GEOGRAFSKI OBZORNIK V PRAVO SMER! POZDRAVNI GOVOR ŠTUDENTOM 1. LETNIKA V ŠTUDIJSKEM LETU 1995/96 Anton Gosar Ob letošnji slovesni podelitvi indeksov na novo vpisanim študentom geografije na ljubljanski univer- zi se zdi umestno razmisliti o smeri in dometu geo- grafije. V času vsesplošnega iskanja vrednot in pri- seganja na te in one malike je prav, da študentom povemo, katera smer je v geografiji prava. Hipote- tično in dejansko. Pričujoče razmišljanje je razdelje- no na različne vidike orientacije, zanjo pa vemo, da je bistvena sestavina (ne le) geografije! Orientacija v prostoru in času. Geografi ja na ljubljanski univerzi bo v naslednjem letu praz- novala 75-letnico. Na njej so se izšolale generaci- je učiteljev, znanstvenikov, politikov, turističnih delav- cev, novinarjev, statistikov, urbanistov, planerjev in drugih. Odkar se je pred nekaj več kot 30 leti na- stanila v novi stavbi Filozofske fakultete, je v geograf- ske predavalnice vstopilo prek 2000 študentov. Di- plomiralo jih je okrog 400. Osip je bil 80%! V čem je problem? Prvi letnik? Ne, vsaj ne toliko, kot bi na podlagi zgornjega podatka pričakovali! V drugi letnik vstopi od 50 do 60 študentov. Za približ- no polovico brucov je preskok iz srednje šole na viso- ko šolo pretežak! Zaradi Uvoda, Statistike, Geomorfo- logije ali Geografije prebivalstva? Problem je treba is- kati drugje. Po štiriletnem študiju diplomira letno v pov- prečju le 1 8 študentov oziroma le dobra tretjina vpi- sanih v zadnji letnik. Drugi se izgube, se v geografskih krogih ne pojavljajo več, ostajajo »falirani študentje«. Zakaj? Če odmislim napake našega študijskega pro- grama in nas, predavateljev, potem je treba na pr- vo mesto postaviti pomanjkljivo odgovornost študen- ta absolventa do sebe, družine, stroke in družbe. V Najprej: odgovornost do družbe! Na oddelku za geografijo nas je trenutno zaposlenih 25. Letos izo- bražujemo okrog 380 študentov. Od države preje- mamo za to okrog 50 milijonov tolarjev: 45 v obli- ki bruto plač in 5 v obliki plačil za funkcioniranje od- delka, za raziskave, izpopolnjevanje in drugo. To je 583.000 DEM ali, še bolj nazorno, to je 12 BMW- jev 31 8is oziroma štirje Ferrariji 355 GTS. Glede na to, da le 1 8 študentov diplomira, je v vsakega vlo- ženo kar 23.166 ameriških dolarjev. Za družbo je diplomiran geograf drag strokovnjak. Družba nas še podpira in financira. Zaradi softvera, ki ga ustvar- jamo. Toda, kako dolgo še? Odgovornost do stroke. Študenti zberejo v teku študija vedenja iz okroglo 40 debel, vej in lističev geografske znanosti. Toliko je namreč po sedaj ve- ljavnem študijskem programu predmetov in drugih ob- lik neposrednega pedagoškega dela na našem od- delku. Bogato znanje, na katerega bi morali biti po- nosni! Pričakovati bi bilo, da bodo absolventi cehov- sko predani, celo zaslepljeni, oziroma da bodo sa- mozavestni sejalci semena stroke v javnosti. Geogra- fijo bi naj, po njihovem zasluženju, cenili tako kot medicino in pravo! Toda: letno med 20 in 30 študen- tov, s katerimi smo se geografi pedagogi ukvarjali štiri dolga leta, zavrže vse: znanje, kolege, geogra- fijo. Ne bogatijo se iz posode pridobljenega geo- grafskega vedenja in kruha si ne režejo z mize, v ka- tero so vložili najmanj štiri leta svojega dela. Pravih prerokov geografije je v javnosti tudi zato zelo, ze- lo malo! Orientacija v družbi in življenju. Dejansko pa ni razlogov za študentsko apatijo in odstop od na prelomu v dvajseta leta začrtane življenske sme- ri. Vi ste generacija, ki lahko to spremeni! Dokaza- no je, da znanje, pridobljeno na Oddelku za geo- grafijo, vodi v visoko družbo. Kolega geograf Du- šan Plut je bil član slovenskega predsedstva, geograf Lojze Peterle je postal predsednik slovenske vlade. Geograf Juri Franko je veleposlanik v Španiji. Geo- graf Jože Lenič je poslanec državnega zbora. Ob- čine Brežice, Ptuj in druge imajo geografa za župa- na. Kolegi geografi Genorio, Černe, Bricelj zaseda- jo pomembne strokovne položaje na ministrstvih. Geo- grafi so (bili) direktorji podjetij Mladinska knjiga, Kom- pas Holidays, Postojnska jama in mnogih hotelov. Di- rektorske položaje na inštitutih (so) zasedajo(li) geo- grafi: krasoslovni inštitut, urbanistični institut, statistič- ni zavod itd. Mnogi delajo pri časopisih, radiju in na televiziji. Nekateri so osnovali lastna ekspertna podjetja oziroma so člani vladnih in nevladnih eks- pertnih skupin, društev in organizacij. Seveda pa ne gre prezreti naših kolegov učite- ljev, ki vcepljajo, podobno kot mi, znanje v mlade, nabrite glave osnovnošolcev in dijakov. Njim gre zah- vala, da je stroka med mladimi tako zelo priljublje- na. Geografijo je za maturo izbralo prek 2000 ma- turantov ali kar tretjina vseh! Letos je za vpis na geo- grafijo zaprosilo 352 srednješolcev. Le 83 študentov je bilo sprejetih. Torej le petina vseh prosilcev. Posto- pek nam je odredil le najboljše. Vemo, da so inteli- gentni. Vemo, da so slovenska smetana. Manj prepri- čani pa smo v to, da so pripravljeni zastopati interese 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK stroke, ki so se jo namenili študirati. Se zanjo boriti na fakulteti in izven nje. Bojimo se, da jim je kratko- ročni cilj le ta, da bi uspešno opravili za vpis v 2. let- nik predpisane izpitne pogoje. Torej je njihov cilj: izpit! Oziroma dolgoročno: doštudirati! Ali res samo to? Kaj pa, če si za cilj zastavimo: razumeti in vzlju- biti geografijo. Smešno? Niti ne: prvič, geografija je po potrebi ženskega ali moškega spola (zemlje- pis). Geografija je namreč sožitje dveh partnerjev, ki se oplajata: narave in družbe. Vsak srednješolec ve, kako to poteka. Ce seveda ni pozabil snovi iz prvega letnika! Drugič, geografija je še deviška in vsebinsko še dokaj nedorečena. Veliko je še nerazi- skanih endogenih in eksogenih dejavnikov in proce- sov, ki čakajo na odkritja in ugotovitve zakonitosti. Denimo: procesov v in nad oceani v navezavi na kli- matske razmere na kopnem. Ali: učinkov človekovih dejanj na okolje. Tretjič, geografija je kompleksna, sposobna zadovoljiti veliko parcialnih interesov. Orientacija v stroki in na fakulteti. Samo- zavestnih prerokov geografije je malo! To ponavljam, ker bi rad poudaril, da ne gre le za govorjenje o stro- ki, ampak za trdo delo, ki vodi do novih znanstve- nih spoznanj. Preroki so tisti, ki človeštvu razširjajo obzorja! Na našem oddelku so bili vedno prisotni. Vsi poznate našega prvega misleca v stroki Antona Melika in pedagoga Svetozarja llešiča. Od njunih časov do danes je stroka naredila velike korake. Po zaslugi Ivana Gamsa je napredovala na področju proučevanja krasa, z Vladimirjem Klemenčičem je po- stavila temelje socialni, politični ter etnični geogra- fiji, po Igorju Vrišerju je v javnosti povzeto razume- vanje prostorskih funkcionalnih soodvisnosti. Seda- nji mladi rodovi razširjajo obzorja na področju geografskih informacijskih sistemov in na drugih ra- čunalniško podprtih vsebinah. 66 objav strokovnih člankov v tuji strokovni literaturi po letu 1990 je do- kaz, da vstopamo v strokovno kritično mednarodno areno. Ne dokazujemo se več le sami sebi! Kot bodoči študentje geografije boste primorani slediti tokovom raziskovanj na našem univerzitetnem Oddelku, Inštitutu za geografijo, Geografskem inšti- tutu ZRC SAZU in drugje. Za bodoče preroke geo- grafije so to odlične reference za zaposlitev! Pred- vsem, če boste še kot študentje objavljali strokovne izsledke v eni od številnih geografskih publikacij, de- nimo v: Geografskem vestniku, Delih (Oddelka za geo- grafijo), Geographici Slovenici, Geografskem zbor- niku, Geografskem obzorniku, Geografiji v šoli in drugje. Morda tudi v tujini. Prav zaradi tega, ker sem želel izpostaviti vsebi- no, torej: komponento stroke in ne študija, preverja- nja znanja, nisem tokrat, tako kot prejšnja leta, opo- zarjal na probleme rednega prihajanja na predava- nja, sprotnega študija snovi, samoorganiziranosti pri razporejanju izpitov, izdelavo pisnih izdelkov itd. O tem bodo v prvih urah itak govorili predavatelji. Prav oni so tisti, na katere se morate najprej obrniti v pri- meru nejasnosti in problemov. Ob tej priliki bi rad opozoril na pravilno tituliranje kolegov, to so: gos- pod (gospa) asistent(ka), gospod docent, gospod pro- fesor. Ne morete jih klicati le »profesor!« ali »tova- riš!«, pa čeprav so odslej dalje to vaši kolegi (in vas bodo oni pogosto nagovarjali s »kolega«). Ob zaključku naj vas, spoštovani kolegi v stro- ki, opozorim na najbolj pomembno institucijo naše- ga oddelka. To je naša knjižnjica s kartografsko zbir- ko! Ta ustanova je najbolj bogata strokovna knjižni- ca v Sloveniji. V njej je moč najti na milijone stati- stičnih podatkov, na stotisoče geografskih vsebin, ob- delanih v člankih, na tisoče knjig in kart, moč se je prek računalnikov povezati s svetom. To je taberna- kelj naše stroke! K njemu se obračamo vsi, ki stroko spoštujemo in v stroki delamo. To je vir našega pre- roškega delovanja! GEOGRAFSKE RAZISKAVE NA MEDNARODNEM MLADINSKEM RAZISKOVALNEM TABORU ŠMARTNO NA POHORJU 1995 Andrej Lenartič Prispevek predstavlja nekatera spoznanja, ki smo jih pod vodstvom mentorja prof. Srečka Stajnbaherja ugotovili mladi raziskovalci na mednarodnem mladin- skem raziskovalnem taboru na Pohorju. Tabor je orga- niziralo gibanje Znanost mladini pri Zvezi organiza- cij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Letošnji Mla- dinski tabor, že trinajsti po vrsti, se je obeležil tudi s predpono »mednaroden«, saj so se ga udeležili mla- di raziskovalci iz Francije, Velike Britanije in Italije. Mladinski raziskovalni tabor, ki poteka vsako leto v prijetnem okolju slovenjebistriškega Pohorja, natanč- neje na Smartnem na Pohorju, je kakor vsa druga leta tudi letos pripeljal do presenetljivih rezultatov. Geografska skupina je bila od vsega začetka se- stavni del tabora, nakar so se ideje po letu 1 992 iz- črpale, in tako je skupina »počivala« kar tri leta. V vseh letih je bila osnovna naloga mladih geogra- 24