene prihodke. Zavoda SR Slovenije za družbeno Planiranje. Zavoda SR Slovenije za statistiko, Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije, Zavoda SR Slo-'enije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno ’n kulturno sodelovanje — 952—1.181
2.	Namestniki funkcionarjev, ki vcdijo druge republiške- upravne organe in republiške organizacije ter samostojne strokovne službe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije — 952—1.013
IV.	Funkcionarji in njihovi namestniki, ki vodijo 'epubliške upravne organe v sestavi — 793—1.013
Osnove osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka se povečajo zaradi vrednotenja posebnih pogojev dela ■n odgovornosti skladno z določili zakona o notranjih zadevah in zakona o splošni ljudski obrambi in druž-heni samozaščiti, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter sklepom izvršnega sveta Skupščine SR Slo-'enije o povečanju osnov osebnega dohodka za de-lavce v inšpekcijskih službah.
4
Osnova mesečnega osebnega dohodka, določena na podlagi 3. točke, tega sklepa, se poveča glede na delovno dobo, ki se šteje v pokojninsko dobo:
od 1 do 5 let delovne dobe za 1"/»,
°d 5 do 10 let delovne dobe za 2 •/«,
°d	10	do	15	let	delovne	dobe	za	4 •/»,
°d	15	do	20	let	delovne	dobe	za	6 6/o,
°d	20	do	25	let	delovne	dobe	za	8 °/o,
°d	25	do	30	let	delovne	dobe	za	10 °/o,
nad 30 let“delovne dobe za 12 Vo.
5
Funkcionarji prejemajo mesečno akontacijo oseb-nsga dohodka, ki jo določi Komisija Izvršnega sveta '-upščine SR Slovenije za kadrovske in administra-tivne zadeve na osnovi števila točk po 3. in 4. točki ega sklepa in vrednosti točke, ki se uporablja za iz-račun sredstev za osebne dohodke delavcev v repub-‘ških upravnih organih.
Sredstva za osebne dohodke funkcionarjev se zagotavljajo v okviru sredstev za delo organa.
6
Osebni dohodek funkcio-^Ha se lahko izjemoma Poveča tudi glede na ugotovljene rezultate pri oprav-
ljanju funkcije. V tem primeru Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve za določeno obdobje -poveča osebni dohodek funkcionarja do višine 10 °/o osnove iz 3. točke tega sklepa v naslednjih primerih:
—	če sta se povečala obseg in zahtevnost nalog, predvidenih v programu dela,
—	če mora poleg svoje funkcije stalno ali začasno opravljati naloge, ki niso sestavni del nalog, določenih za njegovo funkcijo,
—	če se je zahtevnost nalog tako povečala, da je potrebna izjemna delavnost in prizadevanje, da bi se programirane in dodatne naloge čim bolje opravile,
—	če je dosegel izredne uspehe in ima posebne zasluge za hitro in uspešno izvrševanje posameznih nalog in je izkazal izjemne rezultate dela.
Delovni prispevek funkcionarja dokončno oceni Izvršni svet Skupščine SR Slovenije enkrat letno, praviloma tedaj, ko obravnava in ocenjuje delo posameznega organa.
7
Glede višine nadomestila osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni, dnevnic za službeno potovanje in stroškov za prenočevanje, povračila potnih stroškov in povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene, nadomestila za ločeno življenje, povračila stroškov ob selitvi iz kraja stalnega bivališča v kraj zaposlitve, regresa za organizirano prehrano med delom, nadomestila stroškov za prevoz na delo in z dela, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad, nagrade ob odhodu v pokoj ter drugih prejemkov in nadomestil, prispevka za izobraževanje ter prispevka za stanovanjsko izgradnjo, se za funkcionarje uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnega organa, v katerem opravljajo stalno funkcijo. •
Funkcionar, ki opravlja funkcijo zunaj kraja stalnega prebivališča, je upravičen štirikrat mesečno do povračila potnih stroškov od kraja, kjer opravlja svojo funkcijo, do kraja stalnega prebivališča in nazaj.
8
Funkcionar, ki po poteku dobe, za katero je bil imenovan, ni ponovno imenovan in ni razporejen k delom in nalogam v upravnem organu, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, ali ki razporeditve k takim delom in nalogam ne sprejme, ima šest mesecev pravico do osebnega dohodka v višini zadnjega mesečnega dohodka pred iztekom mandata s povečanji osebnega dohodka, ki veljajo za funkcionarje po tem sklepu in prejemkov, ki so predvideni s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti Organa, v katerem uresničuje pravice iz delovnega razmerja.
9
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije z dne 23. decembra 1982 (Uradni list SRS, št. 46/82).
10
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1985.
St. 113-02/82-10/25
Ljubljana, dne 20. Janija 1965.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Janez Bohorič 1. r.
1061.
Na podlagi 128. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 71. seji dne 20. junija 1985 sprejel
SKLEP
o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov vodilnim delavcem v republiških upravnih organih, republiških organizacijah in strokovnih službah Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
1
S tem sklepom se določajo osnove in merila za določanje osebnih dohodkov vodilnim delavcem v republiških upravnih organih, republiških organizacijah in strokovnih službah Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine 'SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavci).
2
Vodilni delavci pridobivajo osebne dohodke v od-vistiosti od rezultatov njihovega dela in njihovega osebnega prispevka, ki so ga dali s svojim živim in minulim delom k izvrševanju funkcij, del in nalog upravnega organa. Izhodišče za določanje osebnega dohodka so dela in naloge, ki so v skladu z zakonom opredeljene v aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
Sredstva za osebne dohodke vodilnih delavcev se zagotavljajo v okviru dohodka delovne skupnosti.
3
Pri delitvi sredstev za osebne dohodke vodilnih delavcev na podlagi živega dela se upoštevajo naslednje osnove:
—	zahtevnost del in nalog glede na sestavljenost dela, odgovornost za delo, psihofizične obremenitve ter pogoje dela,
—	dejanski rezultati dela, ki se odražajo v osebnem prispevku vodilnega delavca in v skupnih rezultatih dela delovne skupnosti pri izvrševanju funkcij, del in nalog upravnega organa na podlagi izvršenega programa dela upravnega organa.
4
Zahtevnost del in nalog se izrazi s točkami, in sicer tako da se ovrednoti: ,
sestavljenost dela, pri čemer se upoštevajo zlasti: teoretično in praktično znanje, specialna znanja, delovne izkušnje, sposobnost m spretnost za opravljanje
dela — 355—575
odgovornost za delo, pri čemer se upoštevajo zlasti: odgovornost za pravilno opravljanje dela, samostojnost pri delu, odgovornost za vodenje, odgovornost za razpolaganje z družbenimi sredstvi — 125—195
psihofizične obremenitve, pri čemer se upoštevajo zlasti: umski in fizični napor ter napor iz komunikacij — 125—195
pogoji dela, pri čemer se upoštevajo zlasti: razmere, v katerih vodilni delavci opravljajo svoja dela in naloge — 45—75.
Glede na osnove in merila iz prejšnjega odstavka se dela in naloge vodilnih delavcev razvrščajo in vrednotijo po naslednjih skupinah:
I.	republiški svetovalec — 895—1033
II.	republiški podsekretar in podsekretar v samostojnih strokovnih službah Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije — 820—933
III.	sekretar republiškega družbenega sveta — 790—820
IV.	pomočnik funkcionarja, ki vodi samostojni republiški upravni organ, republiško organizacijo oziroma samostojno strokovno službo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije — 787—895
V.	načelnik uprave za notranje zadeve — 768— 841
VI.	svetovalec funkcionarja, ki vodi samostojni republiški upravni organ, republiško organizacijo oziroma samostojno strokovno službo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije — 720—819
VII.	pomočnik funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ v sestavi — 666—712
VIII.	svetovalec funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ v sestavi — 650—666.
Vrednost del in nalog vodilnih delavcev iz prejšnjega odstavka se poveča zaradi vrednotenja posebnih pogojev dela in odgovornosti ■ skladno z določili zakona o notranjih zadevah, zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter sklepom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o povečanju osnov osebnega dohodka za delavce v inšpekcijskih službah.
5
Dela in naloge posameznega -vodilnega delavca, določena v aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa, ovrednoti Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve na podlagi določb prejšnje točke in na predlog predstojnika upravnega organa.
6
Dejanski rezultati dela, ki se odražajo v delovnem prispevku vodilnega delavca k izvrševanju funkcij,
del in nalog upravnega organa, se ocenjujejo mesečno. Delovni prispevek vodilnega delavca oceni na predlog predstojnika organa Komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve, delovni prispevek vodilnega delavca v republiškem upravnem organu v sestavi pa predstojnik organa, v katerega sestavi je upravni organ.
7
Pri ugotavljanju in vrednotenju delovnega prispevka vodilnega delavca se upošteva zlasti:
—	kvaliteta opravljenega dela in kakovost dose-zenih rezultatov,
—	količina opravljenega dela in s tem obseg dela in izrabo delovnega časa,
—	gospodarnost dela, ki se izraža kot racionalnost
Pri uporabi in trošenju materiala, energije, denarnih sredstev.
Pri ugotavljanju in vrednotenju delovnega prispevka vodilnega delavca po osnovah iz prejšnjega odstavka se upošteva tudi ocena delovnega prispevka organizacijske enote, ki jo vodi oziroma v kateri dela.
8
Osebni dohodek, določen na podlagi 4. točke tega sklepa, se poveča glede na delovno dobo, ki se šteje v Pokojninsko dobo:
od 1 do 5 let delovne dobe za 1 “/o, od 5 do 10 let delovne dobe za 2 •/*, od	10	do	15	let	delovne	dobe	za	4 “/o,
od	15	do	20	let	delovne	dobe	za	6 "/e,
od	20	do	25	let	delovne	dobe	za	8 */o,
od	25	do	30	let	delovne	dobe	za	10°/e,
nad 30 let delovne dobe za 12 “/t.
9
Vodilni delavci prejemajo mesečno akontacijo osebnega dohodka, ki se določi na osnovi števila točk Po 4. in 8. točki tega sklepa in vrednosti točke, ki se uporablja za izračun sredstev za osebne dohodke delavcev republiških upravnih organov zmanjšane za odstotek, ki ga določi Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovske in adminstrativne zadeve in ki se uporabi za nagrajevanje delovnega Prispevka vodilnega delavca.
10	.
Število točk določeno v 4. točka tega sklepa, se v lotu 1986 poveča skladno s programom usklajevanja osebnih dohodkov in zagotavljanja sredstev za osebne
dohodke delavcev organov, ki se financirajo iz republiškega proračuna.
11
Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o osnovah in merilih za določanje osebnih do-odkov vodilnim delavcem v republiških upravnih organih, republiških organizacijah in strokovnih shiž-«h Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije z dne decembra 1982 (Uradni list SRS, št. 46/82).
12
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SBS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 113-02/82-16/26 Ljubljana, dne 26. junija IMS.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Janez Bohorič L r.
1662.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8/85. 10/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17/85, 18/85, 19/85, 21/85, 23/85)
I.	V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevek it
dohodka po osnovi osebnega dohodka se:
Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,67 nadomesti s stopnjo
11,22
—	v stolpcu 6 stopnja 13,60 nadomesti s stopnjo 14,15
II.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 21. junija 1989.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodka Tone Pengov 1. r.
1063.
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji
DOGOVOR
o usklajevanju davčne politike v letu 1985
1.	člen
Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1985 izhajale iz naslednjih načel:
—	da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbujajo zavezanci k večji produktivnosti dela, in da ne pride do razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, razen tistih, ki so pogojene z razvojnimi cilji;
—	da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi;
—	da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in učinkovito uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.	člen
Udeleženke se bodo v letu 1985 prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju.
3.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1985 dosledno izterjevale vse odmerjene davke in prispevke, ki dospejo v plačilo.
4.	člen
Udeleženke bodo v letu 1985 predpisale naslednje davke, ki so po zakonu dohodek občin:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti,
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo,
9.	davek od prometa proizvodov in storitev.
1.	Davek od osebnega dohodka delavcev
5.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1985 občine, katerim se odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, in ki prejemajo dopolnilna, sredstva iz republiškega proračuna, predpisale
stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,35 odstotka, ostale občine pa v višini do 0,35 odstotka.
2. Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
6.	člen
Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po katastrskem dohodku, predpisale proporcionalne stopnje po skupinah katastrskih občin v naslednjih mejah:
I. skupino od 12 do 14 odstotkov
II. skupino od 8 do 10 odstotkov
III.	skupino od 4 do 6 odstotkov
IV.	skupino od I do 3 odstotkov.
Stopnjo davka iz kmetijstva na dohodke od gozda bodo udeleženke predpisale v višini od 25 odstotkov do 32 odstotkov.
Za zavezance, ki niso sami, ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, bodo udeleženke v letu 1985 ne glede na razvrstitev v skupine katastrskih občin, predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini od 10 odstotkov do 25 odstotkov in dodatno stopnjo davka na dohodke od gozda v višini od 20 odstotkov do 30 odstotkov.
7.	člen
Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo v višini 25 odstotkov do 30 odstotkov.
8.	'člen
Udeleženke bodo predpisale začasno oprostitev davita iz kmetijstva za dohodke od zemljišč, na katerih še zasadijo: novi vinogradi do 5 let, novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi do 10 let. Dobo začasne oprostitve za nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade bodo udeleženke po vrstah nasadov, glede na dobo do začetka polne rodnosti, uskladile v regionalnih okvirih.
9.	člen
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov Iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana.
10.	člen
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski In prometni pogoji posebno slabi, če je zemljišče obdelano v skladu z zakonom a kmetijskih zemljiščih in pod pogoji, ki jih po predhodni uskladitvi v regiji, določi občinska skupščina.
Za zavezane? davka iz vi£i$is!dh krajev in zavezance davka iz IV. skupine katastrskih občin lahke udeleženke, v skladu z razvojno politiko kmetijstva v občini, uvedejo oprostitev davka, odmerjenega od katastrskega dohodka negozdnih površin po dodatni stopnji-
11.	člen
Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, vključenim v družbeno organizirano proizvodnjo, ki sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve setvenih plapov opčim upoštevajoč proizvodne možnosti kmetjje ppd pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakopom o kmetijskih zemljiščih, davčna olajšava se prizna v vjšini d° 10 odstotkov od odmerjenega davka, druge pogoje bodo ndeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale davčno olajšavo zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto v višini do 50 odstotkov od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in y preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene v višini do 80 odstotkov, za dobo največ 5 let in odvisno od višine vloženih sredstev. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50 odstotkov katastrskega dohodka zemljišča, vendar najmanj 80.000 din. Druga merila za priznavanje davčnih olajšav usklajujejo udeleženke v regionalnih okvirih.
12.	člen
Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave v obliki znižanja odmerjenega davka:
1. Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo in sicer:
	•/.
— za zakup nad 1 do 3 leta	30
— za zakup nad 3 do 5 let	50
— za zakup nad 5 do 7 let	70
— za zakup nad 7 let	100
Qd odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako
zemljišče.
2.	Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov v višini do 80 odstotkov od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let. Druga merjla in višino olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
3.	Zavezancem, ki imajo učence in študente na Proizvodnem delu oziroma delovni praksi v višini 15 odstotkov od izplačanih nagrad.
4.	Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki sp n3 rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe v višini 10 pdstptkov od odmerjenega davita.
5.	Za zemljišča v obmejnem pasu in na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno — do 1Q0 odstotkov.
6.	Za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno do 100 odstotkov.
7.	Za zemljišča, na katerih §e z investicijami zavezanca izvede melioracija do 100 odstotkov, za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija pa do 50 odstotkov za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let.
13.	člen
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, predložijo -n kmetijstvo pristojni občinski upravni organi do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča
Udeleženke bodo dohodkovne cenzuse, opredeljene z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, valorizirale s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.
3.	Davek od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti
14.	člen
Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo, lahko tudi po skupinah dejavnosti, v višini od 28 odstotkov do 35 odstotkov.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena bodo udeleženke za davek iz poklicnih dejavnosti, ki so posejanega družbenega pomena, predpisale proporcionalno stopnjo v višini 10 odstptkoy
Stopnje davka iz prvega odstavka tega člena so za 5 odstotnih točk višje za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obUki postranskega pokiipa oziroma za 10 odstotnih točk višje za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane.
15.	člen
Udeleženke bodo v skladu z merili zakona o davkih občanov določile pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti v višini najmanj 50/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, pavšalni letni znesek davka iz poklicnih dejavnosti pa v višini najmanj 2 "/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
16.	člen
Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in opravljajo dejavnosti, katerih razvoj želijo pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva,
predpisale dodatno znižanje davčne osnove do 25 %> za dobo do 5 let.
Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, predpisale davčno olajšavo v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska od 20 "/o do 40%> za dobo do 5 let. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
17.	člen
Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah (deficitarne dejavnosti), bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini od 20 do 40 °/o od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti, za delovno intenzivne dejavnosti pa v višini od 20 do 70 %> od odmerjenega davka. Merila za opredelitev delovno intenzivnih dejavnosti določijo občinske skupščine.
Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, bodo udeleženke določile davčne olajšave za prvo leto v višini 100 °/o, za drugo leto v višini 50 0/o. za tretje leto v višini 25 “/o, razen za dejavnosti, ki jih občina izvzame iz olajšav. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 »Z« celotnega prihodka s strežbo' hrane in preftočišči, se prizna davčna olajšava v višini do 30 % od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata.
Zavezancu davka, obdavčenemu po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, -za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancu, obdavčenemu v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je. s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža:
—	za 5*/«, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10»/»,
—	za 10 Vo, če znaša odstotni delež izvoza od 10
do 20*/«,
—	za 15 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 »/e,
—	za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 0/o,
—	za 35 o/o, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 »/o.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka 'se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava do 300A> od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let.
Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava do 30 Vo od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti.
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višni do 25 Vo od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti.
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 °/o od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke, otroke ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 °/o za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšhlnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz trinajstega odstavka tega člena priznavajo davčne olajšave v višini do 10 %>.
Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80% odmerjenega davka s tem. da se 100 % olajšava iz drugega odstavka in olajšava iz četrtega odstavka tega člena v navedeno omejitev ne všteva.
Od dohodkov doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega
enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Določbe drugega, četrtega, petega, šestega, dvanajstega, trinajstega, štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti.
18.	člen
Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, priznavale izdatke za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.
19.	člen
Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer:
A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti:
1. od dohodkov raznašaicev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi' lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10%,
2	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prndaio izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zaba-višč. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ah umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan 'zdeluje priložnostno 25 %.
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih Razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbira-niem mleka, s pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke; od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 % telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela; od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s pod-r°čja kmetijstva; od dohodkov zbiranja, prenosa, in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih; od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi.
Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davki v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale olajšave za davek Po odbitku od dohodkov, doseženih z organiziranim
delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij v SR Sloveniji v višini 50 %.
B. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40 %.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.
4.	Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
20.	člen
Udeleženke bodo za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale stopnje v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic od 28 % do 35 %,
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5 %.
21.	člen
Davek po odbitku iz dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20%,
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3 %, za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe, pa v višini 20 %.
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stop-pjo 40 %.
Stopnje davkov po odbitku iz 19. in 21. člena dogovora se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 20. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks.
,	22. člen
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 20. in 21. člena dogovora, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, bodo udeleženke povečale za 50 */*.
23.	člen
Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov.
5.	Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic
24.	člen
Udeleženke bodo predpisale stopnje davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic tako, da bo stopnja pri osnovah do 50.000 din znašala v višini 15 %>, pri osnovah nad 300.000 din pa med 60 °/o in 70 Vo.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo tekoče dopolnjevale vzpostavljanje evidence o oddajanju stanovanj ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem. Podatke za dopolnjevanje evidenc zagotavljajo za stanovanjske zadeve pristojni organi, pri-javno-od javne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti.
6.	Davek od premoženja
25.	člen
Udeleženke bodo v letu 1985 predpisale stopnje davka od premoženja v naslednji višini:
1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
Osnova din		•Z.
	do' 1,000.000	0,10
nad 1,000.000	do 2,000.000	0,20
nad 2,000.000	do 4,000.000	0,30
nad 4,000.000	do 6,000.000	0,45
nad 6,000.000	do 8,000.000	0,65
nad 8,000.000	do 10,000.000	0,85
nad 10,000.000		1,00
2. Za prostore za počitek oziroma rekreacijo bodo udeleženke pri osnovi do 1,000.000 din predpisale stopnjo v višini najmanj 0,20 0/o, pri osnovi nad 10,000.000 din pa v višini najmanj 1,50 “/o.
Višino davčnih stopenj bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih tako, da bo od tega premoženja izenačena obdavčitev.
3. Poslovni prostori
Osnova din		
	do 1,000.000	0,15
nad 1,000.000	do 2,000.000	0,35
nad 2,000.000	do 3,000.000	0,55
nad 3,000.000	do 4,000.000	0,75
nad 4,000.000	do 5.000.000	1,00
nad 5,000.000		1,25
4.	Plovni objekti
— nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 din in po 8.000 din ža vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5 %>.
Udeleženke bodo za zavezance davka od premoženja predpisale obvezno vložitev davčne napovedi za plovne objekte.
Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.
f. Davek na dobitke od iger na srečo
26.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15 °/e.
Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 10.000 din.
8.	Davek od prometa proizvodov in storitev
27.	člen
Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm. Stopnje davka so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo:
—	15 °/», če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave,
—	10 Vo, če je vozilo prodano po preteku 1 leta do 2 let od nabave.
Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
28.	člen
Udeleženke bodo v letu 1985 predpisale stopnjo posebnega občinskega davka od piva v višini 30 Vo.
Udeleženke bodo kot osnovo za posebni občinski davek od prometa alkoholnih in brezalkoholnih pijač določile prodajno ceno, od katere se obračunava davek po benificiranih stopnjah v višini 30 Vo od stopenj sprejetih z občinskimi odloki.
Udeleženke bodo izenačile obdavčevanje domačih in uvoženih alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
29.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom.
9.	Druge določbe
30.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo poenotile določbe glede odloga plačil davka in obročnega plačevanja davčnega dolga. Enotne kriterije za odlog plačila in za obročno odplačevanje pripravi odbor udeleženk.
31.	člen
Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov.
Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih:
— okrepljen neposreden hadzor nad tem, kako davčni zaVezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti;
—	zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov;
—	dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti;
—	učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov.
32.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokov-nd in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo.
V samoupravnem sporazumu o skupnih izhodiščih 'a nekaterih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skup-nosti upravnih in drugih organov družbenopolitične skupnosti se določijo osnove po katerih se izjemno dodatno vrednotijo posebni pogoji dela in odgovornosti v upravah za družbene prihodke.
33.	člen
Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke.
Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke 'Z prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona 0 upravah za družbene prihodke, se uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke ali, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti.
34.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1985 dajale pobude odboru udeleženk za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo sprejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer i® to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih fazlogov potrebno.
35.	člen
Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima lo članov in njihove namestnike. Predstavnike °bčim in njihove namestnike v odbor udeleženk ime-nujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno.
36.	člen
Odbor. udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe.
37.	člen
Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve lesa dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe.
O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij.
38.	člen
Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-teh-nične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene prihodke.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk.
39.	člen
Na podlagi sprejetih sklepov občinskih skupščin o pristopu k dogovoru se dogovor objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-22/84
Datum, dne 31. maja 1985.
Podpisnice: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik. Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Titovo Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec.
1064.
Na podlagi 35. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) in 17. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82), izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi poprečnega obračunanega mesečnega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Stoveniji za obdobje januar—marec 1985
I
Na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje januar—marec 1985 znašajo poprečni obračunani mesečni osebni dohodki ha delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za bbdobje januar— marec 1985:
v dinarjih
zap. št.	9Ura podskupine dejavnosti	—	1” ilis c •a c 2 n-i Sha n:! SeS*
1	1	3	4
1.	946161	Proizvodnja hidroelektrWne energije	68.276
2.	010162	Proizvodnja termoeiektrične energije	62.486
3.	010103	Proizvodnja jedrske električne energije	96313
4.	610104	Prenos električne energije	61.509
5.	010105	Distribucija električne energije	54.595
6.	010202	Pridobivanje rjavega premoga	64.429
7.	010203	Pridobivanje in sušenje lignita	76.946
8. 1.	010500 010711	Proizvodnja naftnih derivatov Probrrodnja serovega železa	52.817 56.076
10.	010712	Proizvodnja surovega jekla	62.155
11.	010713	Proizvodnja valjanega, vlečnega in kovanega jekla	57311
12.	010720	Proizvodnja ferolegur	63.390
13.	010820	Proizvodnja rud in koncentratov svinca in cinka	60.595
14.	610920	Proizvodnja svinca	64.728
15.	010941	Proizvodnja glinice	55.996
16.	010942	Proizvodnja aluminija	56.805
17.	010992	Proizvodnja živega srebra	66.300
18.	011010	Predelava aluminija	53.016
19.	011091	Predelava bakra in bakrovih zlitin	59.251
20.	011093	Predelava cinka	53.430
21.	011099	Predelava drugih barvastih kovin	69.489
22.	011113	Proizvodnja kremenovega peska	40.809
23.	011119	Proizvodnja drugih nekovinskih rudnin	53.930
24.	011121	Proizvodnja morske soli	49.099
25.	011212	Proizvodnja embalažnega stekla	59438
26.	011219	Proizvodnja drugega stekla	46.681
27.	011220	Proizvodnja nezgorljivega materiala	50.377
28.	011231	Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo	46.482
29.	011232	Proizvodnja stavbne-tehnične keramike in porcelana	48.461
30.	011291	Proizvodnja azbestnih izdelkov	58.809
1	2	3	4
31.	011292	Proizvodnja ogijikografitnih izdelkov	58.942
32.	011299	Druga predelava nekovinskih rudnin	SfcTM
33.	611311	Proizvodnja litih, kovanih in stiskanih izdelkov	53.127
34.	011312	Proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala	49.209
35.	011313	Proizvodnja orodja	54.560
3«.	011314	Proizvodnja kovinske embalaže	51.7« 1
37.	011315	Proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov in drugega žičnega blaga	50.135
38.	611319	Proizvodnja drugega kovinskega reprodukcijskega materiala	50.044
39.	011320	Proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij	48.690
40.	011390	Proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov	>	47.670
41.	011411	Proizvodnja energetskih strojev in naprav	57.866
42.	011412	Proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev m naprav	54.997
43.	011413	Proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa	56.818
44.	Otl-419	Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih)	56.150
45.	011420	Proizvodnja kmetijskih strojev	48.699
46.	011430	Proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene namene, merilnih in kontrolnih instrumentov in naprav za avtomatizirano „ upravljanje (izvzemši tiste iz panoge 0117)	49.687
47.	011511	Proizvodnja timih vozil	46.896
48.	011512	Popravilo timih vozil	48.747
49.	011551	Proizvodnja motorjev	49.269
50.	011522	Proizvodnja tovornjakov in posebnih vozil	50.661
51.	011523	Proizvodnja osebnih avtomobilov	41.029
52.	011524	' Proizvodnja traktorjev	47.058
53.	011525	Proizvodnja motornih koles in mopedov	39.295
54.	011526	Proizvodnja koles	44.212
55.	011527	Proizvodnja delov in pribora za motoma vozila	45.397
56.	011590	Proizvodnja drugih prometnih sredstev	55-588
57.	011601	Pomorske ladjedelnice	56.896
58.	011710	Proizvodnja električnih strojev in naprav	50.936
1	2	3	4
59.	011721	Proizvodnja sestavnih delov elektronskih aparatov in naprav	45.200
60.	011722	Proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov ter elektroakustičnih aparatov in naprav	42.880
61.	011723	Proizvodnja komunikacijskih aparatov in naprav	52.652
62.	011724	Proizvodnja merilne in regulacijske opreme, sredstev za upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu	53.659
63.	011729	Proizvodnja neomenjenih elektronskih aparatov in naprav	70.472
64.	011730	Proizvodnja kablov in vodov	54.667
66.	011741	Proizvodnja termičnih aparatov	. 44.154
66.	011742	Proizvodnja hladilnih aparatov in naprav	47.721
67.	011743	Proizvodnja aparatov in naprav za pranje in sušenje	46.895
68.	011749	Proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo	41.406
69.	011791	Proizvodnja elektroinstalacij-skega materiala	46.718
70.	011792	Proizvodnja žarnic in luminiscentnih cevi	46.674
71.,	011793	Proizvodnja akumulatorjev in galvanskih elementov	51.125
72.	011799	Proizvodnja neomenjenih elektrotehničnih izdelkov	48.738
73.	011810	Proizvodnja kemikalij (razen za kmetijstvo)	56.889
74.	011820	Proizvodnja kemikalij za kmetijstvo	56.828
75.	011831	Proizvodnja umetnih in sintetičnih vlaken	49.600
76.	011832	Proizvodnja plastičnih mas	57.332
77.	011910	Proizvodnja zdravil in farmacevtskih kemikalij	51.313
78.	011920	Proizvodnja pralnih sredktev in kozmetičnih preparatov	50.464
79.	011930	Proizvodnja barv in lakov	61.439
80.	011941	Proizvodnja embalaže in plastičnih mas	53.853
61.	011949	Druga predelava plastičnih mas	49.276
82.	011990	Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov	56.286
83.	012001	Proizvodnja in obdelava kamna	51.198
84.	012002	Proizvodnja gramoza in peska	53.167
85.	012111	Proizvodna apna	49.211
86.	012120	Proizvodnja cementa	56.536
87.	012130	Proizvodnja opeke in strešnikov	42.920
1	2	3	4
88.	012141	Proizvodnja azbestno-cementnih izdelkov	51.540
89.	012142 .	Proizvodnja predi zdelan ih gradbenih elementov	41.661
90.	012143	Proizvodnja bitumenskih materialov za ceste in strehe	51.866
91.	012201	Proizvodnja žaganega lesa	45.450
92.	012202	Proizvodnja furnirja in plošč	48.259
93.	012203	Impregniran je lesa	52.727
94.	012310	Proizvodnja lesenega pohištva	44.574
95.	012321	Proizvodnja lesene embalaže	44.303
96.	012322	Proizvodnja lesenih stavbnih elementov	47.315
97.	012323	Proizvodnja galanterije iz lesa in plute	46.444
98.	012410	Proizvodnja celuloze in papirja	59.202
99.	012421	Proizvodnja papirnate embalaže	58.553
100.	012429	Druga predelava papirja	44.880
101.	012512	Proizvodnja preje in sunkanca bombažnega tipa	45.248
102.	012513	Proizvodnja preje volnenega tipa	48.612
103.	012514	Proizvodnja preje in vrvi iz trdih in likastih vlaken	39.526
104.	012516	Proizvodnja sintetične krep preje in sukanca	51.637 .
105.	012521	Proizvodnja bombažnih tkanin (bombažnega tipa)	48.499
106.	012522	Proizvodnja volnenih tkanin (volnenega tipa)	42.666
107.	012523	Proizvodnja tkanin iz preje iz trdih-in likastih vlaken	40.333
108.	012524	Proizvodnja svilenih tkanin (svilenega tipa)	52.840
109.	012611	Proizvodnja trikotažnih tkanin	48.217
110.	012612	Proizvodnja trikotažnega perila	43.644
111.	012613	Proizvodnja trikotažnih oblačil	42.855
112.	012614	Proizvodnja nogavic	42 A 29
113.	012615	Proizvodnja pozamenterije	48.678
114.	012621	Proizvodnja perila (izvzemši trikotažno)	41.098
115.	012622	Proizvodnja oblačil	43.052
116.	012623	Proizvodnja gospodinjskega perila	46.035
117.	012624	Proizvodnja težke konfekcije	48.768
118.	012699	Proizvodnja neomenjenih tekstilnih izdelkov	«7.763
119.	012701	Proizvodnja težkega usnja	59.906
120.	012702	Proizvodnja svinjskega usnja	96.766
121.	012810	Proizvodnja usnjene obutve	41.385
122.	012820	Proizvodnja usnjene galanterije	44.706
1	2	3	4
123.	012830	Proizvodnja usnjene in krznene konfekcije	45.392
124.	012901	Proizvodnja pnevmatik za vozila	57.851
125.	012909	Drugi izdelki iz kavčuka	53.506
126.	013010	Mletje in luščenje žita	49.233
127.	013021	Proizvodnja kruha in peciva	50.619
128.	013022	Proizvodnja testenin	43.762
129.	013030	Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave	47.556
130.	013041	Klanje živine	43.038
131.	013042	Predelava in konzerviranje mesa	44.394
132.	013043	Predelava in konzerviranje rib	47.095
133.	013050	Predelava in konzerviranje mleka	48.867
134.	013060	Proizvodnja sladkorja	44.033
135.	013072	Proizvodnja bonbonov in slaščic	42.376
136.	013080	Proizvodnja rastlinskih olj	
		in masti	50.780
137.	013099	Proizvodnja začimb, kakovine in drugih živilskih proizvodov	48.500
138.	013111	Proizvodnja alkohola rastlinskega izvora	35.028
139.	013112	Proizvodnja piva	49.970
140.	013113	Proizvodnja vina	- 49.717
141.	013119	Proizvodnja drugih alkoholnih pijač	39.039
142.	013121	Proizvodnja osvežujočih pijač	42.351
143.	013122	Proizvodnja mineralne vode	47.826
144.	013200	Proizvodnja krmil	55.464
145.	013320	Predelava tobaka	43.519
146.	013400	Grafična dejavnost	48.969
147.	013500	Dodelava, predelava in proizvodnja surovin iz odpadkov (recirkulacija surovin)	45.438
148.	013901	Proizvodnja učil in telesno-kulturnih rekvizitov	53.584
149.	013902	Proizvodnja gramofonskih plošč in glasbil	46.149
150.	013904	Proizvodnja nakita	62.037
151.	013909	Druga neomenjena industrija	44.242
152.	020110	Poljedelstvo	47.003
153.	020121	Pridelovanje sadja	44.276
154.	020131	Pridelovanje grozdja	42.989
155.	020140	Živinoreja	46.836
156.	020201	Kmetijske storitve za rastlinsko oizvudnjo	47.970
157.	020202	Kmetijske storitve za živinorejo	54.484
158.	020301	Ribištvo na morju	49.177
159.	020302	Ribištvo na rekah, jezerih in ribnikih	48.273
1	2	3	4
160.	030001	Gojitev gozdov	44.004
161.	030003	Izkoriščanje gozdov	53.040
162.	030004	Lov in gojitev divjadi	50.638
163.	040002	Varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Varstvo pred poplavami in ledom. Varstvo pred erozijo in ureditev hudournikov	43.566
164.	050100	Visoka gradnja	39.816
165.	050201	Gradnja prometnih objektov	44.882
166.	050202	Gradnja hidrogradbenih objektov	45.507
167.	050203	Gradnja rudarskih objektov	69.538
168.	050209	Gradnja drugih objektov nizke gradnje	46.435
169.	050301	Napeljava in popravila gradbenih instalacij	49.409
170.	050302	Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu	47.049
171.	060101	Prevoz potnikov in blaga	50.267
172.	060102	Vleka vlakov	56.737
173.	060103	Vzdrževanje in snaženje vozov	50.276
174.	060104	Vzdrževanje prog	41.586
175.	060105	Vzdrževanje naprav	49.146
176.	060201	Prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu	60.826
177.	060401	Prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu	87.887
178.	060402	Letališke storitve	49.571
179.	060501	Prevoz potnikov v cestnem prometu	52.682
180.	060502	Prevoz blaga v cestnem prometu	57.162
181.	060503	Storitve o cestnem prometu	68.947
182.	060601	Prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu	55.051
183.	060602	Prevoz potnikov s taksi avtomobili	36.986
184.	060609	Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi	56.767
185.	060709	Cevovodni transport	74.062
186.	060801	Prekladalne storitve v lukah	58.475
187.	060803	Prekiadalne storitve na železniških postajah in drugih mestih	47.749
188.	060900	PTT storitve	48.141
189.	070111	Trgovina na drobno s kruhom, pecivom, mlekom in mlečnimi izdelki	46.578
190.	070113	Trgovina na drobno z mesom, ribami in mesnimi izdelki	41.218
191.	070114	Trgovina na drobno z raznimi živili, alkoholnimi pijačami in proizvodi za hišne potrebe	41.503
1	2	3	4	1	2	3	4
192.	070121	Trgovina na drobno s tkaninami		219.	070250	Trgovina z mešanim blagom na	
		in konfekcijo	46.010			debelo	52.865
193.	070122	Trgovina na drobno z obutvijo,		220.	070260	Trgovina z industr. odpadki na	
		usnjem, gumo in plastiko	45.093			debelo	76.594
194.	070123	Trgovina na drobno s kovinskim		221.	070310	Zunanja trgovina z živilskimi	
		in elektrotehničnim blagom	45.822			proizvodi	58.122
195.	070124	Trgovina na drobno s kurivom		222.	070320	Zunanja trgovina z neživilski-	
		in gradbenim materialom	48.973			mi proizvodi	66.302
196.	070125	Trgovina na drobno s pohištvom	51.204	223.	080111	Hoteli, moteli, penzioni in tu-	
197.	070127	Trgovina na drobno z barvami, laki in kemikalijami	55.500			ristična naselja s sezonskim poslovanjem	49.259
198.	070128	Trgovina na drobno s knjigami in pisarniškim materialom	47.927	224.	080112	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s celoletnim poslovanjem	43.866
199. 200.	070129 070131	Trgovina na drobno s tobakom in drugimi neživilskimi izdelki	46.452	225. 226.	080113	Delavski, otroški in mladinski počitniški domovini Druge nastanitvene storitve	62.310
		Blagovnice	43.029				
					080119		40.506
201.	070132	Druga trgovina z mešanim blagom	40.023	227.	080121	Restavracije s postrežbo	43.442
202.	070140	Trgovina z vozili in deli		228.	080122	Restavracije s samopostrežbo	51.124
		na drobno	52.369	229.	080123	Restavracije družbene prehrane	44.572
203.	070150	Trgovina z naftnimi derivati		230.	080129	Druge storitve prehrane	42.253
		na drobno	57.508	231.	080190	Druge gostinske storitve	42.904
204.	070211	Trgovina na debelo z žiti		232.	080201	Turistične agencije	59.498
205.	070212	in mlevskimi izdelki	56.307	233.	080202		
						Turistični uradi	73.230
		Trgovina na debelo z zelenjavo,					
		sadjem in izdelki	45.009	234.	090110	Izdelava predmetov iz nekovin	46.635
206.	070213	Trgovina na debelo		235.	090121	Popravilo in vzdrževanje cest-	
		z alkoholnimi pijačami	44.053			nih motornih vozil	49.755
207.	070214	Trgovina na debelo z živino		236.	090122	Popravilo in vzdrževanje izdel-	
		in perutnino	45.362			kov precizne mehanike	49.623
208.	070219	Trgovina na debelo z raznimi		237.	090123	Izdelava raznovrstnih kovinskih	
		živili in proiz. za hišne potrebe	47.613			izdelkov	46.130
209.	070221	Trgovina na debelo s tkaninami		238.	090124	Storitve kovinskopredelovalne	
		in konfekcijo	56.513			obrti gospodinjstvom	66.608
210.	070222	Trgovina na debelo s surovimi		239.	090129	Druge storitve kovinskoprede-	
		kožami, volno ipd.	53.572			lovalne obrti	53.987
211.	070223	Trgovina na debelo s kovinskim in elektrotehničnim blagom	55.350	240.	090131	Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov	47.993
212.	070224	'Trgovina na debelo z gradbenim, sanitarnim in instalacijskim materialom	54.363	241.	090132	Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav	
							
							56.590
213.	070225	Trgovina na debelo s kemičnimi					
		izdelki, barvami in laki	57.706	242.	090133	Izdelava raznovrstnih elektrotehničnih izdelkov	60.800
214.	070226	Trgovina na debelo s papirjem, pisarniškim materialom in pri-		243.	090139	Popravilo in vzdrževanje	
		borom	65.971			elektr. strojev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprav	51.924
215.	070227	Trgovina na debelo z zdravili in sanitetnim materialom	63.391	244.	090140	Izdelava in popravilo lesenih predmetov	34.517
216.	070229	Trgovina na debelo s tobakom in drugimi neživilskimi izdelki	52.481	245.	090150	Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov	42.532
217.	070230	Trgovina z vozili, deli in pribo-					
		borom na debelo	54.677	246.	090160	Izdelava in popravila predme-	
218.	070240	Trvcv;na z naftnimi derivati na				tov iz usnja in gume	47.188
		debelo	67.209	247.	090171	Izdelava kruha in peciva	43.975
12	3
248.	090172	Klanje živine in predelava
mesa	44.386
249.	090179	Izdelava drugih živilskih pro-
izvodov	40.667
250.	090181	Izdelava predmetov iz plastičnih
mas	49.267
251.	990182	Izdelava in popravilo ortoped-
skih pripomočkov	51.811
252.	090183	Izdelava predmetov iz papirja	57.402
253.	090189	Izdelava in popravilo neomenje-
nih raznovrstnih proizvodov	40.526
254.	090201	Moške in ženske frizerske, koz-
metične in podobne storitve	38.613
255.	090202	Pranje, čiščenje in barvanje
perila in oblačil	42.546
256.	090209	Druge osebne storitve in sto-
ritve gospodinjstvom	41.678
257.	100101	Urejanje stavbnega zemljišča	49.222
258.	100102	Urejanje in vzdrževanje ulic in
prometnih poti	49.859
259.	100103	Urejanje in vzdrževanje par-
kov, zelenic in rekreacijskih površin	50.866
260.	100200	Stanovanjska dejavnost •	49.322
261.	100310	Proizvodnja in distribucija vode	49.584
262.	100320	Prečiščevanje in odvajanje od-
plak	53.293
S83.	100330	Proizvodnja, prenos in distribucija plina	60.904
264.	100340	Proizvodnja in distribucija toplote	64.396
285.	100351	Čiščenje javnih površin v naselju	52.735
866.	166352	Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov	44.967
267.	100390	Druge komunalne dejavnosti	47.267
268.	110102	Interne banke	59.683
269.	110103	Temeljne banke	53.784
270.	110104	Združene banke	60.397
271.	110109	Druge finančne organizacije	47.322
272.	110201	Zavarovanje	52.534
273.	110202	Loterija in stave	55.036
274.	110301 Javna skladišča in tržnice , 45.843
275.	110302	Storitve reklame in ekonomske
propagande	56.893
276.	110303	Komercialni posli pri uresniče-
vanju funkcije prometa blaga in storitev	53.685
277.	118309	Neomenjene storitve na področju
prometa	60.390
27S.	116461	Prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje	59.168
1	2	3	4
297.	110402	Projektiranje gradbenih objektov	65.018
280.	110403	Drugo projektiranje	69.331
281.	110404	Inženiring	70.109
282.	110405	Izmera in kartiranje zemljišča	49.869
283.	110500	Geološka raziskovanja	50.910
284.	110611	Raziskovalno-razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih	61.118
285.	110612	Raziskovalno-razvojne storitve v družbenih dejavnostih	74.738
286.	110620	Ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve	94.000
287.	110901	Storitve kontrole kakovosti in količine blaga	56.296
288.	110902	Prirejanje sejmov in razstav	57.360
289.	110903	Knjigovodske storitve	56.243
290.	110904	Odvetniške in druge storitve	64.107
291.	110905	Obdelava podatkov	64.705
292.	110909	Druge neomenjene storitve	63.900
293.	120111	Osnovno izobraževanje splošnega tipa	47.922
294.	120112	Osnovno specialno izobraževanje	55.016
295.	120113	Osnovno posebno izobraževanje	51.034
296.	120122	Srednje usmerjeno izobraževanje	52.504
297.	120131	Višje ekonomske in upravne, šole	78.710
298.	120132	Tehnične šole	70.889
299.	120133	Medicinske šole	70.169
300.	120134	Kmetijske in gozdarske šole	72.603
301.	120135	Pedagoške šole	70.250
302.	120139	Druge višje šole	30.944
303.	120141	Naravoslovno-matematične fakultete	68.242
304.	120142	Tehniške fakultete	79.518
305.	120143	Medicinske fakultete	45.893
306,	120144	Kmetijske, veterinarske in gozdarske fakultete	65.292
307.	120145	Fakultete in visoke šole družbenih ved	68.197
308.	120146	Umetniške akademije in fakultete	74.571
309.	120147	Fakultete za telesno kulturo	59.342
310.	120149	Druge visoke šole in fakultete	63.982
311.	120190	Drugo izobraževanje	49.888
312.	120201	Naravoslovno-matematične vede	74.181
313.	120202	Tehniške in tehnološke vede	67.130
314.	120203	Kmetijske, veterinarske in gozdarske vede	62.222
315.	120204	Medicinske vede	50.820
1	2	3	4
316.	120205	Družbene vede	77.251
317.	120206	Humanistične vede	71.741
318.	120209	Pomožne znanstveno-razisko-valne dejavnosti	78.435
319.	120311	Založniška dejavnost	54.330
320.	120312	Casopisno-založniška dejavnost	62.713
321.	120321	Muzeji, galerije, zbirke idr.	51.962
322.	120322	Knjižnice	46.537
323.	120323	Arhivi	53.352
324.	120324	Varstvo kulturnih dobrin, naravnih in drugih znamenitosti	35.507
325.	120331	Kullurno-izobraževalne dejavnosti	49.970
326.	120332	Dejavnosti, sorodne kulturno-izobraževalnim dejavnostim	45.386
327.	120341	Odrsko-glasbene dejavnosti	50.979
328.	120350	Radio in televizija	57.913
329.	120361	Snemanje filmov	63.819
330.	120363	Izposojanje in distribucija filmov	56.292
331.	120364	Predvajanje filmov	44.662
332.	120410	Organizacije, društva in klubi poklicnega športa	46.126
333.	120420	Organizacije, društva in klubi amaterskega športa	52.486
334.	130111	Zdravstveno-preventivno varstvo	54.070
335.	130112	Sanitarno varstvo	52.684
336.	130120	Ambulantno-poliklinično in dispanzersko zdravstveno varstvo	54.651
337.	130131	Stacionarno zdravstveno varstvo (brez rehabilitacije)	49.073
338.	130132	Medicinska rehabilitacija	44.829
339.	130140	Stomatološko zdravstveno varstvo	58.280
340.	130151	Transfuzija krvi	48.719
341.	130159	Druge oblike zdravstvenega varstva	49.498
.342.	130160	Lekarne	53.245
343.	130211	Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok	39.951
344.	130212	Dijaški in študentski domovi	47.289
345.	130221	Varstvo in oskrba socialno ogroženih otrok in mladine	41.826
346.	130222	Varstvo otrok in mladine z motnjami v razvoju in vedenju	50.693
347.	130231	Socialno varstvo normalnih odraslih oseb	43.753
348.	130232	Socialno varstvo telesno in duševno defektnih odraslih oseb	43.303
349.	130240	Socialno delo	53.570
II
Poprečni obračunani mesečni osebni dohodki na delavca po 1. točki tega sklepa so izračunani iz podatkov periodičnih obračunov organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti za obdobje januar—marec 1985, in sicer tako, da se iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu uspehu med letom — bilanca uspeha od 1. januarja do 31. marca 1985-« znesek v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 164 deli s številom zaposlenih delavcev v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 210. Dobljeni znesek se deli s 3.
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-1/85-II
Ljubljana, dne 20. junija 1985.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Generalni direktor
mag. Franc Knafelc L r.
1065.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika Matematika za 1. razred osnovne šole
Učbenik Matematika za 1. razred osnovne šo4e, ki so ga napisali Izidor Hafner, Ivana Mulec in Terezija Uran, se potrdi.
St. SS-61/40-53-S5 Ljubljana, dne 14. junija 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
dr. Bogdan Kavčič 1. r.
1066.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi Smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Matematika 3, drugi zvezek —
Polinomi. Kai^onalne funkcije. Krivulje drugega reda za srednje izobraževanje
v vzgojnoizobraževalnem programu: kmetijski me-hanizator, rudar in rudarski tehnik, bogatilec mineralnih surovin in tehnik za bogatenje mineralnih surovin, geovrtalec in geovrtalni tehnik, geološki tehnik, metalurgija, kemik, farmacevt, gumar, keramik, steklar, kovinar — strojnik, elektroenergetika, elektronika, telekomunikacije, gradbinec, geodezija, lesarstvo, grafičar, papirniški tehnolog, tekstilni mehanik, tekstilni konfekcionar, tekstilni kemik, usnjarsko-krznar-ski tehnolog, obutveni tehnolog, galanterijski tehnolog, usnjarsko-krznarski konfekcijski tehnolog, cestni promet, transport, signalnovarnostne naprave, PTT promet, navtika, špedicija in luški promet, ladijsko strojništvo, laboratorijska dela v zdravstvu, oblikovanje, veterinarski tehnik, trgovinska dejavnost, po-slovno-finančna dejavnost, kuharstvo, strežba, turistična dela, zdravstveno varstvo, zobotehnična dela,, fotografija, administrativna dejavnost, družboslovno-jezikovna dejavnost, kmetijec, živilec, gozdar, učitelj, računalništvo, splošni kulturni.
Učbenik Matematika 3, drugi zvezek — Polinomi. Racionalne funkcije. Krivulje drugega reda, ki ga je napisal P. Legiša, ustreza za pouk matematike v tretjem in četrtem letniku po programih 1 srednjega izobraževanja
St. SS-61/40-51-85 Ljubljana, dne 14. junija 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
dr. Bogdan Kavčič I. r.
1087.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika Matematika za 6. razred osnovne šole
Učbenik Matematika za 6. razred osnovne šole, ki so ga napisali Franc Galič, Nedeljka Kotnik, Ivan Pucelj, Franc Savnik in Terezija Uran, se potrdi.
St. SS-61/40-54-85 Ljubljana, dne 14. junija 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
1668.
V zvezi s prvo alino prvega odstavka 45. člena in 50. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi Smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika geografija zA prvi letnik srednjega izobraževanja
Učbenik Geografija, ki so ga napisali Slavko Brinovec in drugi, ustreza za pouk predmeta geografije v prvem letniku srednjega izobraževanja.
St. SS-61/40-52-85
Ljubljana, dne 14. junija 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
dr. Bogdan Kavčič 1. r.
1059.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št 5-582/80), je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP	x
o potrditvi učnih listov I Nuovi amici za pouk italijanskega jezika v 1. razredu osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom
Učni listi I Nuovi amici za pouk italijanskega jezika v 1. razredu osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom, ki jih je napisala Zdenka Sušanj, se potrdijo.
Št. SS-61/40-55-85 Ljubljana, dne 14. junija 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
dr. Bogdan Kavčič 1. r.	tir. Bogdan Kavčič 1. r.
ORGANI iN ORGANIZACIJE V OBČlMi
LJUBLJANA
1670.
Na podlagi določb pravilnika o merilih, postopku oblikovanja in določanju cen proizvodov in storitev TOZD Komunalna energetika Ljubljana je delavski svet TOZD Komunalna energetika Ljubljana na svoji
14. redni seji dne 29. marca 1985 predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na podlagi dogovora in aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa (Uradni list SRS. Št. 3/85 in 7/85) na svoji 157. seji dne 19. junija 1935 sprejel
SKLEP
o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja
1.	člen
Cene za dobavljeno toplotno energijo so naslednje:
1.	Za odjemalce s pavšalnim obračunom povprečna prodajna
zmesna cena	5.320,00	din/MWh
—	ogrevanje stanovanjskih
prostorov	5.108,70	din/MWh
—	ogrevanje poslovnih prostorov 6761,60 din/MWh
2.	Cena za odjemalce tople potrošne vode
(obračun po vodomeru)
—	za gospodinjstvo	372,02 din/m3
—	za ostale odjemalce	587,14 din/m3
3.	Cena za odjemalce
s toplotnimi števci povprečna cena za variabilne
stroške po števcu	4.342,48 din/MWh
— za ogrevanje stanovanjskih	
prostorov	4.177,19 din/MWh
— ogrevanje poslovnih	
prostorov	5.512,37 din'MWh
— ogrevanje potrošne vode	
na 60° C za gospodinjstvo	3.891.70 dirVMWh
oziroma	271,18 din. m3
— za ostale odjemalce	6.153,11 din/MV/h
oziroma	429,79 din m3
— ogrevanje stanovanjskih	
prostorov in potrošne vode na 600 c	4.201,32 din'MWh
— ogrevanje poslovnih	
prostorov in potrošne vode na 600 C	5.590,62 din/MWh
povprečna cena za	
priključno moč (fiksni stroški)	1,512.972,38 din/MW/leto
stanovanjski prostori	
— ogrevanje prostorov	1,351.995,64 din'MW/leto
— ogrevanje prostorov	
in potrošne vode ria 60° C	1,368.241,66 din/MW/leto
poslovni prostori	
— ogrevanje prostorov	2,055.134,98 din,MW/leto
— ogrevanje prostorov	
in potrošne vode na 60° C	2,096.422,97 din/MW/Ieto
Cena za priključno moč — fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno, to je v dvanajstinah.
2.	člen
TOZD Komunalna energetika ' Ljubljana lahko prične zaračunavati dobavljeno toplotno energijo po cenah iz prvega člena tega sklepa od 1. 7. 1985 oziroma po prvem odčitku toplovodnega števca.
3.	člen
Za odjemalce toplotne energije: Javno higiensko kopališče Komunalnega podjetja Ljubljana, zimski bazen Zavoda Tivoli in kopališče Plavalnega kluba Ilirija, ostane v veljavi cena, ki je veljala na dan
1.	6. 1985 povečana za 48 %>.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemal- . cem iz omrežja (Uradni list SRS, št. 39/84).
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 601/2-85
Ljubljana, dne 20. junija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar 1. r.
1071.
Na podlagi določb pravilnika o merilih, postopku oblikovanja in določanja cen proizvodov in storitev TOZD Plinarna Ljubljana je delavski svet TOZD Plinarna Ljubljana na svoji 20. redni seji dne 28. marca 1985 predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na podlagi dogovora in aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa (Uradni list SRS, št. 3/85 in 7/85) na 157. seji dne 19. junija 1985 sprejel
SKLEP
o ceni plina iz omrežja
1.	člen
Cene za 1 ms oziroma KWh plina pri odjemnih pogojih za posamezne vrste plina in kategorije potrošnje so:
mestni plin zemeljski plin dln/tn'	din/m1
Kuha	57,32	131,03
Kuha, topla voda	46,58	106,46
Celotna oskrba	28,66	65,51
Ostalo	43,00	98,27
2.	člen
TOZD Plinarna Ljubljana lahko prične zaračunavati plin po cenah iz prve točke tega sklepa od
1.	7. 1985 dalje oziroma po prvem odčitku plinskega števca.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah plina iz omrežja (Uradni List SRS, št.
3SV»4).
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 601/1-85
Ljubljana, dne 20. junija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar L r.
1072.
Na podlagi 9. člena dogovora in aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85 in 24/85) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 158. seji dne 24. junija 1985 sprejel
SKLEP
e spremembi cen stanarin v Ljubljani
1.	člen
Cene stanarin v Ljubljani se povečajo povprečno za 38% z dnem 1. 7. 1935.
2.	člen -
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o spremembi cen stanarin v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 39/84).
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu SRS.
St. 608/1-85
de* m. junija 18».
Predsednik
SteapSčitie mesta Ljubljane Dore Dovečar L r.
BREŽICE
1073.
Na podlagi zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 3/73, 23/77 in 17/83) ter statuta krajevne skupnosti Dobova je Skupščina krajevne skupnosti Dobova na seji dne 23. maja 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi vaškega samoprispevka na območju Vaške skupnosti Sela
1.	člen
Uvede se vaški samoprispevek na območju Vaške skupnosti Sela na podlagi odločitve z referendumom dne 12. 5. 1985 za sofinanciranje asfaltiranja cestno-komunalnih objektov za celotno vaško skupnost.
2.	člen
Samoprispevek je uveden za dobo 5 let, od 1. julija 1985 do 31. junija 1990.
3.	člen
Samoprispevek se plačuje v denarju. Ocena celotne investicije znaša 21,200.000 din. Nosilec investicije je Vaška skupnost Sela, ki bo zbrala s samoprispevkom 11,000.000 din.
Vaška skupnost Sela zbere s samoprispevkom 11,000.000 din 10,200.000 din pa pokrije krajevna skupnost iz samoprispevka.
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na poseben račun 51620-842-002-822499 s pripisom -za vaški samoprispevek — izgradnja osnovnega sloja asfalta'-.
4.	člen
Ostanek sredstev bo namenjen za zaporni sloj na cestišču Vaške skupnosti Sela.
_	5. člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Vaške skupnosti Sela in sicer:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu 2 % od neto prejemkov mesečno.
2.	upokojenci od neto pokojnin 2%;
3.	delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo samostojno dejavnost oziroma intelektualne storitve 2% od. bruto OD letno;
4.	kmetje in drugi lastniki zemlje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost 1,5% od katastrskega dohodka
letno.
Zavezanci, kt imajo dohodek iz obeh ali več virov plačujejo prispevek za vsak vir posebej.
6.	Sen
Plačevanje vaškega prispevka so oproščeni občani od družbene pomoči, od varstvenega dodatkas kmečki upokojenci, od otroškega dodatka, štipendij in nagrad, tervuHdl od invalidnin, delavci in upokojenci od regresa za letni oddih ter od dohodkov, za katere veljajo oprostitve po zakonu.
7.	člen
Izvajalska dela asfaltiranja vodi sedemčlanski gradbeni odbor, ki ga imenuje skupščina krajevne skupnosti. Gradbeni odbor se imenuje za ves čas dokler se ne zaključi asfaltiranje cest.
8.	Sen
V primeru odstopanja od planiranega preliva sredstev iz samoprispevka in odstopanje od planirane cene po m2 osnovnega sloja asfalta je gradbeni odbor dolžan sprotno korigirati obseg del.
9.	člen
Vaški samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnega dohodka in pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti pa Uprava za družbene prihodke občine Brežice na osnovi ugotovljenega dohodka.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 2. in 4. člena se bo vaški samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
11.	člen
Za spremljanje in izvajanje programa, kakor tudi za zbiranje sredstev, ter gospodarno porabo sredstev so odgovorni vaški odbor, svet krajevne skupnosti in skupščina krajevne skupnosti Dobova
12.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 28/84
Dobova, dne 31. maja 1985.
Predsednik skupščine KS Dobova
CELJE
1974.
Skupščina občine Celje je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78) na sejah vseh treh zborov dne 13. junija 1985 sprejela
1.	člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Celje za leto 1984, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Celje in sredstva izločena na posebni partiji žiro računa proračuna ob-
čine Celje.
2.	člen
Prihodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci občinskega proračuna za leto 1984 takole:
din
—	skupaj prihodki	480,823.758,61
—	skupaj razporejeni prihodki
po posebnem delu proračuna	459,190.544,75
—	presežek prihodkov nad odhodki 833314,06
3.	člen
Presežek prihodkov iz prejšnjega člena v znesku
833.214,06 din se prenese v naslednje leto s tem, da
se 828.000 din izloči na posebno partijo proračuna kot sredstva nad dogovorjenim obsegom proračunske porabe za leto 1984 kot obveznost za vračilo odstopljenega dela posebnega republiškega davka v republiški proračun.
4.	Sen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
—	prihodki skupaj	16,103.852,76
—	odhodki skupaj	942.445,00
—	presežek prihodkov	nad	odhodki	15,161.407,70
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada 15,161307,70 din se prenese v naslednje leto.
5.	člen
Sredstva posebne partije proračuna občine Celje za leto 1984 izkazujejo:
din
12,533.481,34
—	odhodki skupaj	11,629.191,00
—	presežek prihodkov nad odhodki	904.290,34
Neporabljena sredstva v znesku 904.290,34 din se prenesejo v naslednje leto.
6.	fleo
Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/83
Celje, dne 13. junija 1985.
Borut Mokrovič 1. r.
— prihodki skupaj
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Celje za leto 1984
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
Bilanca doseženih prihodkov in razporeditev prihodkov po glavnih namenih proračuna občine Celje za leto
1984
pJhMka	Prihodkl		Skupaj	namen	Razporeditev prihodkov		Skupaj
0	Sredstva prenesena iz preteklega		01	Dejavnost organov DPS in skupščin-	
	leta	5,004.677		ska dejavnost	330,446.962
1	Davek iz dohodka in osebnega do-		02	Dejavnost ljudske obrambe	21,483.150
	hodka	184,267.019	03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
2	Davek na promet in premoženje	200,221.401		nizacij	20,315.750
3	Takse in odstopljeni republiški pri-		04	Negospodarske investicije	13,558.070
	hodki	45,955.839	08	Socialno skrbstvo — varstvo borcev	14,973.538
5	Dohodki po posebnih predpisih	177.850	09	Zdravstveno varstvo	1,939.991
6	Prihodki upravnih organov in drugi		10	Komunalna dejavnost	8,355.425
	prihodki	24,396.973	12	Dejavnost krajevnih skupnosti	25,587.680
	-N.		16	Intervencije v gospodarstvu	8,832.101
			17	Tekoča proračunska rezerva —	
				obveznosti preteklih let	785.000
			18	Sredstva rezerv	4,550.191
				Druga poraba	8,362.687
				Presežek prihodkov nad odhodki	333.214
	Skupaj	460,023.759		Skupaj	460,023.759
1075.
Skupščina občine Celje je po 118. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-281/80) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1985 sprejela
SKLEP
o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol TOZD DO ZOŠ Celje na območju občine Celje
1
Smotre in naloge osnovne šole ter njeno družbeno vlogo v okolju uresničuje na območju občine Celje delovna odganizacija Združene osnovne šole Celje,
o.	sol. o. z naslednjimi TOZD:
1.	TOZD — Prva osnovna šola Celje, b. o.
2.	Osnovna šola Slavko Šlander Celje, b. o.
3.	TOZD — Osnovna šola I. celjske čete Celje, b o.
4.	TOZD — Osnovna šola Ivan Kovačič — Efen-ka Celje, b. o.
. 5. TOZD — Osnovna šola Franka Kranjca, Celje, b. o.
6.	TOZD — Osnovna šola Franja Vrunča Celje, b. o.
7.	TOZD — Osnovna šola Veljka Vlahoviča Celje, b. o.
8.	TOZD — Osnovna šola Store, b. o.
9.	TOZD — Osnovna šola Bratje Dobrotinšek Vojnik, b. o.
10.	TOZD — Osnovna šola XIV. divizije Dobrna, b. o.
11.	TOZD — Osnovna šola Frankolovo, b. o.
12.	TOZD — Celodnevna osnovna šola Fran Roš Celje, b. o.
(v nadaljnjem besedilu: osnovne šole).
Osnovne šole. ki so navedene v 1. členu obsegajo po tem sklepu praviloma naslednja območja oziroma šolske okoliše:
1.	Prva osnovna šola
Na zahodu teče meja po Ipavčevi ulici do križišča z Oblakovo ulico; se nadaljuje po Oblakovi ulici do Vrunčeve ulice; po njej teče proti jugu do križišča z Levstikovo; po Levstikovi teče meja okoliša proti vzhodu do križišča z Aškerčevo ulico in Mariborsko cesto; se nadaljuje proti jugu po sredini Aškerčeve ulice do križišča s Cankarjevo ulico in skozi železniški podvoz ter na drugi strani zajema obe strani Teharske ceste do križišča s Kolškovo ulico; v nadaljevanju poteka diagonalno preko Creta, seka Kidričevo in teče ob levem bregu Hudinje do Ceste v Trnovlje; po Cesti v Trnovlje, ki jo v celoti vključuje, vodi do Mariborske ceste in se nadaljuje po sredini Mariborske ceste proti severu do križišča z Milčinskega ulico, ki jo v celoti vključuje; v nadaljevanju se naveže z Jamovo Ulico, ki jo v celoti vključuje in po njej do križišča s'Cesto na Dobrovo; po Cesti na Dobrovo teče meja do Dečkove ceste in po njej proti zahodu, kjer se priključi na Ipavčevo' ulico, ki pomeni zahodno mejo okoliša.
2.	Osnovna šola I. celjske čete
Na severu teče meja okoliša od križišča Čopove ulice in železniške proge po progi proti vzhodu do križišča z Ipavčevo ulico; se nadaljuje po Ipavčevi ulici do Oblakove ulice in po njej do Vrunčeve ulice; po Vrunčevi ulici teče meja proti jugu do križišča z Levstikovo ulico in po njej do križišča z Aškerčevo ulico in Mariborsko cesto; se nadaljuje po Aškerčevi ulici skozi podvoz in poteka ob Teharski cesti (okoliš zajema vzhodno in južno območje od nje) do križišča s Kolškovo ulico: od križišča proti jugu zavzema okoliš celotno območje Aljaževega hriba in Skalne kleti ter se nadaljuje preko Starega gradu: po mostu preko Savinje, teče po njenem desnem bregu do mostu
oziroma križišča s Čopovo ulico. Na zahodu teče meja od mostu čez Savinjo navzgor po Čopovi ulici do križišča Čopove ulice z železniško progo.
3.	Osnovna šola »Slavko Šlander«
Od občinske meje na zahodu poteka meja okoliša po desnem bregu Ložnice do železniške proge, nato po progi proti vzhodu do križišča s Čopovo ulico; proti jugu teče meja po sredini Čopove ulice vse do mostu čez Savinjo; in od tu dalje zajema ves desni breg Savinje do občinske meje na zahodu.
4.	Osnovna šola »Veljko Vlahovič«
Okoliš obsega območje, katerega meja poteka na zahodu od občinske meje po levem bregu Ložnice do železniške proge ter zajema ves severni del od železniške proge do križišča z Ipavčevo ulico; se nadaljuje po Ipavčevi ulici do Dečkove ceste in po njej do križišča s Čopovo ulico ter po njej na sever do križišča s Pucovo; po Pucovi ulici teče meja do Ceste na Ostrožno in po njej do Koprivnice in po njenem desnem bregu proti severu. Šolski okoliš zajema vse predele severno od avtoceste do meje šolskega okoliša podružnične osnovne šole Šmartno v Rožni dolini.
5.	Osnovna šola »Ivan Kovačič Efenka«
Na zahodu meji na šolski okoliš osnovne šole Veljko Vlahovič (Cesta na Ostrožno, levi breg Koprivnice) ; na zahodu se meja nadaljuje no Kersnikovi ulici proti jugu do križišča s Kraigherjevo ulico (ulica je v celoti vključena v ta okoliš). Meja se nadaljuje proti jugozahodu do Ceste na Dobrovo ter po njej proti jugu do križišča z Dečkovo cesto; od križišča teče meja dalje proti vzhodu po sredini Dečkove ceste do križišča s Čopovo ulico.
6.	Celodnevna osnovna šola »Fran Roš«
Na zahodu teče meja po levem bregu Koprivnice do Kersnikove ulice: se nadaljuje po sredini Kersnikove do križišča s Kraigherjevo ulico (ulica ni vključena v ta okoliš) in po njej do Ceste na Dobrovo; se v nadaljevanju na vzhodu naveže na Travniško in Jamovo , ulico (obe ulici okoliš vključuje); na severu je meja šolskega okoliša hkrati tudi meja šolskega °koliša podružnične osnovne šole Šmartno v Rožni dolini.
7.	Osnovna šola »Franja Vrunča«
a)	na severu meji na šolski okoliš osnovne šole Vojnik in podružnične osnovne šole Šmartno v Rožni dolini; na zahodu na šolski okoliš osnovne šole Fran Roš; na jugu teče meja ob Milčinskega ulici kMil-činskega ulica ni vključena v ta okoliš) do križišča z Mariborsko cesto; se nadaljuje po sredini Mariborske ceste proti jugu do križišča s Cesto v Trnovlje (ki jo v celoti izključuje) in teče po njej proti vzhodu, tako da zajema vse predele severno od nje; na vzhodu rneji na šolski okoliš osnovne šole Store in podruž-
Tnčne šote Ljubečna.
b)	šolski okoliš podružnične osnovne šole Ljubečna zajema naslednja naselja oziroma' zaselke: Za-žfet. Žepi na, Glinško. Smiklav? pri Škofji vasi, Zadobrova, Leskovec, Ljubečna in I.ipovec pri Škofji vasi.
8.	Osnovna šola »Frana Kranjca«
Na zahodu je meja šolskega okoliša hkrati občinska meja z Žalcem; na jugu pa je to občinska meja z Laškim; na severu meji na šolski okoliš Osnovne šole Slavko Šlander in Osnovne šole I. celjske čete; na zahodu pa predstavlja mejo šolski okoliš podružnične Osnovne šole Svetina in Osnovne šole Store.
9.	Osnovna šola »Store«
a)	šolski okoliš Osnovne šole Store zajema, za učence od prvega do četrtega razreda, naslednja naselja oziroma zaselke: Store, Laška vas, Kresnike, Pečovje, Teharje, Bukovžlak, Vrhe, Šlance, Teharska cesta do avtobusne postaje Pišek, Zvodno (del) in Osen-ca (del).
Od petega razreda dalje pa vključuje tudi okoliše podružničnih enot Svetina in Kompole.
b)	šolski okoliš podružnične šole Svetina zajema, za učence od prvega razreda do četrtega razreda, naslednja naselja oziroma zaselke: Doblatina (del), Pož-nica (del), Kanjuce (del), Veliki vrh, Sveti dol, Svetina, Javornik, Šentjanž (del)
c)	šolski okoliš podružnične enote Kompole zajema, za učence od prvega do četrtega razreda, naslednja naselja oziroma zaselke: Kompole, Šentjanž (del), Prožinska vas, Ogorevc( del do meje z občino Šentjur)
10.	Osnovna šola »Bratje Dobrotinšek« Vojnik
a)	na južni strani poteka meja šolskega okoliša od severozahodnega obrežja Šmartinskega jezera mimo zaselka Lešje do Škofje vasi; od tu dalje do Zadobrove in Šmiklavža. Na vzhodni strani je občinska meja s Šentjurjem hkrati tudi meja šolskega okoliša. Na severu meji na podružnično osnovno šolo Crešnjice in osnovno šolo Frankolovo in se na zahodu usmeri proti Višnji vasi preko Hudinje, zajema naselje Konjsko in se spoji na obrežju Šmartinskega jezera. Šolski okoliš torej zajema naslednja naselja: Vojnik, Arclin, Škofja vas (del), Pristava, Razgor, Koblek, Gradišče pri Vojniku, Bovše, Bezovica, Tomaž nad Vojnikom, Želče, Gabrovec pri Dramljah, Hrastnik, Črešnjevec, Razgorce, Kladnart, Male Dole, Jankova, Globoče, Ivenca, Konjsko in Lešje.
Za učence od petega razreda dalje vključuje tudi okoliše podružničnih osnovnih šol: Strmec pari Vojniku, Socka in Šmartno v Rožni dolini.
b)	šolski okoliš podružnične osnovne šole Strmec pri Vojniku zajema, za učence od prvega do četrtega razreda, naslednja naselja oziroma zaselke: Strmec pri Vojniku, Razdelj, Novake, Straža pri Strmcu, Homec, Vine, Vizore, Lemberg pri Strmcu, Hrenova, Polže, Višnja vas
c)	šolski okoliš podružnične osnovne šole Socka zajema, za učence od prvega do četrtega razreda, naslednja naselja oziroma zaselke: Socka, Trnovlje pri Socki, Selce, Velika Raven, Čreškova, Landek,' Zla-teče
d)	šolski okoliš podružnične osnovne šole Šmartno v Rožni dolini zajema, za učence od prvega do četrtega razreda, naslednja naselja oziroma zaselke: Šmartno v Rožni dolini, Loče. Brezova, Rožniv vrh, Otem-na, Jezerce pri Šmartnem, Pepelno, Zavrh pri Galiciji, Šentjungert, Slatina v Rožni dolini.
11.	OsnoTBa šola XIV. divizije Dobrna
Šolski okoliš zajema naslednja naselja oziroma zaselke: Dobrna, Vinska gorica. Vrba, Klanc, Loka pri Dobrni, Zavrh nad Dobrno, Pristava, Rupe, Lokovina, Loka pri Dobrni, Parož, Strmec nad Dobrno, Brdce nad Dobrno, Visoko.
Na severni strani meji šolski okoliš na občini Slovenske Konjice in Slovenj Gradec; na zahodu pa meji na občini Velenje in Žalec.
12.	Osnovna šola Frankolovo
a)	šolski okoliš osnovne šole Frankolovo obsega območja zaselkov: Frankolovo, Stražica, Straža, Za-buieovje, Lipa, Lindek, Beli potok, Verpete, Bukovje,
Rove in Rakova steza.
Od petega razreda dalje vključuje tudi učence iz okoliša podružnične osnovne šole v Crešnjicah.
b)	šolski okoliš podružnične osnovne šole v Crešnjicah zajema, za učence od prvega do četrtega razreda, zaselke Črešnjice, Brdce in Podgorje pod Čerinom.
3
V primeru, da pride do previsokega ali prenizkega številčnega vpisa učencev na določenih šolah, se lahko osnovne šole same, v okviru DO Združene osnovne šole in v soglasju s prizadetimi krajevnimi skupnostmi ter ustanoviteljem, dogovorijo za uskladitev vpisa.
4
Pri spremembi šolskega okoliša je potrebno upoštevati predvsem naslednje:
—	vsaka sprememba mora biti dogovorjena do pričetka rednega vpisa novincev v osnovne šole in
, o tem morajo'biti starši pravočasno obveščeni;
—	sprememba šolskega okoliša mora zagotoviti prizadetim šolam bolj racionalno izkoriščenost obstoječih materialnih in kadrovskih možnosti ter omogočiti normalno organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela na šoli;
—	sprememba okoliša ne sme pogojevati dodatnih finančnih obveznosti za učence in starše;
—	pri spremembi okoliša je potrebno upoštevati tudi naravne in prometne možnosti dostopa do šole.
5
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol na-območju občine Celje, ki ga je sprejela Skupščina občine Celje dne 8. 2. 1974, št. 61-12/73-3 in 25. 6. 1981, št. 61-9/80-4.
6
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-3/84-4
Celje, dne 13. junija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1076.
Na podlagi 1. člena odloka o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Celje (Uradni list SRS,"št. 13/85), je Izvršni svet Skupščine občine Celje na svoji seji dne 20. junija 1985 sprejel
ODREDBO
e oblikovanju stanarin v občini Celje I
V občini Celje se stanarine oblikujejo tako, da se sedanje stanarine povečajo za 45 0/«.
II
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o oblikovanju stanarin v občini Celje (Uradni list SRS, št. 39/84).
III
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/85-3
Celje, dne 20. junija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
1077.
Odbor za uresničevanje programa samoprispevka v občini Celje je po drugem odstavku 9. člena odloka o uvedbi samoprispevka v oočini Celje (Uradni list SRS, št. 25/82) na seji dne 28. maja 1985 sprejel
SKLEP
I
Valorizirajo se zneski, do katerih se po odloku o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25/82) samoprispevek ne plačuje.
II
Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki ne presega 22.000 dinarjev neto. mesečno in kmetje, katerih letni katastrski dohodek' ne presega 20.000 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
III
Na zahtevo so lahko samoprispevka oproščeni delovni ljudje, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 15.000 dinarjev mesečno.
IV
Ta sklep velja od 1. avgusta 1985.
St. 014-1/82
Celje, dne 28. maja 1985.
Predsednik odbora
Ivo Potočnik 1. r.
CERKNICA
1078.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85), 2. člena aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 24/85) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na izredni seji dne 24. junija 1985 sprejel
SKLEP
o povečanju stanarin v občini Cerknica
1.	člen
Stanarine se v občini Cerknica povečajo za 35 "/o.
2.	člen
Osnova za določitev nove stanarine je raven stanarin z dne 1. 3. 1985.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povečanju stanarin v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 4/85).
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-185
Cerknica, dne 25. junija 1935.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščina občine Cerknica
Tone Kebe 1. r.
KAMNIK
1079.
Na podlagi 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 35. seji *zborat združenega dela dne 12. junija 1985 in na 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1985
sprejela
ODLOK
o varstvu pred hrupom v nekaterih zavarovanih naravnih in bivalnih okoljih v občini Kamnik
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo posebni ukrepi za varstvo pred hrupom in sanacijski ukrepi za odpravo in zmanjšanje prepovedanega hrupa v določenih območjih občine Kamnik.
2.	člen
Določila tega odloka se nanašajo na določena zavarovana naravna in bivalna okolja v občini Kamnik,
in sicer:
—	okolja stanovanjskih hiš in bivalnih prostorov v občini Kamnik,
—	zelene ppvršine v mestu Kamnik,
—	območja, ki so z določili tega odloka posebno zavarovana.
POSEBNO ZAVAROVANA OBMOČJA
3.	člen
Posebno zavarovana območja v občini Kamnik so
—	območje starega mestnega jedra Kamnik,
—	območje zdravstvenih domov,
—	območje vseh vzgojnoizobraževalnih in socialno varstvenih ustanov,
—	območje parka »-Arboretuma« Volčji potok,
—	območje pokopališč,
—	območje gradu Zaprice, Samotnega mlina, Kra-tne. Starega gradu, dolina Kamniške Bistrice severno od Iverja ter območje Kamniško Savinjskih Alp,
—	območje športnorekreacijskih površin.
4.	člen
-Na posebno zavarovanih območjih iz 2. in 3. člena tega odloka pristojne občinske inšpekcijske službe ne glede na normativne vrednosti dovoljenih ravni hrupa lahko
—	stalno ali v določenih časovnih obdobjih prepovedo določena hrupna in moteča dela in dejavnosti,
—	prepovedo uporabo določenih gradbenih strojev ali predpišejo posebne varstvene ukrepe za omejitev širjenja hrupa.
—	omejijo ali prepovedo promet z motornimi vozili po določenih predelih posebno zavarovanih območij,
—	določajo pogoje za ureditev parkirišč v zadostni oddaljenosti od bivalnih prostorov,
—	prep.ovedo ali omejijo hrupne dejavnosti v bližin’ posebno zavarovanih območij,
r
—	določijo druge ukrepe za varstvo pred hrupom.
SANACIJSKI UKREPI ZA ODPRAVO ALI
ZMANJŠANJE PREPOVEDANEGA HRUPA
5.	člen
Če v zavarovanih naravnih in bivalnih okoljih iz tega odloka hrup presega maksimalno raven določeno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80) odredijo pristojne občinske inšpekcijske službe, da se izdela sanacijski program za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa.	.
Tak sanacijski program izdela organizacija združenega dela ali druga pravna oseba oziroma društvo, ki povzroča hrup.
6.	člen
Sredstva za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa so dolžne zagotoviti tiste organizacije združenega dela, druge pravne osebe, društva ali občani, Id
hrup povzročajo.
7.	člen
Organizacija združenega dela, druge pravne osebe, društva ali občani, lahko dajo pobudo, da se s samoupravnim sporazumom skupno načrtujejo ukrepi in akcije za odpravo ali zmanjšanje hrupa, združujejo potrebna sredstva in skupno uresničujejo sprejeti načrti.
8.	člen
Kadar je več povzročiteljev prepovedanega hrupa v okolju, jim lahko pristojni organ naloži, da se medsebojno sporazumejo, kako bodo zmanjšali učinek hrupa in v kakšnem roku bodo izvršili ustrezne ukrepe.
KAZENSKE DOLOČBE
9.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba
1.	če krši ukrepe iz 4. člena odloka,
2.	če ne izdela' v določenem roku sanacijskega programa iz 5. člena odloka,
3.	če ne izvrši sanacijskih ukrepov iz 8. člena odloka.
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznujejo za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba OZD, druge pravne osebe in fizične osebe.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Izvajanje tega odloka nadzorujejo občinske inšpekcijske službe in Oddelek za notranje zadeve občine Kamnik.
11.	plen .
Sanacijske programe iz 5. člena odloka morajo OZD in druge pravne osebe izdelati najkasneje v roku 6 mesecev po izdani odredbi pristojnega organa.
Ta rok se v izjemnih primerih, ko ni mogoče izdelati teh programov zaradi tehničnih ali ekonomskih razlogov, lahko podaljša največ za dve leti.
12.	člen
Oddelek za notranje zadeve občine Kamnik lahko organizatorjem prireditev dovoli daljše trajanje prireditev, kot je določeno v prvem odstavku 19. člena zakopa o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-4/85
Kamnik, dne 12. junija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1080.
Na podlagi 115. člena dogovora o temeljih družbenega piana SR Slovenije za obdobje 1981—1935 (Uradni list SRS, št. 30/83) ter na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 35. seji zbora združenega dela dne 12. junija 1985 in na 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenib znamenjih pri točkah trig. točka 1. reda št. 187 Grintavec, gravimetrijska točka št. 347 v Godiču in v vizirnih linijah med točkami: s trig. točke št. 167 Grintavec na št. 223 Uršlja gora in št. 166 Vivodnik
1.	člen
Da se zagotovi nemoteno opravljanje geodetskih del, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritVenih znamenjih pri točkah:
trig. točka 1. reda št. 187 Grintavec; gravimetrijska točka št. 347 v naselju Godič in v7 vizirnih linijah med točkami: s trig. točke št. 167 na št. 223 Uršlja gora in št. 168 Vivodnik.
Splošna prepoved gradnje velja za nadzemne objekte v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja in 5 m vstran od vizirne linije.
2.	člen
Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih objektov velja na delih naslednjih zemljiško-katastrs-skih parcel:
št. 973/1 k. o. Županje njive,
št. 764/1, 764/2, k. o. Godič.
3.	člen
Meja območja- splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na ' kopijah zemljiško-katastrskih načrtov v merilu 1 : 2S30 in na kopijah temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5000 in v preglednih katastrskih načrtih 1 :5000, ki jih hrani in vzdržuje Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik in so na vpogled občanom, organom in organizacijam v prostorih Komiteja za urejanje prostora in varstva okolja.
4.	člen
Investitorji posameznih nadzemnih objektov pri točkah, navedenih v.L členu tega odloka, so dolžni priložiti k lokacijski dokumentaciji soglasje Republiške geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja se vloži pri občinskem geodetskem organu.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-40/85
Kamnik, dne 12. junija 1985.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic t. r.
1081.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80), 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 35. seji zbora združenega dela dne 12. junija 1985 in na 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela
ODLOK
o imenovanju naselja Velika planina
1.	člen
V občini Kamnik se uvede novo naselje z imenom Velika planina.
2.	člen
Naselje Velika planina je v Krajevni skupnosti Kamniška Bistrica. Območje naselja pa določa meja, ki poteka: od tromeje pare. št, 745/2, 745/32 in 873/1 pri postaji Šimnovec po meji med katastrskima občinama Črna. in Županjih njiv proti severovzhodu do občinske meje Mozirje, po meji obeh občin Mozirje in Kamnik, do meje katastrske občine Gojška planina in po meji med k. o. Gojška planina in Črna po severni meji Krajevne skupnosti Črna tako, da poteka meja med parcelami št. 740/8, 740/1, 740-'3, 740/2 in južno ležečimi parcelami št. 740/2, 740/9, 740/10, 739/2 do Poljanskega roba in nato po meji med katastrsko občino Črna in Županje njive do Šimnovca.
3.	člen
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja izvede vse spremembe v prostorskih evidencah.
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/85
Kamnik, dne 12. junija 1985.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic I. r.
KOČEVJE
1082.
Na podlagi osmega odstavka 5. točke II. poglavja resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985 (Uradni list SFRJ št. 71/84) v skladu z aneksom k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985, ie Izvršni svel Skupščine občine Kočevje na seji dne 20. junija 1985 sprejel
SKLEP
o določitvi cen stanarin v občini Kočevje
I
Cene stanarin v občini Kočevje se povečajo za 35 "/o.
II
Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1985 dalje.
fet. 38-2/85-3/3
Kočevje, dne 20. junija 1985.
Predsednik IS Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
LAŠKO
1083.
Na podlagi 2. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1905 (Uradni list SRS, št. 3/85 in 24/85) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 18. junija 1985 sprejel
ODREDBO
o določitvi stanarin v občini Laško
1.	člen
V občini Laško se stanarine povečajo za 26 °/».
2.	člen
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. julija 1985.
St. 36-4/85-1/2
Laško, dne 18. junija 1985.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Roman Matek, mag. ekon. 1. r.
LENART
1084.
Na podlagi 298. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), 9. člena zakona o potranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28-1391/80), 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15-647/76), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni
list SRS, št. 25-1391/83) je zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart na sejah dne 27. marca 1985 in 6. junija 1985 sprejel
ODLOK
o javnem redu in miru v občini Lenart
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Sen
Ta odlok določa ukrep za varstvo delovnih ljudi in občanov, njihovega premoženja, za varovanje javnega reda in miru, za zdravje občanov in čistočo, za varstvo pred hrupom ter za urejenost krajev in naselij na območju občine.
2.	člen
Delovni ljudje in občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem življenju, delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali opravljajo dejanja, ki so po tem odloku prepovedana. Starši ali skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
n. VARSTVO MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Za vzdrževanje reda in miru na javni prireditvi je odgovoren prireditelj, za vzdrževanje reda in miru v gostinskem lokalu ali drugem javnem lokalu pa odgovorna oseba gostinskega obrata ali druge organizacije. Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje reda in miru je dolžna:
—	ukrepati vse potrebno, da se odstrani kdor ogroža red in mir, vzbuja zgražanje, žali ali nadleguje delovne ljudi in občane;
—	zagotoviti ustrezno varnost;
—	poskrbeti za parkirne prostore ter zagotoviti red na parkirišču in varnost vozil;
—	zaključiti prireditev oziroma zapreti gostišče
ob uri, ki je določena s predpisom ali s posebnim dovoljenjem;
—	po končani prireditvi »čistiti prireditveni prostor in iz njega odstraniti predmete, ti so bili uporabljeni izključno za prireditev.
4.	»oa
V času med 22. m 6. aro naslednjega dne je prepovedano opravljati del* oziroma dej uveneti, ki zaradi hrupe motijo mir hi počitek v naseljih hi zaselkih.
prvim odstavkom tega fiena le t dovoljen jem občto-
dfecga upravne«* organa z* notranje zadeve.
5.	člen
Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove občinski upravni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v kraju.
Kartanje in druge igre lahko prepove v svojem lokalu tudi organizacija združenega dela in zasebni gostinec.
Sklep o prepovedi mora biti objavljen na vidnem mestu.	,
6.	člen
Za zagotovitev javnega reda in miru ter družbene discipline je prepovedano:
1.	motiti ali ovirati javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve;
2.	popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač;
3.	vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj kamor je vstop prepovedan in je prepoved vidno označena;
4.	nadlegovati občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju;
5.	zadrževati se kljub opozorilom v prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času;
6.	kaditi v kinodvoranah, v dvoranah kjer se izvaja koncert, kulturna športna ali kaka druga prireditev ter v javnih prevoznih sredstvih ali drugih prostorih kjer je prepoved vidno označena;
7.	prenočevati v prostorih javnih prireditev ali brez dovoljenja lastnika na senikih, kozolcih in hlevih ali ostati v opuščenih stavbah in drugih objektih, ki so neprimerni za bivanje;
8.	poležavati na zelenicah, parkih in klopeh ali na drug način motiti mir ali povzročiti javno zgražanje občanov;
9.	odmetavati odpadke na javnih krajih mimo zato določenih posod ali prostorov;
10.	metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva;
11.	vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav v nasprotju z veljavnimi predpisi;
12.	krošnjariti po domovih brez ustreznega dovoljenja;	*
13.	imeti živali, ti občutno motijo okolico;
14.	točiti alkoholne pijače vinjenim osebam;
15.	točiti ali prodajati alkoholne pijače pred 7. uro zjotraj;
16.	dovoliti, da se mladina do 16. leta starosti zadržuje brez spremstva staršev ali skrbnika v go-
i* drugih podobnih lokalih ter na prireditve-Hčii prortarth, kjer točijo alkoholne pijač* — po M. ari;
It. točiti ali prodajati alkoholne pijače na šport-axh prireditvah ati jih tja prinašati brez posebnega dovoljenja pristojnega organa;
18. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trofiti vodo iz vodovodnih omrežij v času Izrecnega opozorila na to, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena;
19. postavljati mlaje ob cestah, razen ob proslavah ali drugih slovesnostih, ki jih prirejajo družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene skupnosti.
III.	VARSTVO LJUDI Hi PREMOŽENJA
7.	člen
Da se varuje življenje in zdravje ljudi ter ohrani družbeno in zasebno premoženje je prepovedano:
1.	uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo določenemu javnemu interesu (oglasne table, panoje, koše za smeti in poštne nabiralnike, stojala za kolesa, ograje in podobno);
2.	uničiti, poškodovati, zakrivati ali odstraniti svetlobna telesa, postavljena za razsvetljavo javnega prostora ali kraja;
4.	opremiti ograje ob cestah, ulicah ali drugih javnih poteh z bodečo žico ali drugimi sredstvi, če to povzroča nevarnost za ljudi in premoženje;
5.	opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave, ki so pomembni za varnost ljudi in premoženja;
6.	s kamenjem, žogami ali drugimi predmeti ogrožati varnost ljudi in premoženja;
7 dražiti, plašiti ali ščuvati živali;
8.	netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja;
9.	odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke, še posebej na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar;
10.	puščati živino na javnih prostorih in prometnih površinah brez nadzorstva;
11.	sankati, drsati, kotalkati ali igrati žogo na trgih, ulicah, pločnikih in prometnih površinah;
12.	stepati preproge in posteljnino skozi okno ali z baikona v stanovanjskih blokih oziroma skozi okno ali z balkona metati kakršnekoli predmete na javno površino;
13.	prislanjati kolesa, druge predmete ali materiale ob steno,, izložbo ali kamorkoli, kjer bi to lahko povzročilo škodo, oviralo promet ali povzročilo nevarnost;
14.	puščati v stanovanjskih naseljih motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje;
15.	puščati ob javnem prostoru živo mejo ali drugo ograjo v takem stanju, da ogroža varnost ljudi ali ovira promet na njem.
IV.	VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJEGA VIDEZA KRAJA
8.	člen
Zaradi varstva zdravja, čistoče in zunanjega videza kraja je prepovedano:
1.	puščati gnojnico ali odpadno oziroma umazano vodo na prosto, metati odpadke ter odlagati gradbeni in odpadn,' material na pločnike, ulice in druge javne površine:
2.	opustiti pravočasno čiščenje kanalov in jarkov;
3.	prevažati mrhovino, kosti, kožo. gnojnico ali greznično vsebino in podobno v vozilih, ki niso zaprta
ali pustiti mrhovino, kosti, kožo, gnojnico ali greznično vsebino nezakopano ali nezaprto;
4.	z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi ali pročelje stavb;
5.	voditi pse in druge živali' v javne lokale (izjema so le službeni psi, ki vodijo slepe);
6.	prati motorna vozila, kmetijske in druge stroje ob ribnikih, jezerih, potokih in drugih vodah);
7.	parkirati vozila na zelenici, travniku in drugih kmetijskih zemljiščih brez dovoljenja lastnika ali upravljalca zemljišča;
8.	poškodovati in uničiti drevje, grmičevje, trgati cvetje na zelenici ali drugi zeleni površini v javni rabi ah na tujem zemljišču.
9.	člen
Lastniki, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah so dolžni:
1.	odstraniti sneg, ki je zapadel preko noči s pločnikov, dohodov k hišam in tudi s cestišča, če je padel s strehe, do 7. ure zjutraj;
2.	odstraniti sneg s cgstišča oziroma s strehe zgradbe, če količina zapadlega snega ogroža varnost mimoidočih;
3.	skrbeti, da bo novo zapadli sneg sproti odstranjen;
4.	ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih hišah in poslovnih zgradbah.
V.	VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM PROSTORU
10.	člen
Prireditelj javne prireditve sme na javni prireditvi uporabljati zvočne naprave, glasbila in nasploh druge naprave, ki povzročajo hrup v okviru dovoljenih ravni hrupa določenih s posebnimi predpisi o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, vendar, le pod pogojem, da ima zato posebno dovoljenje upravnega organa pristojnega za notranje zadeve. V dovoljenju iz prejšnjega odstavka določi upravni organ pristojen za notranje zadeve čas, ko se smejo uporabljati zvočne naprave, glasbila in druge naprave, ki povzročajo hrup. Ta čas se izjemoma lahko določi tudi med 2. in 6. uro naslednjega dne. Ob tem izda upravni organ pristojen za notranje zadeve tudi navodilo o načinu porabe teh naprav v skladu z dogovorjenimi normami uporabe in predpisi o preprečevanju prepovedanega hrupa.
11.	člen
Kadar prireditelj javne prireditve uporablja zvočne naprave, glasbila in druge naprave, ki povzročajo hrup, brez poprejšnjega dovoljenja' ali v nasprotju s pogoji določenimi v dovoljenju, pristojni upravni organ za notranje zadeve, postaja milice ali uprava, inšpekcijskega nadzorstva odredi, da prireditelj javne prireditve takoj ali v določenem, roku preneha uporabljati zvočne naprave, glasbila oziroma naprave, ki povzročajo hrup.
12..	člen
Pri zvonenju v cerkvenih zvonikih na območju občine Lenart je potrebno stremeti, da se povzroča čim pranj motenj v naravnem in bivalnem okolju.
Kadar se predvideva zvonenje za daljši čas kot je običajno si mora pristojni župnijski urad oziroma
uporabnik cerkve pridobiti posebno dovoljenje pri pristojnem upravnem organu v smislu določil zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
13.	člen
Z denarno kaznijo 3.000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor krši oziroma ne izvaja določila iz 3. člena tega odloka;
,2. kdor brez dovoljenja pristojnega organa opravlja dela in dejavnosti v času med 2. in 6. uro naslednjega dne (4. člen);
3.	kdor vznemirja, moti ali nadleguje občane z zbiranjem podatkov ali izjav v nasprotju z veljavnimi predpisi (11. točka 6. člena);
4.	kdor krošnjari po domovih brez ustreznega dovoljenja (12. točka 6. člena);
5.	kdor toči ali prodaja alkoholne pijače pred
7.	uro zjutraj (15. točka 6. člena);
6.	kdor moti ali ovira javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve (1. točka 6. člena);
7.	kdor uniči, poškoduje, popiše ali odstrani napisne table, oznake ali karkšnekoli naprave, ki služijo določenemu javnemu interesu (oglasne table, panoje, koše za smeti in poštne nabiralnike, stojala za kolesa, ograje in podobno) (1. točka 7. člena): '
8.	kdor ima na prireditvah in javnih lokalih orožje in nevarno orodje (2. točka 7. člena);
9.	kdor uniči, poškoduje, zakriva ali odstrani svetlobna telesa postavljena za razsvetljavo javnega prostora ali kraja (3. točka 7. člena);
10.	kdor toči alkoholne pijače vinjenim osebam (14. točka 6. člena).
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz L, 2., 3.,
4.,	5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 10 000 do 60.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 4.000 do 15.000 din.
14.	člen
Z denarno kaznijo 2.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor kljub prepovedi dovoli v svojem lokalu igranje kart ali druge igre (5. člen);
2.	kdor popiva na javnem kraju zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (2. točka
6.	člena);
3.	kdor nadleguje občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju (4. točka 6. člena);
4.	kdor prenočuje v prostorih javnih prireditev
ali brez dovoljenja lastnika na senikih, kozolcih in hlevih ali ostaja v opuščenih stavbah in drugih objektih, ki so neprimerni za bivanje (7. točka U. člena);	•
5.	kdor odmetava odpadke na javnih krajih mimo zato določenih posod in prostorov (9. točka 6. člena);
6.	vodja prireditve, poslovodja, zasebni gostinec ali druga odgovorna oseba, če ne poskrbi, da se mladini do 16. leta starosti po 21. uri brez spremstva staršev ali skrbnika ne dovoli zadrževanje na prireditvenem prostoru oziroma gostinskih ali drugih podobnih lokalih (16. točka 6. člena);
7.	kdor toči ali prodaja alkoholne pijače na športnih prireditvah ali jih tja prinaša brez posebnega dovoljenja pristojnega organa (17. točka 6. člena);
8.	kdor zaliva vrt, pere avtomobil ali na drug podoben način troši vodo iz vodovodnega omrežja, v času ko je izrecno opozorilo, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena (18. točka 6. člena);
9.	kdor opremi ograje ob cestah, ulicah ali drugih javnih poteh z bodečo ■ žico ali drugimi sredstvi, če to povzroča nevarnost ljudi in premoženja (4. točka 7. člena);
10.	kdor opusti opravila ali odstrani objekte in naprave, ki so pomembni za varnost ljudi in premoženja (5. točka 7. člena);
11.	kdor s kamenjem, žogami ali drugimi predmeti ogroža varnost ljudi in premoženja (6. točka 7. člena);
12.	kdor draži, plaši ali ščuva živali (7. točka 7. člena);
13.	kdor neti ah prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja (3. točka 7. člena);
14.	kdor odmetava goreče cigarete ali druge ogorke, še posebej na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar (9. točka 7. člena);
15.	kdor pušča živino na javnih prostorih in prometnih površinah brez nadzorstva (10. točka 7. člena);
16.	kdor pušča ob javnem prostoru živo mejo ali drugo ograjo v takem stanju, da ogroža varnost ljudi ali ovira promet na njem (15. točka 7. člena);
17.	kdor pušča gnojnico ali odpadno vodo oziroma umazano vodo na prosto, meče odpadke ter odlaga gradbeni in odpadni material na pločnike, ulice in druge javne površine (1. točka 8. člena);
18.	kdor prevaža mrhovino v vozilih, ki niso zaprta ali pusti mrhovino, kosti, kožo ali greznično vsebino nezakopano ali nezaprto (3. točka 8. člena);
19.	kdor z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropi . ali onesnaži ljudi ali pročelje stavb (4. točka 8. člena);
20.	kdor parkira vozila na zelenici, travniku in drugih kmetijskih zemljiščih brez dovoljenja lastnika ali upravljalca zemljišča (7. točka 8. člena);
21.	kdor poškoduje in uničuje drevje, grmičevje, trga cvetje na zelenici ali drugi zeleni površini v javni rabi ali na tujem zemljišču (8 točka 8. člena);
22.	kdor krši določila 10., 11. in 12. člena tega odloka.
Pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 6., 8., 11., 12.,
13.,	14., 15., 16.. 17.. 18. in 21. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din. odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din.
15.	člen
Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek na kraju samem:
1.	kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj kamor je vstop prepovedan in je prepoved Vidno označena (3. točka 6. člena):
2.	kdor se kljub opozorilom zadržuje v prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času (5. točka 6. člena);
3.	kdor kadi v kinodvoranah, v dvorani kjer se izvaja koncert, kulturna, športna ali druga prireditev ter v javnih prevoznih sredstvih in drugih prostorih, kjer je prepoved vidno označena (6. točka 6.
člena);
4.	kdor poležava na zelenicah, parkih in klopeh ali na drug način moti mir in povzroča javno zgražanje občanov (8. točka 6. člena);
5.	kdor meče petarde ali podobna pirotehnična sredstva (10. točka 6. člena);
6.	kdor ima živali, ki občutno motijo okolico (13. točka 6. člena);
7.	kdor postavlja mlaje ob cestah razen ob proslavah ali drugih slovesnostih, ki jih prirejajo DPS, DO, DPO, SIS in druge družbene skupnosti (19. točka
6.	člena);
8.	kdor se sanka, drsa, kotalka alt igra z žogo na trgu, ulicah, pločnikih in prometnih površinah (11. točka 7. člena);
9.	kdor prislanja kolo, druge predmete ali material ob steno, izložbo ali kamorkoli, kjer bi to povzročilo škodo, oviralo promet ali povzročilo nevarnost (13. točka 7. člena);
1«. kdor pušča v stanovanjskih naseljih motorna vozila z delujočimi motorji ali ogreva motor (14. točka
7.	člena);
11.	kdor optrsti pravočasno čiščenje kanalov in jarkov (2. točka 8. člena);
12.	kdor vodi pse in druge živali v javne lokale, izjemoma so le službeni psi in psi, ki vodijo slepe
(5. točka 8. člena);
13.	kdor pere motoma vozila, kmetijske in druge stroje ob jezerih, ribnikih, potokih in drugih vodah (6. točka 8. člena);
14.	kdor ne ravna v skladu z določilom 9. člena tega odloka;
15.	kdor stepa preproge in posteljnino skozi okno ali iz balkona v stanovanjskih blokih oziroma skozi okno ali iz balkona meče kakršnekoli predmete na javno površino (12. točka 7. člena).
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 6., 9., 10.,
11.,	13. in 14. točke 6. člena se kaznuje z denarno kaznijo 1.900 din.
VII.	KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga pristojni organ za notranje zadeve, občinske inšpekcijske službe in oškodovanci.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru občine Lenart (Uradni list SRS, št. 29/76) ter odlok o spremembi odloka o javnem redu in miru občine Lenart (Uradni list SRS, št. 21/77).
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-12-67-10
Lenart, dne 6. junija 1985.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Slavko Jančič 1. r.
1685.
Na podlagi 1., 3. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72, 23-1470/77, 11-539/79, 23-1154/82 in 18-874/85) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/32 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. junija 1985 sprejela
ODLOK
e upravnih taksah v občini Lenart
L člen
Za spise in dejanja v upravnih stvar* pri občinskih upravnih organih ter za druge predmete in dejanja pri teh organih se plačujejo občinske upravne takse.
Za plačevanje občinskih upravnih taks se glede
taksnih osnov, taksne tarife, uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72, 23-1470/77, 11-539/79, 23-1154/82 in 18-874/85).
2.	člen
Z organi iz 1. člena tega odloka so mišljeni:
1.	Občinski upravni organi.
2.	Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije v občini, kadar v okviru javnih pooblastil, katera jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo strank.
3.	člen
Glede taksnih obveznosti, taksnih oprostitev, olsj-;
šav in vsega, kar ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah.
4.	člen
Za občinske takse se uporablja taksna tarifa, ki je sestavni del zakona o upravnih taksah (Uradni Mst SRS, št. 18-874/85).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati odlok preneha veljati odlok o upravnih taksah občini Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1480/82).
St 423-1/82-2
Lenart, dne 6. junija 1985.
Predsednik Skupščine obSne Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
1686.
Po 367. členu statuta občine Lenart (Uradni trst SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) ter 7. členu dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 in 2. členu aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komu- 1 nalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 95. seji dne 21. junija 1985 sprejel
SKLEP
o povečanju stanarin in cene odvoza smeti

1.	člen
Stanarine v občini Lenart se s 1. julijem 1985
povečajo a 30 V*.
2.	člen
Določijo se najvišje cene odvoza smeti v občini Lenart:
—	enkratna izpraznitev smetnjaka
in odvoz smeti od gospodinjstva	100 din
—	enkratna izpraznitev smetnjaka
im edvoe smeti od oetalih porabnikov	1*5 din
Nove cene odvoza smeti veljajo od 1. julija 1985 dalje.
3.	člen
Sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.	i
Št 38-3/84
Lenart, dne 21. junija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Branko Kos, org. dela 1. r.
LITIJA
1087.
Izvršni svet Skupščine občine Litija je na podlagi določil dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85, 24/85) in 250. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na 87. seji dne 19. junija 1985 sprejel
ODREDBO
o povišanju stanarin in vodarine v občini Litija
1.	člen
V občini Litija se s 1. 7. 1985 povišajo stanarine
za 30 */«.
2.	člen ■
Osnova za določitev povišanih stanarin je višina stanarine na dan 30. 6. 1985.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1688.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 224. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) na 159. seji 11. junija 1985 sprejel
SKLEP
e javni razgrnitvi prostorskih sestavin osnutka družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990
I
Javno se razgrnejo prostorske sestavine osnutka družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990, ki sta jih izdelala Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in Zavod za izgradnjo Ljubljana TOZD Urbanizem-LUZ.
II
Prostorske sestavine osnutka družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 bodo razgrnjene v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1 v času od 16. julija 1985 do 30. septembra 1985.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-1/85-02
Ljubljana, dne 12. junija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje "
Milan Jelenc 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
3.	člen
Cene vodarine se s 1.	7. 1985 povišajo za 30 •/« in
znašajo za:	din
— gospodinjstvo	33
— ustanove	59
— industrijo in obrt	76
4.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1985 dalje.
Št. 38-1/85
Litija, dne 19. junija 1965.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Zvonimir Bric 1. r.
1089.
Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 21/73 in 1/82) ter 190 člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8'82) je Skupščina občine Ljubljana Siska na 38. seji zbora združenega dela in 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. junija 1985 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1984.
2.	člen
Zaključni račun obsega: bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa in pregled stanja računov individualnih davčnih zavezancev na dan
31. decembra 1984.
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje za leto 1984 naslednji promet po bruto bilanci :
Obremenitev
Predpisi stroškov in obresti
Odpisi
Plačila
Saldo 31. december 1984
» din
1.493,900.989,80
16,976.847,50
385.276,00
1.424,686.442,30
85,806.119,00
Po bilanci
Aktiva	Pasiva
184,620.820,60	184,620.820,60
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-422-013/85
Ljubljana, dne 3. junija 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r.
1090.
Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni Ust SRS, št. 2 78, 31/81, 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 38. seji zbora združenega dela dne 3. junija 1985 in 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. junija 1985 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Šiška
ODREDBO
o povečanju cen vode in odvoza smeti ter stanarin v občini Mozirje
1.	čšen
din/m*
Cena odvoza smeti za m2 znaša:
—	za gospodinjstva'	'	3,00
—	za	gospodarstvo	' 5,50
dtiVar-
Cena za m3 porabljene vode znaša:
—	za	gospodinjstvo	10,00
—	za	gospodarstvo	25,00
Nove cene za odvoz smeti in za m3 porabljene vode veljajo od 1. julija 1985 dalje.
2.	člen
Cene stanarin se v občini Mozirje povečajo za 686/* od 1. julija 1985 dalje.
3.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. ss-ies^s-s
Mozirje, dne 18. junija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Franc Miklavc, inž. les. Ind., 1. r.
1092.
I
Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Siska.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-025-02/85
Ljubljana, dne 3. junija 1985.
«■	Predsednica
Skupščine občine Ljubljana .Šiška
Anka Tominšek 1. r.
MURSKA SOBOTA
Na podlagi določil 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota na seji dne 18. junija 1985 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota za leto 1985
MOZIRJE
1091.
Na podlagi aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih stori-tev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 /Uradni list SRS, št. 3'85) in 197. člena statuta občine Mozirje (Uradni lisi SRS, št. 20/79) je Izvršni 've1 Skupščine občine Mozirje na svoji 99. seji dne l8. junija 1985 sprejel
1.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz. osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 in se objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodka od gozda v višini 27,5 °/o,
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno 3.000 din.
Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalce stalnih pokojnin ter člane družinske in gospodarske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki plačuje preživnino — zavezanci, prispevek 490 din mesečno.
Združeni kmetje, ki so se na podlagi posebnega sklepa skupščine prijavili za pridobitev pravice do socialne varnosti; plačujejo prispevke po stopnji 3 °/o od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
3.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko Edi negospodarsko dejavnost- z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek po stopnji iz 1. člena tega sklepa od osebnega dohodka, ki ga ugotovi pristojni občinski organ za družbene prihodke.
Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena, ki se jim po veljavnih predpisih ne ugotavlja dohodek (pav-šalisti), plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko zavarovanje in osnove za odmero pravic ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Za zavezance iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega sklepa se opravi dokončen obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto.
4.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo intelektualne in druge storitve, Edi drugo poklicno dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
5.	člen
Občani, ki uživajo pravice, izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavairovEinja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 1.600 din mesečno na posameznega upravičenca.
6.	člen
Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninsko invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 •/•.
7.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem
delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izobražujejo in niso zavarovane pri svojem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo same prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz dohodka iz 1. člena tega sklepa od odpove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) in za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
8.	člen
Za delavce in občane, ki so sklenili pogodbe o delu po 217. členu zakona o delovnih razmerjih, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 8 "/o od bruto prejemkov v breme dohodka.
9.	člen
Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice' do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prsipevek za zdravstveno varstvo iz bruto osebnega dohodka po veljavni prispevni stopnji.
10.	člen
Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa. plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstvo od izplačanega bruto osebnega dohodka.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje iz dohodka po stopnji iz 1. člena tega sklepa.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 75/1985-1-1/1
Murska Sobota, dne 18. junija 1935.
Predsednik skupščine OZS Murska Sobota
Evgen Horvat 1. r.
SEVNICA
1093.
Na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na 9. zasedanju dne 11. junija 1985 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1985 dalje
1.	člen
S tem sklepom se 'ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1985 in opredelijo'
osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, združenih kmetov, kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	'člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka iz dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 in se objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije določeno drugače.
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje in združeni kmetje, razen združenih kmetov, ki so se pokojninsko zavarovali najmanj v
4.	pokojninski razred (osnove enake 85 %> najnižje pokojninske osnove), znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 18,8 °/o,
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 2.000 din letno.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po 1. odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske ali gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, pri--spevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz 1. odstavka tega člena.
4.	člen
Združeni kmetje, ki so se odločili, da si v zdravstveni skupnosti zagotovijo tudi pravico do socialne varnosti, plačujejo prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero so se odločili v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunano v bruto znesek, pri čemer osnova ne more biti nižja od 4. pokojninskega razreda, določenega v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 41/83). Ta osnova velja za koledarsko leto.
5.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka osnovi, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
6.	člen
Prispevke iz dohodka plačujejo in obračunavajo zavezanci iz prejšnjega člena po stopnjah iz 2. člena tega sklepa.
Prispevke iz osebnih dohodkov za namene socialne varnosti obračunavajo in plačujejo zavezanci iz prejšnjega člena od 1 5. 1985 dalje po stopnji 0,25 "/o od bruto osebnih dohodkov.
7.	člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja: 1.600 din;
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena'skupnost: 1.600 din.
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ni določeno drugače. Po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
8.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 17,5 %>.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
9.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela ali druge organizacije prispevke od mesečnih osnov kot za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za vedno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
10.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu In druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete. kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 8 */o od bruto osebnega dohodka.
.	11. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1984 dalje (Uradni list SRS, št. 2/84 in 19/84). Prispevne stopnje, določene na podlagi 2. člena tega
sklepa se med letom usklajujejo glede na priliv izvirnih prihodkov in glede na dogovorjeni program, v skladu s predpisi, ki urejajo tinanciranje SIS družbenih dejavnosti v letu 1985. Za medletno usklajevanje prispevnih stopenj v tem členu je pooblaščen Koordinacijski odbor za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela. Ta sklep prične veljati z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1985 razen stopnje iz 10. člena, ki se začne uporabljati s L 7. 1985.
St. 02-1/85-9
Sevnica, dne 11. junija 1985.
Predsednik
skupščine OZS Sevnica
Prane Ogorevc L r.
SLOVENSKA BISTRICA
1094.
Na podlagi 115. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenje za obdobje 1981—1985 (Uradni Ust SRS, št. 30/83), 4. odstavka 8. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74) ter na podlagi 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 34. seji zbora združenega dela in 33. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1985 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih pri točkah A 215, A 219, O 41 in v vizirnih linijah med točkami:
A 215, A 219, A 218, A 217
1.	člen
Da se zagotovi nemoteno opravljanje geodetskih del, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenih znamenjih pri točkah: A 215 k. o. Bojtina, A 219 k. o. Bukovec, O 41 k. o. Poljčane in v vizirnih linijah med točkami: A 215, A 219, A 218, A 217.
Splošna prepoved gradnje velja za nadzemne objekte v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja in 5 m vstran od vizirne linije.
2.	člen
Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih objektov velja na delih naslednjih zemljiško-katastrskih parcel
A 215 k. o. Bojtina, p. š. 79/1 del
A MS k. e. »ckovec, p. L 173/1 del, 17*1 O« k. a Potitte*, $93, st*. ».
3.	Sen
Meje območja splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah zemljiško-katastrskih
načrtov v merilu PKN 1 : 5000 in na kopijah temeljnih
topografskih načrtov v merila 1 :5000, 1 :408.608, ki
jih hrani In vzdržuje občinska geodetska oprava in so
na vpogled občanom, organom In organizacijam v
pnotitorih ta obtinuk* geodetske uprave.
,	4. člen
Investitorji posameznih nadzemnih objektov pri točkah, navedenih v 1. členu tega odloka, so dolžni priložiti k lokacijski dokumentaciji soglasje Republiške geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja
se vloži pri občinskem geodetskem organu.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-351-2/85
Slovenska Bistrica, dne 29. maja 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1095.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1905 (Uradni list SRS, št. 24/851 in 184. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji dne 21. junija 1985 sprejel
SKLEP
o povišanju stanarin
1.	člen
Stanarine v občini Slovenske Konjice se povečajo za 25%).
2.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1985.
t
St. 38-10/85-1
Slovenske Konjice, dne 21. junija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Janko Kovač 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 1696.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter na osnovi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19'82) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji seji dne 7. junija 1985 sprejel
ODRED BO
o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede
1. člen
S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitame preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št, 43/76) in 25, 27, 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78).
••	2, člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 300 din.
3.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednja pristojbina:
din
1.	za kamionske in vagonske pošiljke	1.150
2.	za kosovne pošiljke, vsako začeto uro
pregleda	1.150
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-sanit&mi pregled, pa pride ob določenem času na me,sto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati 'zamudnino v višini 1.150 din za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške izvajalcu.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina:
1. Za veterinarsko-sanitame preglede klavnih ži-
vali in. mesa:
din
—	za odraslo govedo in kopitarje, od kom 230
—	za teleta, od kom	155
—	za prašiče, od kom	184
—	za drobnico, od kom	155
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled Pri razkladanju ter nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem Primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina.
din
2. Za veterinarsko-sanitame preglede jajc 'n jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0240
*■
3.	Za veterinarsko-sanitame preglede:
—	v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izvora
—	divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa:
se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda	1.150
Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plačajo tudi stroški bakterioloških in kemičnih analiz ter potni stroški izvajalca.
5.	(Sen
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju.
Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 % od sporazumno določenega letnega pavšala v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
6.	člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 %>.
7.	člen
Pristojbine po tej odredbi se. obračunavajo in odvedejo' na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50700-840-051-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št. 50770-630-210014 pri SDK.
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko akontira pristojbina za en mesec vnaprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšala.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med izvršnim svetom občine Šentjur pri Celju in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitamih pregledov.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja za veterinarsko-sanitarne preglede, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 22/84.
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-15/85-2
Šentjur pri Celju, dne 7. junija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Sergej Šešerko, dipl. inž. str. 1. r.
TREBNJE
1097.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka dne 9. junija 1985
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), statuta krajevne^ skupnosti Velika Loka in sklepov sprejetih na zborih krajanov ter sklepa skupščine krajevne skupnosti Velika Loka dne 22. 3. 1985 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Velika Loka v denarju, ki se bo uporabljal za izvajanje naslednjega programa: za sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja v KS Velika Loka, za sofinanciranje modernizacije in asfaltiranje ulic in cest v KS Velika Loka, za izgradnjo, površinskega odvodnjavanja in ureditve cestišča oziroma vgraditve zaporne asfaltne prevleke v naselju Velika Loka, izgradnjo vodovoda v naselju Iglenik — zaselek Šemerga in za vzdrževanje obstoječih objektov v upravljanju krajevne skupnosti.
Na območju krajevne skupnosti Velika Loka je bilo 5 glasovalnih mest.
Volilna komisija je ugotovila, da so bila glasovalna mesta odprta od 7. do 19. ure.
Izid referenduma je naslednji: v volilni imenik je bilo vpisanih 420 volilnih upravičencev, od teh je glasovalo 379 volilnih upravičencev ali 90,24 %>, za samoprispevek je glasovalo 286 volilnih upravičencev ali 68,10 °/o.
Proti je glasovalo 84 volilnih upravičencev ali 20 %>, neveljavnih je bilo 9 glasovnic ali 2,14 °/o, glasovanja se ni udeležilo 41 volilnih upravičencev ali 9,76 %>.
Referendum je uspešen, ker se je glasovanja udeležilo 379 volilnih upravičencev in je od teh glasovalo ZA krajevni samoprispevek 68,10 "/o od vseh vpisanih volilnih upravičencev.
Velika Loka, dne 9. junija 1985.
Predsednik volilne komisije Darja Korde 1. r.
Tajnik
volilne komisije
Marija Bajuk 1. r.
Član volilne komisije
Cvetka Ile L r.
1098.
Skupščina krajevne skupnosti Velika Loka je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Ufadni list SRS, št. 3/73), 33. člena statuta krajevne skupnosti Velika Loka in izida na referendumu dne 9. junija 1985 na seji dne 12. junija 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti Velika Loka
1.	člen
Na območju krajevne skupnosti Velika Loka se uvede krajevni samoprispevek v denarju, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa: za sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja v krajevni skupnosti, za sofinanciranje modernizacije in asfaltiranja ulic in cest, za izgradnjo površinskega odvodnjavanja in vgraditev zaporne asfaltne prevleke v naselju Velika Loka, izgradnjo vodovoda v naselje Iglenik - zaselek Šemerga in za vzdrževanje obstoječih objektov v upravljanju krajevne skupnosti.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje 5 let in sicer od 1. 7. 1985 do 30. 6. 1990.
3.	člen
Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 18,000.000 din. se bodo uporabljala za izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori krajanov in je sestavni del tega sklepa.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Velika Loka in sicer:
1.	vsi zaposleni krajani od neto osebnih dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki iz OD po stopnji 3 0/o mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek,
2.	vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti v višini 3 °/o od katastrskega dohodka, razen tistih, katerih katastrski dohodek ne dosega zajamčenega osebnega dohodka, pa jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	vsi zavezanci, ki jim je odmerjeni davek od gospodarske, negospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 3 °/o od neto. osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka po odbitkih davkov in prispevkov,
4.	vsi upokojenci po stopnji 3 Vo od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo varstveni dodatek,
5.	zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, plačujejo samoprispevek v višini 5 °/o od odmerjenega davka.
5.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, invalidskega dodatka, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust.
6.	člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in izplačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov in pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije in skupnosti oziroma Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz 2., 3. in 5. točke člena tega sklepa odmerja samoprispevek uprava za družbene prihodke občine Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonih o davkih občanov.
7.	člen
Samoprispevek se plačuje na račun samoprispevka — krajevna skupnost Velika Loka, št. 52120-842-056-822207.
8.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v roku, se obveznosti do samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem m uporabo sredstev samoprispevka bo kontrolirala SDK, uprava za družbene prihodke občine Trebnje in svet krajevne skupnosti Velika Loka.
10.	člen
Svet krajevne skupnosti Velika Loka bo ob vsakoletnem zaključnem računu javno objavil podatke o zbiranju in porabi sredstev samoprispevka.
11.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja se od 1. 7. 1985 dalje do izteka samoprispevka.
Velika Loka, dne 9. junija 1985.
Predsednik skupščine KS Velika Loka Jože Klemenčič 1. r.
VRHNIKA
1099.
Na podlagi določil zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in v skladu z aneksom k dogovoru o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih stpritev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 20. junija 1985 sprejel
SKLEP
o povečanju cen stanarin
*	I
Cene stanarin v občini Vrhnika se povečajo za 24 "/o.	„
2
. Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1985 dalje. S tem dnem preneha veljati sklep o povečanju cen stanarin št. 1/6-10/85 z dne 25. 1. 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85).
St. 1/7-77/85
Vrhnika, dne 20. junija 1985.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Peter Petkovšek, inž. 1. r.
1100.
Na podlagi določil zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 20. junija 1985 sprejel
SKLEP
o določitvi cen komunalnih storitev
1
Cene komunalnih storitev v občini Vrhnika znašajo:
din/a*
A.	Vodarina
—	gospodinjstva	31,09
—	ostali potrošniki	45,06
B.	Kanalščina
—	gospodinjstva	6,40
—	industrija	11,00
din/ra*
C.	Odvoz smeti
—	gospodinjstva	3,50
2
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1985.
S tem dnem prenehata veljati sklep o določitvi cen komunalnih storitev št. 1/6-9/85 z dne 25. 1. 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in sklep o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih storitev št. l/6-sl-4b/85 z dne 28. 3. 1985 (Uradni list SRS, št. 13/85).
St. 1/7-78/85
Vrhnika, dne 20, junija 1985.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Peter Petkovšek, inž. 1. r.
ZAGORJE OB SAVI
1101.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih potreb (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje ob Savi za obdobje 1981—1985 je skupščina na seji obeh zborov dne 19. junija 1985 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov ža zdravstveno varstvo v letu 1985
1. člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine p* spevkov za zdravstveno varstvo:
1.	delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, ki izvaja investicijska in druga deta v tujini;
2.	delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju;
3.	občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani
po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja;
4.	občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju
skupnosti;
5.	delovnih ljudi, ki na območju skupnosti samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugih delovnih ljudi;
6.	delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, fizičnih in civilnih pravnih osebah;
7.	kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se
na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje);
8.	drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico (v nadaljnjem besedilu: drugi kmetje);
9.	in drugih občanov.
2.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini.
3.	člen
Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa).
4.	člen
Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto znesek.
5.	člen
Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzulatih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo.
Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti.
Ce občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje
po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov.
6.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi iz.5. točke 1. člena tega sklepa, ki se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985, objavljenem v Uradnem listu SRS.
7.	člen
Delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
8.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s fizičnimi in civilnimi pravnimi' osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 100 Vo zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Le-tega določa in objavlja v Uradnem listu SRS Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
9.	člen
Združeni in drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih sloriteV:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in od dohodka od gozda v višini 9,6 °/o,
b)	pavšal za kmetijsko gospodarstvo 2.000 din.
Prispevek v znesku 2.000 din letno na osebo plačujejo:
— za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
,	— za člane družinske in gospodinjske skupnosti,
ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njiht^e družinske člane, lastniki zemljišč.
10.	člen
Ce se združenj kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Ta osnova velja za koledarsko leto.
11.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 900 din mesečno na posameznega upravičenca.
12.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/».
13.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — krnele, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6bruto prejemka v breme dohodka.	9
14.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena.
15.	člen
Višina prispevka od osnov, določenih v 2., 3., 4., 5., 7., 8., 10. in 14. členu, se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah.
16.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
17.	člen •
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljavnost sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 12/84 in 31/84).	,
St. 834-12/85
Zagorje ob Savi, dne 19. junija 1985.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje ob Savi
Franc Poznič 1. r.
ŽALEC
1102.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 24/85) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 25. junija 1985 sprejel
SKLEP
o povišanju stanarin in najemnin
1.	člen
Stanarine in najemnine se na območju občine Žalec s 1. julijem 1985 povečajo za 35 %>.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-3/85-3
Žalec, dne 25. junija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r.
POPRAVEK
V prečiščenem besedilu odloka o priznavalninah udeležencem NOV Skupščine občine Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 19-930/85 z dne 31. V. 1985 se:
—	v 2. točki 4. člena beseda »odhodka« pravilno glasi »odhoda«;
—	prvi odstavek 18. člena odloka pravilno glasi: »Upravičencem iz 3. člena tega odloka, staršem
in vdovam padlih udeležencev NOV se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno okrevanje.«
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Logatec, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 21-1012/85 z dne 14. VI. $985 se v drugi vrstici preambule v oklepaju na koncu doda še številka »18/85«.
Namestnica sekretarja SO
Milka Kunc L r.
POPRAVEK
V	odloku o uvedbi samoprispevka na območja, občine Vrhnika, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 21-1025/85 z dne 14. VI. 1985 je v 2. členu pravilno: »do 30. junija 1985«.
Uredništvo
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
1S65. Zakon o vojaških	invalidih (prečišečno besedilo)	2181
1456.	Zakon o civilnih invalidih vojne (prečiščeno besedilo)	1287
1457.	Zakon o spremembah zakona o stanovanjskem gospodarstvu	2191
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1058.	Aneks k dogovoru o skupnih izhodiščih za dolo-
čanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985	1291
1059.	Družbeni	dogovor	o	usklajevanju	pokojnin	1292
1060.	Sklep o osnovah in merilih za določitev osebnega
dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	1294
1S61. Sklep o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov vodilnim delavcem v republiških upravnih organih, republiških organizacijah in strokovnih službah Izvršnega	sveta	Skupščine SR	Slovenije 1296
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1062.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov Iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985	1297
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
Stran
1075. Sklep o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol
TOZD DO ZOS Celje na območju občine	Celje	1314
1076.	Odredba o oblikovanju stanarin v občini	Celje	1316
1077.	Sklep o valorizaciji zneskov (Celje)	1316
1078.	Sklep o povečanju stanarin v občini Cerknica	1317
1079.	Odlok o varstvu pred hrupom v nekaterih zava-
rovanih naravnih in bivalnih okoljih v občini Kamnik	1317
1080. Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritve-nih znamenjih pri točkah trig. točka 1. reda št. 167 Grintavec, gravimetrijska točka št. 347 v Gbdiču in v vizirnih linijah med točkami: s trig. točke št. 167 Grintavec na št. 223 Uršlja gora in št. Vivodnik
(Kamnik)	1319
1081.	Odlok o imenovanju naselja Velika planina (Kamnik)	1319
1082.	Sklep	o	določitvi cen stanarin v občini Kočevje	1319
1083.	Odredba	o določitvi stanarin v občini Laško	1319
1084.	Odlok	o	javnem redu in miru v občini Lenart	1319
1085.	Odlok	o	upravnih taksah v občini Lenart	1323
1086.	Sklep	o	povečanju stanarin in cene odvoza smeti
(Lenart)	1323
1087.	Odredba o povišanju stanarin in vodarine v občini Litija	1324
1088.	Sklep o javni razgrnitvi prostorskih sestavin osnutka družbenega plana občine Ljubljana Moste-Po-
Ije za obdobje 1986—1930	1324
1089.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov' občanov za leto 1984 (Ljubljana Šiška) 1324
1090.	Sklep o soglasju k statutu Občinske skupnosti
otroškega varstva Ljubljana Šiška	1325
1091.	Odredba o povečanju cen vode in odvoza smeti ter
stanarin v občini Mozirje	1325
1063.	Dogovor o usklajevanju davčne politike	v letu 1985 1298
1064.	Sklep o ugotovitvi poprečnega obračunanega mesečnega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar-marec
1985	1303
1065.	Sklep o potrditvi učbenika Matematika za 1. razred
osnovne šole	1309
106G. Sklep o ustreznosti učbenika Matematika 3, drugi zvezek — Polinomi. Racionalne funkcije. Krivulje drugega razreda za srednje izobraževanje	1309
1067.	Sklep o potrditvi učbenika Matematika za 6. razred osnovne šole	1310
1068.	Sklep o ustreznosti učbenika geografija za prvi
letnik srednjega izobraževanja	1310
1069.	Sklep o potrditvi učnih listov I Nuovi amici za
pouk italijanskega jezika v 1. razredu osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom	1310
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1070.	Sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja (Ljubljana)	1310
1071.	Sklep o ceni plina iz omrežja (Ljubljana)	1311
1072.	Sklep o spremembi cen stanarin v Ljubljani	1312
1073.	Sklep o uvedbi vaškega samoprispevka na območju
Vaške skupnosti Sela (Brežice)	131?
1074.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna
občine Celje za leto 1984	1313
1092.	Sklep o osnovah za obračunavanje In plačevanje
prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota za leto 1985	1325
1093.	Sklep o prispevku za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. 1. 1985 dalje 1326
1094.	Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih
znamenjih (Slovenska Bistrica)	132S
1095.	Sklep o povišanju stanarin (Slovenske Konjice)	1328
1096.	Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja
ter za veterinarsko-sanitarne preglede (Šentjur pri Celju)	1328
1097.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka KS Velika Loka	(Trebnje)	1330
1098.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na območju KS Velika Loka (Trebnje)	1330
1099.	Sklep o povečanju cen stanarin	(Vrhnika)	1331
1100.	Sklep o določitvi cen komunalnih storitev (Vrhnika) 1331
1101.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo v letu 1985 (Zagorje ob Savi)	1331
1102.	Sklep o povišanju stanarin in	najemnin	(Žalec)	1333
—	Popravek odloka o spremembi odloka o občinskih
upravnih taksah na območju	občine	Logatec	1333
—	Popravek prečiščenega besedila odloka o priznavalninah udeležencem NOV Skupščine občine Kamnik 1333
—	Popravek odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika	1333
Dedii© pravo (1984)
V povojnem času je to šele drugo sistematično delo s področja dednega prava v slovenščini. Avtor dr Karel Zupančič ugotavlja v predgovoru, da je dedno pravo eno od redkih delov jugoslovanskega pravnega sistema, ki ne doživlja mnogo sprememb V letih po uveljavitvi ustavnih amandmajev pa je vendarle prišlo do znatnejšega preoblikovanja normativne ureditve dedovanja, in sicer db porazdelitve zakonodajne pristojnosti med federacijo in republikami oziroma pokrajinama Zato v tem delu avtor ne obravnava le slovensko pravno ureditev, temveč se je odločil za primerjalni način preučevanja. Ob obravnavanju posameznih institutov dedovanja in razmerij dednega prava po slovenski zakonodaji prikaže posebej tudi ureditve po predpisih drugih republik in pokrajin.
Tako zasnovano strokovno delo ni namenjeno le študentom prava, ampak tudi vsem pravnikom. ki se ukvarjajo z vprašanji in problemi dednega prava.
Celotno delo je razdeljeno na tri dele: 1 Dedovanje, 2. Varstvo in uveljavljanje pravic do zapuščine in 3 Dedovanje kmetijskih zemljišč in kmetij Na koncu je poleg obsežnega seznama uporabljene literature in pravnih virov še stvarno kazalo in pregled obravnavanih določb zakona o dedovanju v posameznih tekočih točkah besedila, kar močno povečuje uporabnost tega strokovnega dela v neposredni praksi
Cena broš 1000 din	(012513)
(012645)
Uvod v pravoznanstvo (1984)
Uvod v pravoznanstvo vsebuje kot uvodni predmet za študij prava splošni nauk o pravu in podaja splošno teoretično osnovo tistim pravnim strokam, ki se opirajo na veljavne predpise Tako je to strokovno delo opredelil avtor dr Gorazd Kušej v predgovoru k prvi izdaji iz 1 1976 Sedanja izdaja pa je nekolike spremenjena in dopolnjena Spremembe in dopolnitve, ki sta jih opravila dr Marijan Pavčnik in dr Anton Perenič, pa so razvidne iz vsebinskega kazala
V prvem delu. ki govori o družbi, državi in pravu, avtorji razpravljajo o bistvu prava, kake se kaže v družbenem življenju in kako v njem deluje, skratka o razmerjih; ki se pletejo med pojavi in ustreznimi pojmi družbe, države in prava V drugem delu obravnavajo prave v pojavni obliki t i pravnega reda in v njegovih strukturnih prvinah, ki so pravno pravilo, pravni akt in pravno razmerje. V ta del sodi tudi pravna tehnika, ki postavlja načela in daje napotila za pravilno uporabljanje in z njim za pravilno funkcioniranje prava Sledita poglavji o sistemizaciji prava in o pravnih znanostih in njihovih metodah, zadnji del pa je posvečen orisu teorij o bistvu prava in teoretičnim pogledom na samoupravno pravo.
Čeprav je dele zasnovano kot študijsko gradivo, pa bodo po njem radi segali tudi pravniki iz prakse, kajti knjiga ne nudi le poglobljen vpogled v splošni nauk o pravu, temveč vsebuje rudi vrsto novih strokovnih spoznanj, ki jih bodo pravniki rabili pri svojem strokovnem delu
Cena 1450 din	(012629)
Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim
gradivom (1985)
Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, je izjemno dragocen in uporaben svetovalec vsem, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi priče-vanjskimi dokumenti. Pri nas je prvi takšne vrste in je odličen rezultat visoke ravni, ki ga je arhivistika kot veda in kot praksa dosegla, s svojo strokovnostjo pa bo bistvene prispeval k nadaljnjem enoten ju našega arhivskega sistema, posodabljanja arhivističnib metod in s tem k dostopnosti vsega, kar malce metaforično imenujemo »skupni spomin«, »spomin družbe«, je zapisal v predgovoru dr. Matjaž Kmecel
Priročnik je namenjen predvsem delavcem, ki delajo z dokumentarnim gradivom in se pripravljajo na preizkus strokovne usposobljenosti po pravilniku, ki ga je predpisal Republiški komite za kulturo na podlagi zakona o naravni in kulturni dediščini Ker je avtorje pri pisanju priročnika vodilo načelo usposabljanja za prakso, bo priročnik uporaben tudi za tiste organizacije, katerih delavci niso dolžni opravljati preizkusa znanja, vendar imajo določene obveznosti glede arhivskega gradiva. Posamezna poglavja sc na več mestih dopolnjena z vzorci, ki naj bi čimbolj olajšali praktično delo Na koncu priročnika pa so se konkretni primeri ureditve in seznami arhivskega gradiva za nekatere organe in organizacije (upravni organi občin, sodišča, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, osnovne šole, društva)
Cena 440 din	(12416)
*
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren - Tiska tiskarna Tone TomSlO. vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din. Inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevalo e mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 - Poštni predal 379/Vil — Telefon direktor uredništvo sekretar, šei računovodstva 224 323. prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211814 - 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščenr
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72