—    198   —
' Premišljevanje
narave in previdnosti  božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Krogotek soka v drevesih.
Drevje, ki je več mescov kakor popolnoma pomeri® bilo, se začne malo po malem spet oživljati. V malo tednih še več znamenj življenja na njem vidimo, in v kratkem se popje napne, se odpre in drago cvetje za-plodi. To spremembo smo doslej v začetka vsake spomladi lahko vidili. Vendar ne vemo znabiti še: kteri pripomočki to tako čudovito spremembo v drevji pospešujejo.
Vspehi, ki se spomladi na drevesih in na druzih rastlinah vidijo, izhajajo iz redivnega soka, ki ga zrak in veča toplota v drevesnih cevkah omaja. Kakor življenje žival iz krogotoka njih kervi izvira, tako se opira tudi življenje in rast zelišč in dreves na krogotek redivnega soka. V ta c 1 in konec je Bog vse dele rastlin napravil, vse tako naredil in vredil, da v napravljanje, ohranjenje in majanje redivnega soka služijo.
Posebno je skorja tisti del, po kterem se spomladi sok iz korenin kviško vzdihuje, in po kterem se vejam in sadju, ki na njih visi, življenje in rast celo leto podeljuje. Drevesen les obstoji iz sila tankih nitek, ki se po celi dolgosti debla do verha vijejo in stegujejo, in ki se prav natanko vjemajo. Nektere teh nitek so tako nježoe in majhne, da ena sama, ki je komaj kot las debela, več ko 8000 manjših v sebi obseže. V nabiranja in v pospeševanje krogoteka redivnega soka je neskončno veliko majhnih cevk, ki so v mnoge odraslike razdeljene, in ki po celi dolgosti drevesa noter do verha raztezajo* Nektere vodijo sok iz korema kviško, druge pa od zgoraj v korenine nazaj. Uno se godi podnevi o sončni vročini, to pa ob hladnih večerih. Enak namen ima perje. Njegova naj važniša korist obstoji v tem, da se sok, ki se iz korenin vzdiguje, in ki ga drevo od zunaj po dežji in druzih soparih   v-se serka,   a pomočjo perja prekuha
in podela. Ta sok se na vse kraje in po vsih delih drevesa okrog plazi.
Po cevkah pa bi se ne mogel kviško vzdihovati, ko bi zgoraj odperte ne bile. Po teh znojnicah ali potnih luknjicah rastlin spuhte vodni deli soka čedalje bolj; oljnati, žvepleni in zemeljni delci pa se med seboj združijo in raztezajo rastlino na vse kraje, tako da čedalje veča prihaja. Drevo pa vsahne, ko krogotek in dotok soka popolnoma neha, ali ko se notranja vravnava drevesa — bodi si po preojstrem mrazu in zmerzlini, po starosti ali po kakošnem unanjem poškodovanju vniči.
Al je mogoče, da zamoremo pri pogledu drevja spomladi in ] oleti še tako neobčutljivi biti, kakor smo bili prej? Al se nam more sprememba, ki se neprenehoma ž njim godi, še malenkost zdeti? Ali ni tudi vse to delo modrega Gospodarja nebes in zemlje, ki nam v vsaki stvari oznanuje velikost svojo!
—    199   —