Ali naj se konji napajajo pred krmljenjem,
ali po krmljenju?
Danski živinozdravnik Marlot o tem govori: Žival ne živi od tega, kar požre, nego od tega, kar prebavi. Važno je torej, ako je povžita brana v želodcu nekaj dalje, da se bolje prebavi, nego da gre ona naglo naprej. Mnogo poskusov pri mrtvih konjih je pokazalo, da ni dobro po krmljenju konja z ovsom šele napojiti, marveč to šele škoduje. Tako so n. pr. na neki gospodarski šoli na Francoskem napravili poskušnjo, da so dali konju 4 ovsa, zatem ga napojili in slednjič zaklali. V njegovem želodcu niso našli več, nego za jeden liter v vodi plavajočega ovsa, ostali trije litri ovsa so bili že v čevah in ta pa le malo prebavljen, torej kakor zavržen. Drugi konj je bil prej napojen, na to še le je dobil 4 litre ovsa; za 4 ure pozneje je bil tudi ta zaklan, ali v njegovem želodcu našli so še ves oves, zmešan s slinami in drugo tvarino.
Poskusi omenjenega Marlota na živih konjih so pokazali, da raste, ali kali  še  mnogo  ovsa, ki gre  skozi
Stran 243
konjski želodec ali čreva, ako se je napojil konj po krmljenju. Razumi se, da tako naglo iztrebljen oves ni dal živali nobenega dobička, pa6 pa gospodarju škodo na potrati zrnja.
Tega pa marsikateri konjar ne verjame ter napaja konje po krmljenju, češ, da je videti žival bolj sito in pa da na krmo raje pije. Nič ne pomaga takim ljudem ugovarjati, tudi če se jim pokaže zrnje v blatu še neprebavljeno ; saj vemo, kakšna je tudi pri nas dandanes — družina.
Stran 244.