Lato m. ▼ 0*1)1, dn* 15. asja. L 1893. Štev. 14. DOMOVINA t»ln<« 5. Ift In tt. dsa vsakem m«wc< - dopisi na) m isvolijo poUjstl srsMMvs m metr frank n vsakokrat po 10 kr. od garmond vrst«. aa oslo let-, i gt-l. aa pol lata I gld. ia «*trt lata i Slovenski tabori Meseca de.embra lanskega krta minolo je četrt stoletja. kar uživamo dobrot« in nedobrote -edanje avstrijske ustav«. S to ,d«c«mberako ustavo" i leta |n«7. začela se j« nova dol.a v notranjem razvoji in v zgodovini nato monarhij« Začelo a« j« živahno in veselo gibanj«, novo avo-l>odnejše narodno in politično življenje pri vae h avatrijakih narodih. oaol>ito pa med Slovaai. katere je iloaihdob poaebno tlačila mora vaako svobodno gibanje ovirajoče samovlade, iu kateri ao imeli aedaj nverjenje in nado. da ae jim približuje boljte bodočnost in da si v kratkem pri-dolte z dragimi narodaoetmi jednake pravi<-e na podlagi osnovnih sakonov, katerih člen 19. veli. da so vsi narodi v državi jednakopravni. da ima vsak narod nedotakljivo pravico, da brani in goji svojo narodnost in svoj materinski jezik, in ds država pripozna jednakopravnost vseh deželnih jezikov v ioli, uradu ia javnem življenji. Tudi narod slovenski, ki je dosihdob preziran in zatitan vzdihoval v sponah nemške nadvlade, menil je. da mu je z decembersko ustavo zasijalo milejše oJnce zlate svobode. Postal je nakrat jednakopraver avojim sosedom a žal. jednakopraven le na — ,*pirji Gotovo ae ni nadejal, da bode moral vkljub jasni l>es«di temeljnih zakonov, potrjenih od Nj. Veličastva cesarja čez četrt stoletja boriti se še zs vsako najmanjšo drobtinico postavno mu zajamčenih pravic. Takratni voditelji in prvoboritelji slovenski sprevideli so takoj, da l>ode treba še velike požrtvovalnosti, ust rajnega delovanja in trdega boja. preden se liode tudi dejansko vsaj deloma izvršila jednakopravnost na .Slovenskem. Vedeli ao. da imamo Slovenci, kakor ga imamo še sedaj, mogočnega in brezobzirnega nasprotnika, vlado-hlepaega Nemca, ki je - vajen od nekdaj zapovedovati in gospodovati pohlevnim in krftčaa-ako ponižnim 8loven<-m — hotel tudi zanaprej biti goapotlar in vladar na slovenakih tleh; ve deli in čutili ao pa tudi. da je bila aa krmilu slovanstvu neprijazna nemška vlada z uradniki večinoma nemške krvi ali vaaj strogo nemškega mišljenja, ki ao očitno in natihoma delovali na to. da oetane glede podlotnosti Slovanov vae pri starem in da ostane tudi zanaprej v ustavni Avstriji Nemec gospodar. Slovan pa njegov hlapec, dasi so po zakonu vsi državni nrauniki v svojem uradnem delokrogu zavezani in dolžni, spoštovati državne osnovne postave in uradovati v duhu državnih ic deželnih postav. Na diugi strani so se širši krogi, kmetje, rokodelci, obrtniki in posebno prebivalci mest in trgov po Slovenskem le prav malo še zavedali svojega slovenskega pokolenja. Narodna nelmžnost in zaapanost bila je naravna posledica prejšnjih žalostnih dni) nemške samovlade in nesvobode v vsem javnem življenji; renegatatvo in nemškutarstvo bilo je v najbujnejšem cvetu. Vse te neugodne lizmere in ta žalostna dejstva pred 25 leti, začetkom našega ustavnega življenja, pa niso prestrašila takratnega zavednega razumništva slovenskega Sveti in vzbujajoči duh svoliode prešinil je rodoljube slovenske in poprijel i so se z uprav mla-deniško navdušenostjo in s čisto domovinsko Ijnli-znijo vzvišene naloge, buditi in dramiti vse sloj«- naroda našega ter ga navduševati za najdražjo avetinjo. narodnost njegovo; kajti dobro ao vedeli, da vodje brez armade n« morejo upati s polil ja Op***aU:«a na zmago v težavnem boji za olistaaek. razvoj ia napredek naroda slovenskega četrt stoletja preteklo js torej, kar a« js pričelo delovanje po Slovenskem po dolgotrajni a Isvnosti zaspanosti in oaumnglosti in polit ičnsm polji V lata SMS. spada torej prav za prav ffspsvad narodnosti aloveasks ia vredno je, da s« ob petindvajsetletnih spominjamo te za nas vesele in pomembne dol«. Glavno in najvažnejše sredstvo v dosego blagega namena, namreč buditi po Slovenakem narodno zavest bili ao takratnim slovenskim ro-doljulom javni ljudski shodi sli tnhsrl Ker I>od« baS letos 25 let. kar ss je vršil prvi sloven ski tabor in ker so sedaj ti za preporod naroda slovenskega toli važni javai ljudski shodi pri naa celi) neznani, pozabljeni, naj spregovorimo aa kratko o njih pomenu in vplivu. Glasom člena 12. osnovnih zakonov imajo avstrijski državljani pravico zbirati ali shajati se in ustsaov|jati diuštva dovoljeni so torej ljudski shodi sli ta-liori. na katerih ae ljudstvo zbira, če trel« tudi pod milim nebom, da ae posvetuje o raznih, vseh se tikajočih javnih zadevah Vaakdo ame sklicati takšen shod ali tabor, mora pa to naznaniti vsaj tri dni poprej politični oblasti, to je na deželi okrajnemu glavarstvu. Pri takšnih taborih imajo za blagor svojega naroda uneti domoljubi, politični voditelji, poslanci, poeelino. če so spretni govorniki, najlepšo priliko vzbujati med preprostim narodom ljubezen do zatirane domovine, navduševati ga in mu na src> polagati, da naj zahteva vat rajno ia odločno vselej in povsod svoje pravice, nadalje: poučevati ljudstvo o njegovih potrebah in zadevah; kajti LISTEK. Pesni. Zlolil .1 r Turknk. (Dop. » Kon-Mcega.) čudno se bo morda marsikomu zdelo, da ae dopisuik s Koroškega havi s pesnimi štajerskega rojaka in peanika J. T. Turkuša. Toda dandams smo hvala I logu. že toliko napredovali, da se ne ločimo več v štajerske, kranjske, goriške, primorske in koroške Slovence, kakor so nas razkosali naši nasprotniki. am]>ak. da se čutimo vsi Sloveče •. da se zannnlji-m>> drug za drugega, da *•> drug ' drugim veselimo, da drug z drugim žalujemo V žalostnem položaji, v k t en-m se nahajamo mi Slovenci na Koroškem, more nam hiti jedin.i tolažita in zaslombi. misel, da imamo po vseh slovenskih pokrajinah vrle brate, ki čutijo 7 nami m za nas. Pa je temu tako. prepričali smo ** že mnogokrat A tako živo. tako iskreno, tako navdušeno še ni nihče izrazil svojega sočutstva do na*, kakor je t«» storil pesnik J T Turkuš. v pesni .Gorotan". pojoč |lrat»ka zemlja. U. noj .tram up. 1'rejmi srca bratskega poljub' Sna. ki sa aar.»l tvoj »ivl. umre. V sveti hoj sa leata sveto pravo gre. S pesnijo .Gorotan*. ki je zložena v slavo in probujo tužaega Gon.tana. zaslužil je lesnik najiskrenejšo zahvalo slovenskih Korošcev. In baš ta zahvala. ktero do|žnj--mo pesniku mi Ko-t n>šci. napotila me je. da govorim o njegovih pesnih v listu, ki je v prvi vrsti namenjen pesnikovim ožj m rojakom, vtlm našim bratom po spodnjem štajerskem J. T. Turkuš se je rodil I 1*4!» na črni ali Ptujski pori. kjer je dovršil lju.l>ko šolo Za četrti normalni razred ga je privatno pripravljal str e Jožef Turkuš takrat kaplan pri sv. Ilju v S'ovenskih goricah. Prvi gimnazijski razred je napravil v Maribora, potem pa stopil kot prvi odličnjak v setn-nišče v <"elj'. Tam j * ostal štiri Ma; po dovršenem petem razredu j- izstopil iz semenišča, ker se je že bil takrat odločil poprijeti se modn-slovnih študij in se n'iti jezikoslovja "i Zato j« tudi zapustil že 2. polletju 7 gimn razreda Celje in šel v Gradec, da nadaljuje ••imna/ijske štedije in se še ln.lje priuči mrd-rnirn jezikom, aaghščini. Iianooščini in italijanščini Po dovršenem 8. razredu, v kteremje spisal melodram.**! .Vojska in Mir*, stopil je na graško vseučilišče in se poprijel latinščine in grščine Ali stari jeziki pi niso tako veselili, kakor moderni Ker pa se je modernih jezikov v Gradci mopel učiti le od privatnih učiteljev, zato je prestopil na dunajsko vseučilišče. Tukaj je nik lepi. • pi-uj* v .črni : ilt. » u I li«f'. kjer je pnobfena tudi jak- ug-das I ocena IMMah p**nij gotovo je, d« ima živa beaeda ki gre iz arca v srce, veliko večji vpliv, kakor le tako lepe in z navdušenostjo pisane mrtve besede na papirji. Na drugi strani pa ima tudi I ju lstvo priložnost, da izreče svoje potrel>e, svoje srčne želje in jade ter pove svoje zahteve, ki naj bi bile navodilo njegovim voditeljem in poslancem pri njihovem delovanji. Veliki pomen in korist taktnih ljudskih shodov ali taborov uvažsvali so in imeli pred očmi tudi slovenski domoljubi, ko ao pred 26 leti pričeli, oziroma z obnovljenimi močmi nadaljevali svoje delovanje na narodnem polji s prirejanjem javnih ljudskih shodov ali tal »orov. kjer so združeni kranjski, Itsjerski, koroiki in primorski narodnjaki pod vodstvom očeta Blei\velaa Božidara Rajča. dr. Volnjaka in drug.h odličnih slovenskih prvakov klicali narod slovenski pod prapor mile Slovenije, ter ga bodril in vzbujali, da ne hi obnemogel v trdi borbi za svobodo in napredek slovenske domovine. In njih glas ni bil glas upijočih v puričavi. Obile udeležbe slovenskega ljudstva pri teh taborih, katerim seje moral ' vsakdo čuditi, pokazale so. da nale ljudstvo ni brez smisla za javno življenje, nego. da se zanima za narodna in politična pralanja in da je v njem zdravo jedro, ukaželjnost in razsodnost, samo treba mu je spretnih učiteljev in voditeljev, srečne vodilne roke. Že pri prvem taboru v Ljutomeru meseca avgusta leta 18H8. zbralo se je nad 7UOO ljudij: na taboru v Žavcu meseca aep-tembra istega leta bilo je nad 15.000 udeležencev. Na osmih taborih, ki so se vriili v tekn leta 18H8. in 1809. v različnh pokrajinah slovenakih. bilo je navzočih skupaj več ko !K).000 Slovencev! Najveličastnejši med temi slovenskimi tabori bil je na Vižmarjih blizu Ljubljane meseca maja 1. 1869., kjer se je sello k slovesnemu, tako rekoč, političnemu misijonn iz vseh delov Slovenije ogromno Itevilo, nad 30000 slovenskih mol Na vseh slovenskih tsborih govorilo se je j in sklepalo posebno o treh najvažnejiih točkah starega slovenskega programa in sicer: 1. o zedinjenji pod pet deželnih vlad razdeljene in razkosane slovenske domovine v jedno slovensko kronovino, s centralno ali osrednjo vlado in deželnim zborom v Ljubljani; torej združena Slovenija najvilji ideal in od nekdaj srčna želja vseh zavednih Slovencev; 2. o vpeljavi slovenskega jezika v vseh lolah po Slovenskem in 3. o vpeljavi alovenskega jezika v javnih uradih. To ao bile glavne tiijatve slovenskega na roda pred 25 leti, po katerih dejanski izpolnitvi bi Se le zamogli reči, da smo zares gospodarji na domači zemlji. Brez združene Slovenije ne bodemo Slovenci nikdar dosegli popolne jednako-pravnosti in nale pravične želje se ne l»odo nikoli popolnoma izpolnile; kajti v deželah, kjer smo v majtini, in to je povsod razun na Kranjskem. vedno bodemo morali služiti nemSki večini, vedno nas bodo manj ali več ponemčevali in po svoji stari nnvadi zatirali narodnost slovensko. Marsikaj se je v teku sto.etlj spremenilo, a nasprotstvo in aovraitvo nemlkega življa na aproti slovanstvu ostalo je do današnjega dne isto, katero je navdajalo pred tisoč leti Škodoželjno srce zloglasnega Vihinga in njegovih vrstnikov, ki so veselo rajali nad groliom slovanskega Magovestnika sv. Metoda Torsj le v združeni Sloveniji js nala sreča, nal spas Sedaj Pa poglejmo, v koliko so se izpolnile slovenske tiijatve iz časov prvih slovenskih ta-liorov, koliko smo dosegli Slovenci v teku petindvajsetih let svojih pravic. Reči moramo, Bogužal, da v obče skoraj nič. Kje je zedinjena Slovenija? Ni ne sluha ne duha o nj«j in ** tisto vseol>če navdušenje, ki je zavladalo za časov slovenskih taborov po vsem Slovenskem za zedinjenje vseh Slovencev, je ponehalo in le redko se le sedaj govori ali pile o tem prvem in najvišjem cilji, za katerim bi imeli težiti s vaemi silami zavedni Slovenci, z nado, da ga dosežemo prej ali slej. Kar se tiče lolstva tudi v obče nismo mnogo na boljSem. kakor smo bili p-ed jednim četrtsto-letjero. ako izvzamemo Kranjsko deželo Slovenski dsci vbija se le vedno celi) v ljudskih lolah v glavo nepotrebna nemtčina. S pičlo svotico nemških Ijesedij, katerih ae navadno povrlno nauče slovenski otroci v sedanjih lolah. da jih zopet pozabijo zapustivii Šolske klopi, trati se le vedno zlati čas na tkodo drugih potrebnih naukov in na Ikodo domačemu materinskemu jezika Na srednjih lolah po Štajerskem. KoroSkem, Primorskem in večinoma tudi po Kranjskem poznamo le nemSki učni jezik, slovenščina pa se Se kot učni predmet poriva v kot, in naSa slovenska srednješolska mladina dana je na milost in nemilost nemlkih in renegatskih vzgojiteljev, o katerih početji in postopanji s slovensko mls-dino in nasproti alovenski narodnoati as le prepogosto sliSijo reči, da mora človeka arce boleti. Nič na boljSem ni slovenščina pri nalih javnih uradih. Pri političnih nradih je Slovenec ali alo-venSčine veSČ uradnik bela vrana Pri aodiSčih nismo mnogo na boljSem Velika večina sodnij-skih uradnikov so možje nemSkega mišljenja ki ne znajo besedice slovenski, ah pa lomijo ubogo slovenščino, da je groza in strah. Po petindvaj-aetletnem obstanku glasovitega člena 19. osnovnih postav, delajo se za slovenske stranke slovenski odloki, sodbe, zapisniki itd., ki navadno niso dragega nego prav slabi in vsled tega nerazumljivi prevodi nemSkega teksta s celo vrsto pohabljenih besed, stilističnih in slovniških napak Navadno pa vailjujejo nati uradi slovenskim strankam Se zmirom vkljub ukazom viSjih oblastij le nemSka pisma ker slovenščine ne znajo in ker jim je slovenščina trn v peti. Slo- 1. V prvi pesmi, .Prosveta* imenovani, pravi pesnik, da ga le .v praih arce — slast, goijtJ čuteče — vabi, miče in drvi k petju." V njegovih pesnih torej nahajamo vse one čute, ki mu navdajajo srce bodisi z radostjo, bodisi z bolestjo. Star pregovor pa pravi: .kar od srca pride, to najde tudi pot do srca", in zato nam TurkuSeve pesmi tako ogrevajo aro5. 2. Juterna molitev. V tej velečaatni odi opeva pesnik kraaoto vzhajajočega solnca ki je le en demant na robu plaSča božjega; a že ta en demant pretrese pesniku src« in duSo tako, da se odkrije, v prah na tla poklekne ter moli .Tebe. vsemogočni Bog." M. Pesen .Nagrobeh* ima tri dele. V prvem slika pesnik razloček med hrupom a\ etA in tihoto. ki vlada na grobih; v drugem delu izraža zdravo misel, da je potrata ako se porabi toliko denarja za okreSenje grobov; pri-prost križec ali majhno drevesce bi zadoščalo, da ae ohrani spomin na dragega nam pokojnika. Sploh pa najdemo gomilo, kjer |>očivajo ljubljenci naSi brez inramornatega apomenika In tako nam slika jako ginljivo pesnik v tretjem delu te pesmi očeta, ki žaluje na grobu predragega mu sinka, proseč ga. naj *e Se inalo poigra z ang-!i in uživa Večne sreče mili raj. kmalu da bo zapel tudi njemu zvon. ki ga bo reSil zemeljskih >pon. da bo večno združen z drugim detetom tudi on gledal srečne nebeSčane in užival ž njimi srečo nebeško. 4. V pesmi .Prolnja" prosi pesnik goreče vsemogočnega Boga, nsj se usmili ubogega naroda slovenskega ki mora toliko trpeti in ae boriti za obstanek avoj. — o Pesnika boli in žalosti, ko vidi, da Slovence tujec zasmehuje in se norčuje is častnih nam svetinj; le bolj ga boli. ko vidi. da odpade tndi marsikateri rojak ter sramoti in zaničuje mater svojo. A vsigdar ga tolaži .mogočna ena svest". da je .Slovenec in Slovan". To je vsebina krasne domoljubne pesmi .Slovenec. Slovan sem". tt. Pesen .Zahvala* je očetu Slovencev. Janezu Bleiueiasn vitezu Trsteniikemu. v spomin. V njej proslavlja [>esnik zasluge iileivveiaeove. s zahvalja tudi vse one može, ki temu vitezu sledijo. A največa hvala giv Bogu. ki je uslital pod jarmom tujstva stok. kajti „Že zore tepki lar Slovenom sije, V miljonih srr ti hvale ogenj khje" 7. .Mladini" Izraelcem, ki ao plesali okoli zlatega teleta primerja pesnik. stotine in tiso čine onih, ki z nogami teptajo in v prah tlačijo. .Kar js lep-, prsv... blsgo, svsto-. ter posvečajo svoje moči le temu, .kar ae v zlatu sveti", in želi. naj bi nam Bog poslal, kakor Mozesa Izraelcem, proroka. ki bi tudi nam uničil venskih napisov, pečstov itd. večina c. kr. uradov po Slovenskem ne pozna Pri c. kr. okrožnem sodišči v Celji imamo n. pr. jedini slovenski ns-pis, ki se glaai: tukaj ae ne ame kaditi! — Kaj ni to lepa jednakopravnoat! S pridobitvami, katere amo dosegli Slovenci v teku 25 let, torej še davno ne moremo biti zadovoljni, ker le davno niamo dosegli tega kar je tiijal naš narod že pred petindvajsetimi leti na prvih alovenakih taliorih. Ne rečemo, da niamo napredovali v goepodarstvensm in kulturnem življenji, dA v tem ozira napredovali smo v toliki meri. da smemo ponosni biti In veseli tega napredka Tudi narodna samozavest prodrla je in prodira še vedno v Si rte kroge, tudi domači rokodelci, obrtniki in meičanstvo, ki se do sedaj ni skoraj prav nič zanimalo za naše tetnje. za čeli so sodelovati na naroduem polji; ali v poli tičnein in javnem življenji niamo Se pridobili veljave svoji narodnosti, dosegli smo le malenkosti. drobtinice, katere nam tu pa Um meče vlada iz milosti in vsled brezštevilnih rekurzov in pritožb od prve do zadnj« instance. Ob petindvajaetktnici prvih slovenskih taborov. ki so bili največje važnosti za preporod narodnosti alovenske. naj bi merodajni in vplivni alovenaki molje in voditelji resno mislili ns nova sredstva, s katerimi bi si mogel pridobiti narod slovenski todi v političnem in javnem življenji dostojno veljavo in popolno jednakopravnoat tako. da se nam bodo. preden poteče zopet 25 let, izpolnile glavne opravičene tirjatve našega starega programa namreč slovenski in jedino le slovenski jezik v naših ljudskih in srtdnjih šolah in usts-novitev slovenskega vseučilišča ali vsaj pravne akademije in alovenakih stolic na graškem in du-najakem vseučilišči za slovenske profesorske kan didate. nadalje popolna in dejanska j. dnakoprav nost slovenski ga jezika pri vseh javnih uradih in končno prej ali slej tudi združena Slovenija Treba je reano uvaževati, je-li bi ne bilo koriatno. da ae zopet ponove alovenaki tabori, da se naše ljudatvo vsestransko pouči o njegovih narodnih in političnih težnjah in zadevah, da se mu vcepi še večja politična naobraženoat, tsko, da bode z razumom in navdušenostjo kot jeden mol iel v boj za blagor in čast domovine. Potem bode tudi mogoča boljša in prepotrebna nam jednotna n.v rodna in politična organizacija vaeh dežel; kajti ravno nedostatek prave stroge organizacij-, je jedna glavnih hib v našem narodnem in političnem življenji, tista rana na kateri že hiramo od nekdaj. V tem ozira učimo se od bratov Cehov. pri katerih so volilni shodi in veliki javni tabori na dnevnem redu, in kateri imajo vsestransko uzorno organizacijo, čemur se ravno imajo zahvaliti, da je narod češki v narodnem in političnem ozira najzavednejši in probujenejSi narod v naši monarhiji. .malikov ailo". — Lepo opominja mladino, najsi ohrani srce čisto in obrani vzviSene uaore. Popolnoma pop.tčen mora biti mladenič, kteremu ne ganijo srca te-le pesnikove besede: .Ne sal>i lepe, svete domovine! Ia ne sramuj v« matere Ijuleče, Ki v groznih mukah te je porodila. Ki to je ljubkovala ia gojila!* 8. Pesen .Prijatelju" zložil je pesnik bržkone v mlajših letih, ko je morda tudi njemu, kakor marsiktetvmu diugemu ranilo arc4 neusmiljeno dekle. 9 Tudi pesen .Pod lipo* je bržkone nastala v mlajSih letih pesnikovih; s reči moram, da še niaem čital pesni, v kteri bi bila izražena ostudnoat nezv< stobe tako rezko in značilno, kakor v tej pesnici. 10. .Joaip Jurčič* je nkroatil, to je pesen, v kteri dadtS začetne črke posameznih stihov ime onega ki ae v pesmi proslavlja. I^sp spomenik je postavil pesnik s to pesnijo Josipu Jurčiču, kat«-remu je po srcu in značaju podoben, katerega ai tudi aam stavi za uzor m kateri ga je vedno vzpodbujal do pesništva. 11. V pesnici .Angležinji" narisal nam j-pesnik z malo besedami pošto Angležinjo in njene značilne lastnosti. — Saj je pa tudi za svojega bivanja na Angleškem im-d pritožno*' spoznati hčere albijonake. (Konec prihodnji«.) uenderju Ko je bil pa volilni ahod v Beljaka, so temu poelancu vsi navadni volilci pritrjevali, čeravno je bil navzočen sam urednik tega lista, ki je Cisto sam ostal na cedilu, če toraj Nemci sami takim kričačefti. ki eo Cisto po kopito celjske .vahtarice* vstvaijeni. ne verjamejo; pa naj bi jim mi Slovenci ?! (TrAaAka gospoda) se bodo opira Mini sterstvo je razsodilo, da ima namestnifttvo pravico razsojevati o pritožbah zoper kratenje mestnih volilnih pravic; a mestna delegacija noče te pravice odstopiti To je hod upor zoper vlado! (Oh laiki maji aa OoriAksm) ee ne goji več samo roržnjs proti Slovencem, ampak cekS proti Avstriji in naiemn vladarju samemu. Ce Slovenci kličejo slavo nsiema cesarju, predrzne ae goriika aodrga klicati: Evviva Italija' Na tako sodrgo bode treba jako paziti; kajti is majhne iskre lehko nastane nevaren ogenj. I Odbor akad. druAt va »84®veaija" aa Dnnaji) sestavil se je za letni tečaj 1893 sledeče: predsednik, Fran Regally, pravnik; podpredsednik, Ivan Borttnik, medicinec; tajnik, Anton Nagode, pravnik; blsgsjnik, Rudolf Grnntar, pravnik; knjižničar, Ferdinand Jančar, modroslovec; arhivar, Fran Raznožnik, medicinec; odbornik Joaip Oinrsa tehnik; namestnika Ivan Jager. tehnik; Ivan Rajar, veterinar; — pregledniki. Maurer Vilko, pravnik: švigelj Anton, pravnik in Žilih J. sip, modroalovec. Drage avstrijske novice. (Avstrijskih ikoievi odl>or j« dognal posvetovanje o katekizmu. Njegovi sklepi se balo predložili v potrjenje velikemu shodu avstrijskih »kolov v jeseni t« ga leta <¥ dolenje avstrijskem iilitnmn abara) so se bili konservativci in sntieemiti (nasprotniki judov) oglasili zoper to, da bi dala dežela nem-iktmu .scliuhrereinu' podpore 2000 gl., in so dokazovali, da to zloglasno druitvo skrbi največ za judovske otroka in za ponemčevanje slovanske, oeobito čeike dere. (Ha Dnnaji) se delajo priprave za zidanje mestne železnice. (T Brnu) imel je govoi .- .nemikem druitvu* predsednik državne zbornice 'hlumecki. ki je sicer jako zmerno in zavito govoril, toda drugi govorniki so poudarjali, da mora.o le Nemci, li-beralni Nemci voditi Avstrijo. Kaj ie! Čeki), Mlado- in Staročehi ter velepoeest-niki se v deželnem zboru hrabro drirf. V dotičnem odseku se je odklonilo, da bi ae v Trutoovem u-rtanovilo novo čisto nemiko okrožno sodiiče. Tudi ee l«de na predlog Mladočeha Oregra odposlala v sporazumljenji vseh slovanskih strank aan baje ne inara odločnega Hrvata za to mesto (Na Hrvatskem) madjariza- ,ja tako napreduje. da ee je je začela l>ati tudi dobra prijateljica Madjarov. namreč saina vladna-narodna stranka. (Skrb za stare kmetu. Kmetijske druži* v Avstriji se bodo vsled naročila poljedelskega miniaterstva posvetovale o načrtu nove postave, ki ae bode kdaj državnemu zlioru predložil. Po tej postavi naj bi v l-odoče stari kmetje, kedar izročajo grunte mladim, ne izgovarjali si več običajno dokaj velikih užitkov, katere mladi komaj zmagujejo. Namesto užitkov dobivali naj bi stari tal «0. leta naprej nekaj pokojnine iz javne bla-gajnic;. pri kateri M bili prej zavarovani in kateri bi morali nekaj plačati. Ogled po širokem sveto. iNemiki diiavni zhar. je razpuičen. ker ni hotel privoliti vhdi toliko vojakov. kolikor jih je zahtevala Razpisane so nov« volitve. (Ha Francoskem je v nekaterih kraj h (f angletki deieli Kana«) v severni Ameriki, kjer je zlaati veliko Francosov naseljenih, opazuje ae gilmnje, da bi se U dežela združila z .Združenimi državami*, če se to zgodi, potem bodo Angleži zadnji upljiv v Ameriki zgubili. (Hatt Sleveneii v Ameriki niso brez duhovne pomoči. Kakor nam poroča .Am. SI.* on-dotni slovenski duhovniki, zlasti č. gg. Buh, fiu-iteriič. Solnce in drugi potujejo v dalnje kraje, kjer imajo za rastresens Slovence sv. mieijone, h katerim pridejo tudi od daleč, po IA, 30 in cekJ Ao milj daljave, da sliiijo v materaem jeziku l>eeedo božjo. (Ha Kitajske*> so bile ob Rameni reki take povodci, da je bilo S00 vasi ia več mest pod vodo in da je velika množica ljudi utonila Dopisi !> Šmarja pri JalAnk. Poročilo o delo vanji .hranilnice posojilnice* za dobo od 2*1. januar ija do :M). aprila 1808. Akoravno naša hranilnica in posojilnica delqje ie le nek^ čez 3 mesece pristopilo je vendar do sdaj «2 ulov ali zadružnikov. Ud teh je vplačalo 1» udov glavne deleže po 25 gl tedaj 475 gl ia 43 udov opravilne deleže skopaj lilo gl. in je tedaj vplačalo na deleže »40 gl. Denarja se je v tej dobi na obresti naložilo za 42»7 gl. posojil se je dalo skupaj 472.'» gl. Te itevilke pričajo, da je bilo v naietn okraji denarnega zavoda potreba, če se pomisli, da je v okraju velika revičina, je ta uspeh zdaten in smemo pričakovati, da se bode nai zavod vedno bolje razvijal, poeebno če ga bodo vsi tisti podpirali, kateri imajo denar na razpolaganje. Domačinom kaže v Šmarji nalagati svoj denar, ker jim to ne prizadeja potov in nobenih stroikov in ker ae tudi pri naši poeojilnici plačujejo od hranilnih vlog 4' , obreeti. Sv. 04. Takoru. Minulo jc *eeec dni. kar nas je zapustil priljubljeni goep. nad-učitelj Fran Šora. Čakal sem spretnejega peresa, ktero naj bi opisalo njegovo vspeino delovanje v naiem krajo, slednjič pa sem neetrpnež sam prijel za zarnjavelo pero. Daai ravno se ne smatram za to sposobnega ali poklicanega, vendar mi vsiljoje to sploina ljubezen njegovih biviih učencev in veliko spoitovaaje vseh r«umnih občanov do naiega ljubljenca. Bilo js pred kakimi lo leti, ko je on prvokrat stopil v tukajini ioli pred svoje učence. Grsjal je takrat aai slabi napredek in spodbujal nss k marljivosti. Ia postalo je tudi drugače. Z neumorno vstrajnostjo dosegel je, da eo se njegovi učenci gledl nravnosti in napredka priitavali najboljiim v okraji Kako pa tndi ne. saj jim je bU pravi oče. Pod njegovim vodstvom prirejale so se različne veselice v prid ubogi Šolski mladini, napravljali so se izleti, kjer so bili hvaležni otroci obdarovani. Mnogo drugih pridobitev za tukajino iolo bilo je za prihodnjost merodajmh. Celo ne ravno prijazna iolska gospoda doposlala mu je za njegovo izvanredno delovanje dosti pohvalnih pisem. Pa ne samo kot učitelj, tudi kot tovarii. prijatelj in rodoljub bil je jako čislan in vsekdar na svo jem mest u. — Bil je več let ud okr. zastopa in občinski tajnik. Na njegovo prigovarjanje ztčelo se je v občini slovensko u rado vati, stvar, ktera zdaj hoče malo peiati!! Ni energije! Toda pu stimo to reč za zdsj. Gotovo bi ie imenovani g nadučitelj ne zapustil naiega tako romantičnega kraja mož. kteri ima vsestranske zasluge za napredek in omiko v občini, da bi mu nekater-niki — Bog jim odpusti — ne zavidali njegove sreče in mu zapreke delali, kteri nehvaležmki se kar najodločneje obsojajo. Ž njim izgubili smo vestnega učitelja izgubili značajnega moža in nevatrainega rodoljuba Imel bi (te dosti navajati, pa cenjena .Domovina* mora s prostorom varčna biti za druge dopise. Našemu zasluženemu gosp. nadučitelj" pa želimo na njegovem novem mestu vse dobro, klicaje mu: Oood bonum. faustom, feli.v. fi>rtunatunque sit! — ■t Jur*J ab J. i. V nedeljo. .10 aprila je zborovalo .(Vsarjevič Rad»lfovo sadjerejsko dru itvo za Spodnji Stajar.* Zbralo se je dokaj kmetovalcev na vrtu g Pudgorieka (.pri Cestnem Jožetu*). Načelnik druitva g. dr. G. Ipavic je v svojem poročilu povedal veselo novico, da dobi druitvo amerikansko trtnico Potovala i ačitelj, g. Ivan Bele je jako podučao govoril o strupeni rosi (psronoeporii. Pokazal in raztolmačU je zbranim itiri različne ikropilnioe za ikropljenje zoper peronoaporo. To imamo več sistemov, a niso vsi priporočljivi. Izmed škropilnic, ki smo jih videli v nedeljo, je najboljia .Syphonia*. 0 izvrstnosti taga stroja so se prepričsli vsi nsvsoči. Seveda je cena precej visoka — 0. vit. Befks je razdelil med zbrane posestnike nek^ cepičev, ki so druitvo doili od vodstva vinorsjsks tole v Mariboru. SavBlaa, dne 1. velikega travna l»i Redko kedaj, goepod urednik, bere aa v Vaism cenjenem listo kaka mala novica is našega trga Ne mislite, da se takajiae novosti popisi^ajo v kakem dragem slovenskem listu. Todi to na! Kaj je vendar ljudem mar. ka niči v Bila bi pač potrata časa ia a skemu občinstva nsie razmere' Pa aa samo to. tudi sramota bi bila tukajinim slovenskim na rodnjakom, da bi ss njihovo narodno delo vsuje odkrilo svetn in to je po mojem mnenji glavni vzrok, zaksj da se tako trdovratno molči o naiih Ze v sridini i js v .Slov. Niir.da*, kakor todi v Val jenem lista slovenskemu občinstvu vesel da se bode tukaj otvorik. v začetka maj* .Slovensko bralno druitvo*. Maj js toksj, a o bralnem druitvu ne duha ne sluha Ne bode« tukaj na dolgo in iiroko pripovedoval, kdo je temu kriv. Vsak bode sam vedel, kje in na kak način je ranljiv Želeti bi bilo, da se naii narodnjaki boljo poprimejo tako svete stvari, da jih dalje ne zasmehuje tujec' Mislite morda, goepod uradnik, da bom sedaj končal? Nisem voljan! Vse na dan' Nsj ss sezna vse. kar razsvetljuje našo narodnost, da bode vedel svet, da nismo zadnji! Podružnica sv. Cirila in Metoda sijajno vspeva Že od letotaje zime sem nima nikacega načelnika! Tega pri naiih razmerah pač ni treba kajti, ako vsak marljivo in z navdušenim srcem deluje ca sveto narodno stvar, pač ni potreba nikacega načelnika! I* tako naprej! Ako pride čas. da v celi Sevnici ne bode čuti slovenske besede, ne bode nikakor temu kriva nemika delavnost, ampak samo slovenska malomarnost! tka trdnjava v skattet Vato naročnina ae mito ss polovico. — S:Zwpnim«lTTsiiifiri.^! Velevaino, čea četrt stoletja obstoje«*, povsod izvanredno zaupanje in spoMovsnje vlivanje domsče lntnt»M podjatj* l poro«veni zaklad isnsta čea *i milij-nov kroSTčegar irlavn. serfsi je na tajaji. koje je eesarsko kraljevo privilegirano ter je p.si vrhov-nim na.Izorstvoiu visoke r. kr .Irtavne vlsde in čegar vsestransko priznano Mag. .nosno .letovanje ae rasUza p., vseh pokrajinah «aSe avrtrij-ke domovine. p.-*Ui«a v vsak«-] tari po jednega aaspss»a aola a nalogo, posiljevali večje rasMrjenj* tejra podjetja v .lotičnem krajo. Kazamne, čislsne in v lenaretvesem obsini po-polno aaupanje vtivajuče ».sebe, koje si talijo pndj«ti vedno rast.^1 postranski saainSek aa mnogo let. blago-volu« ^ p.si znamko .MUH fcma pi.iliy.is«" več poimvedeti. t**) 10~® Za lslstsl — Za prvi msjnih 1 Priporoča trgarina papirja itd. Drtgoliti Hribarja i Celji zrakoplova - m «m«J» m ll.ufUMll'«., lllrtrW> po aa. Ian. t . » ^ t- ia. « trgovina O. HRIBAR v Celji. ^Preselitev. Ker ao v Kolodvorski ulici podrli hik) St. H. v kateri tem opravljal IS let »vojo urnrako obrt v sadje hotela „Stadt Wisn" ko ni dobiti v oni ulici obrti primernih prostorov. Friporočujoč vsem svojim Cestitim naročnikom tudi v novih prostorih svojo zalogo 'tiii 2 izvrstnih žepnih in stenskih ur, omenjam Se. da prodajam sedaj tudi ono lepo in umetno Spisovano slepeče blago. . ti je vsled razpoliljanja ilu-_ strovanih cenikov iz Dunaja in Linca postalo tako priljubljeno fO ravno tati oaml in sicer imam v zalogi : srebrne cilinder-remontoir ure po 6 gld. in vile. srebrne anker-remontoir ure po gld. S 50 in vile. srebrne anker-remontoir ure s tremi srebrnimi po krovi po gld. 9-30 in vile. Z velespo»tov»n)em M. Mraah, urv y Celji. Nov« ulic« H. 4. JKroJaSkl mojster osip Hočevar Calje. Critki ulica. stofriiioMofcn gospod« ladette ▼slik Isbor sakaa is vnanjih kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk. Vsako naroČilo se kitrv j» itn-H, ter ss SSgctOfljS trajna in ftttfltn Boueon, ^m stolar Graftka cesta itsv. 83, Calja se priporoča sa napravo vsakovrstnega v njegovo stroko »padajočega dela. Prevzetna tudi v popravo s slamo ali žico pletene in druge stole. — Oeneniske. delo solidno in trajno ter hitra postrežba. (40) lt—9 IitoiifcT \*to~ to* ^fi w mmT Josipina Sami ¥ Uabljtni priporoča svojo MjTsty> zalogo navadnih do najfi-nejiih trgovskih aladčic Lepo. »uho blago. Rasna druge v to stroko spadaj-iidslke kakor: aretesU ss •krateni« tU. evstic, roi, vsak« v* likosti Ur lepih neškodljivih barvah. Sliitlci irinni a praštjiti p« Hlnrt k cntHtll iMil. Za poletni čas zdrava in dobra pijača: _»ev«e (Himbeersaft i limonini nI (Limonissft) liter HI) kr., pri večjem naročilu ceneje. bradi* nriujta UdM, poUrttti mIMm. IIi«* raisun po fenil real, kiisr J< _ i Lekarna Trnkoezy-ja i j in.« rotorte t Ljubljaai * * |.r.jd.j» in lut dan * prvo poiio r.ipo.Uj« j Marijaceljske Jj kapljice za želodec t -"ssaBSPS^I zdavno preverjeno in znano + | idravilo s čvrstilnim in kre J , pilnim vplivom pri moU- -:- asm pri + krč* v Moden in aaba- I sanj«. + 1 steklenica velja tO kr., ', tuct l sld. 1 tucat J J S (M, r> tucatov »m« • gld. I krojaftki m.ojwt»r -v Omlji ■ Glavni trg St! 18 Priporoča se sa izdelovanj« vsakortne obleke sa gospod« in d«čk«. Velika saloga vsakortnega 1 blaga, kakor tudi storjene obleke sa kmeto, gospode In dečke. Velik isbor vsskorSnega perila in spodnje obiske. Franc 6ud.en (preje J os. Geba) v Ljubljani Slonove ulice It 11 pref bogato največjo zalogo švicarskih ispnik ur, po nsjniUih esnah, i slatih, arsbsrnih, ni-k«lnsatih in stenskih ar s nihslom (Fend.-I-uhr), bndilnic vsriiic vaaks vrata, prstanov, nkanov In v««h v njegrivo atroko spadajočih stvari. ,„..„. naredim dobro, hitro natačno in ceno. Polttna naročila izvriujejo s« precej Ceniki brezplačno in po poHi. V cenikih j« natančnej« poptasno, koliko časa jaatčkm < garantiram i sa katero stvar in kako sa-menjam. Prostovoljna prodaja. Proda se fl^ KI&.A. it HI v -taniskem trP-u. Zidana, s opek-> krita, obiti,ji iz rt sob. kleti, drvarnice. |ki vid. Naslov p-.sestni.e M*rii* S>t -H" ' *" 4t 15 > Adolf Hauptmann tovarna oUaatlli barv, flrnetev, lakov In kleja v Ljubljani ""•-» mmw« i«111 itmtmtmmrtn H li II Ti P! It" ?s m i sšjtm In ijiifl |=||s 5-;«i lit iiiiSS lun l»1 S 6 -š^-1-1 fc^Š 5 = £ 9 = '4-lili Izdaiateli in nred4 ik Draaotin Hribar - Tisk Pni V ven« tla Varno n Hribar v Cel H. Priloga »Domovini« §t. H., dne 15. maja 1893. Celjske novice. >v.) Znan« je. da m j« zastop za okrajno bolniško blagajn in > volil dne 24. aprila I8H9 in sicer za dve leti. Peto leto le torej teče in vendar «e vedno gc* »podari stari odbor. Dvakrat namreč ao te morali Slovenci a pritožbami ovreči razpis volitev. Vkljnb tema so bile letos zopet nepravilno razpisane. In is le .10. aprila so ss volitve, ki so bil« na 4. maja določene, natavil« vsled interpelacije poslanca dr. Iv. Dečkota Kakor znano, je c. kr. deželni namestnik odgovoril na to interpelacijo, da se bodo volitve ustavile in (U je teleti, da naj bi oni. ki so pri bolniikl blagajni udeleženi imeli pred očmi samo goapodaraki napredek te blagajna Vas to pa je nemtke Celjane razjarilo. V njih glasilih vdrihajo po po-alancu dr Iv. Dečko-tn. kakor, da bi bil ta s tem, (bi se je pobrinil za ptavlco. denuncirsl odbor okr. bol. blagajne, oziroma mestni urad. So li ti ljudje res zblazneli ali kaj? Kaj pa je poelanč.va dolžnost če ni to. da podreza in pojasni take gnils slučaje, kakor je ravno okr. bolniina bla gajna celjska?' Se bolj značilno pa je v nenor mslnosti razama naših .ljubih prijateljev", da se zaletavajo in govore o deželnem namestniku v nek. m tonu. kateri nam je r.s nezapopadljiv. Nikdar nam ni te ta mož dobrega stotil in mnogokrat smo se že morali pritoževati čez britke krivice ali v tem tonu »e nismo lotili te deželnih namestnikov. Toda pri nem Uri .vahti" že vedo kaj smejo. Ni se nam ogrevati za našega namestnika pa ksr počnejo d ljudje proti njem. samo radi gole resnice, ki jo je moral povedati, presega vse meje Vidi se pn tudi is vsega, kako so bili razvejeni. Vlsda in drugi uradi vsi morajo — tako mislijo naši nemikntarji — tlačiti Slovenca samo da imsjo oni prav. No. pa svet ss suče! Olede zaostankov, kar je očital namestnik blagajni, kričijo in zvračajo krivioo na nas Slovence. Pa tudi o tem bomo pojasnili vse natanjko, samo. da dobimo zapisnike v roke. — A naši nemški Celjani so ljudje, katerim ni nič previsoko in nič sveto. če sekamo lahko po poslancih, okr. glavarjih, namestnikih, sakaj pa bi se ne lotili tudi vlada./' In res. njih glasita .Deutsche Wacht" pisala je i našem vladarj da so se nam lasje j« žili. Člarčič .Zakaj ae jt kralj jezil*, doneeel bi bil vaakemu slovenskemu uredniku pravdo in ob »d bo. a tem nemškutarskim pitonom bode brž ko ne, tndi to dovoljeno Mi vemo, kakotna lojalnost vlada med čitatelji .nemtke vahte*. Toda kakor amo prijatelji tis-kovne avobode, se vender čudimo takej drznosti Menda pač nimajo vzroka netiti ogenj, kateri je larako leto plapolal ob Sedanaki slavnosti na Sandrijevem (Raku-cb-evemi hriba Ali? — (.1 kan net Undii".) Ko je te dni razgla-ševal oeljaki meatni berič neko nemško naznanilo celjskega magistrata, pristopil je alovenski posestnik is okolice in poprašal kaj ae je zdaj povedalo Mestni sluga pa je odgovoril: .1 kan net bindiš" in naš kmetič je mirno odtel. Mi boga zahvalimo, da ae na tak odgovor ni ne sreča zgodita. ker potem bi bili zopet Celjani kričali, čudno ps ne bode. če bode enkrat tisti mestni mož na manj potrpežljivega naletel. (Pri Irjaven) v Gabeiju prišlo je pretečeni teden do hude praske. Nadepolni celjski mladenič J. San krly poskusil je nad krčmaijevo glavo svojo trdo palico. Krčmar mn ni nič dolžan ostal. Tri kazenski obravnavi dne 8. t. m. je sodnik na štev. 3 odmeril hrabremu celjskemu mladiču 25 gld. zaslužene globe. Kako že pravi tisti pregovor o mozirskem suknu. laškem vinu in celjskih otrocih? (Mestni zastop celjski i imel je 6. maja zopet redno sejo. Ker imamo »pomlad in ker ae bodo kmalu pričeli naseljevati tujci, smo mislili. da l>ode ta zl>or mestnih modrijanov res kakovo modro ukrenil Pa po vseli sklepi zopet zastonj iščemo tistih velikih zsslug. zavoljo ktenh se vedno drug drugega v zvezde kujejo. Govorili so mnogo ali naj bi za dijake na H bizutovera vrtu postavili hišico za kopanje ali ne? Potem, ko so vsi svojo luč na mernik postavili, so sklenili — nič. Škoda! Tisti prostor je za kopališče res jako pripraven Voda namreč sega tam ravno do kolena in ker leži prostor ravno nasproti mestnemu parku, bi stari penzjonisti in tudi dame na sprehodu res imele prijetno zabavo, ko bi ti Adamčeki tam po vodi do kolena sega joči okolu skakali. - Najbolj važen pa js bil razgovor o slovenski prošnji za slovenske nspise. slovenike razglase in za uradnike zmožne obeh deželnih jezikov. To prošnjo so Slovenci že pred devetimi meseci vložili. Poročilo je bilo izročeno priletnemu goepodu dru. Sajovicu. kteremu kli enti mnogo časa puste In mož katerega smo doslej bolj v časti imeli - jo je v 9 mescih res iztuhtal. Prošnja se mora namreč kar odbiti. Zakaj? — To je čisto lahko nganiti: Prvič, ker vsi. ki so prošnjo podpisali znajo nemški Odkod je to dru Sajovicu znano, to sam Bog vs. — Drugič, se še ni nikdar noben kmetič v Celju zavoljo nemških napisov izgubil. — To ravno ne vemo. Ali. da se jih je v pisarno dra Sajovica is jako malo izgubilo, nam je znano. — Tretjič se pa nima nihče v to vtikati, kakšne uradnike občina nastavlja Ta je pa še najbolj modra zato pa ž njo končamo. Kaj več bomo pa takrat povedali. kedar bodo crljski mestni očetje sopet za eden no« obogateli (M—sta'. Dne 10 t m delala sta Kari llngar in Anton Pinter v kamenoloinu Martina Rračiča v Liscah ter snažila kamenoiom od zemlje; pod nogami v dere se jima kos zemlje in oba padeta raz kamenoloma v dolino; padla sta tako nesrečno, da je prvi liil pri priči mrtev, drugi pa je umri par ur pozneje Ta nesreča zgodda se je zgolj le vsled neprevidnosti delavcev samih, ker se nista poslnževala vrvi. ktera je pripeta v kamenoiom 11 za to. da se je deta v < i poslužujejo. (Okrajni sdhsr celjski, kupil js letos devet bikov plemena iz murskegs pololja ter jih izročil za polovic) lastnih stroškov zanesljivim živinorejcem v okraju v plemenjenje. V treh letih je toraj okrajni zastop omislil okraju 25 biku v tega plemena (Dne >0. mejnika t Li dopoldne ob devetih vršilo se bode v Celji premiranje in licenciranje lakov za <-eljaki okraj, ker je v okraju mnogo lepih bikov, pričakovati je da ae jih pripelje precej k premiranji in želeti je to tembolj, ker znaša letošnje državno darilo 36 gold za najlepšega bika. Okrajni sdhsr estfskii imel je dne 8. mejnika 1.1. popoldan sejo, v kteri ss je retilo mnogo važnih zadev; sklenilo se je, da se napravi prošnja na trgovinsko ministerstvo za znižanje vož-nine na južni železnici, nadalje, da se pretrešuje prošnja posestnikov iz Med loga za okrajno ceeto iz Med loga na Šmartno, potem, da se prekoplje neki grič na laški okrajni cesti, odobrcaje kupne pogodbe zastran kamenoloma v Socki in predlog, da se kupi novi kamenoiom v Drai.ilji, nadalje da se predloži prošnja občine Št. Jurij za sprejem občinske ceste čez Gangež za okrajno cesto II. razreda v prihodnji skupščini, da se odkloni prošja gimnazijskega ravnateljstva celjskega za podporo pri napravi ene kopališke uto za gimnazijce. Sklenilo se ju tudi. da se prestavi pisarna okrajnega zastopa v nekdaj Reitor jovo sedaj posojilnično hišo na <«sar Jožefovem trgu G. deželni poslanec in okr. odbornik dr. Ivan Dečko omenil je v tej seji. da je treba storiti en korak naprej a tem. da I ode dopisoval okrajni odbor zanaprej deželnemu odboru le v slovenskem jeziku in bi bilo dobro, da storijo to vsi slovenski okrajni zastopi. Upati je, da bodo drugi slovenski okrajni zastopi. oziroma odbori posnemali ta sklep celjskega okr. odbora — .Tat Anten Bstch.) Id js pri eskomtni banki v Budanešti dne I maja poneveril 50.000 gi . bil je koj isti dan na Pragerakem od žandarme-rije prijet in izročen okrožnemu aoditču v Celji. Dobili so pri njem le 18 700 gkl. Drugo pravi, da je skril zunaj Rudapette. Celjski ,Wsict*i grozno javkajo v svojem glasilu, da se srednje štajerskega shoda .nem škega šulverajna" Gradčani nisu udeležili v dostojnem številu. Prišlo jih je ssmo trideset — Nam ee to nič čudno ne vidi Gradčani so se prepričali, kakšni .Nemci* da so v Celji in ker so gotovo modrejše in mirnejše glave, so ostali lepo doma. — človek ee mora res amejsti takemu javkanju. Pa celjske gospode vendar ne spametuje Če bi U- količkaj imeli razama prišli bi do zapopadka. .da se izdajica ljubi a izdajalec črti". — Vse se vam smeje, ko vedno trdite o vašem nemštvn. pa vaa bije v obraz pri vsaki priliki nasprotna resnica. — Pa tudi to bi morali pomisliti, da je izdajstvo največji greh. in človek, ki je zmožen zatajiti svojega očeta. svoj. mater in svojo narodnost je sposoben za vsako zlo Vest njegova je zamrla in laže samega sebe. da bi pozabil mladostne spomine, ki mu jih je vcepila mati. (Osebne vsetti Cesar je potrdil volitev g dr. Josipa Ssrneca, odvetnika v Celji. načel nikom in g Ivana Hausenbichlerja, župana in posestnika v Žalcu, načelnikovim namestnikom okrajnega zastopa celjskep. iMsastkega notarja sa Celje ne hal Peš čica celjskih .Nemcev*, ki hoče vedno kaj po se b nega imeti, izmislita si js. da nji je treba posebnega notarja, kateri je po krvi in mišljenja pravi Nemec, kar naši Celjani, ki so le netnšku taiji. niso. Prosili so toraj pravosodnega ministra, naj še nastavi tretjega notarja in določi, da ta tretji notar mora biti na vseh vekov veke Nemec Vsled te protaje dal je minister vse natanko preiskati, potem pa spoznal, da iz te moke ne bo kruha. Našel je namri-č. da je Nemcev in nemikutarjev v celem celjskem kraju tako malo. in da dajo tako malo zadužiti kakemu notarju, da bi si takemu notarju v žeM<-u lahko največji pajek mrežo napravil, taktni glad bi ta trpel v Celju, če bi samo Nemcem služil. Ker pa minister ne more nobenega notarja, naj je is tndi tako navdušen .Nemec", s tem. da ga imenuje za notarjs celjskim Nemcefl na smrt od gtada. rekel je. da z nemškin za Celje ne bo nič Spodnje-fttajerske novice. (Štajerski dsMni sborl je pred desetimi j dnevi zaključil svoje zborovanje V teku Mirih tednov obravnaval je kacih 100 samontalnih predlogov. ki so bili večinoma gospodarske vsebine. N. pr. vzdrževanje n< c*-sarskih c-*st in potov, pokojnina deželnih uradnikov in služabnikov, do voljevanje davčnih doklad okrajnim in občinskim odborom. V seji 29. aprila se je sklenilo ustanoviti pri vinorejski toli v Mariboru kemično-fizijo-logično posknšališče. kar bode stalo *W0 gkl (država bode dala 2000 gold.), ^ežela pa še 3500 gld. vsako leto (država pn 12m gld.i. Novi zavod se otvori I. 1x94. — Ali bode tudi na tej šoli. kakor na glavnem zavodu vse po nemško? — Zakaj niso slovenski postanci vprašali? — Slovenski poslanec Jerman je nasvet oval pre-membo postave, kako bi se uredile .ledinake pravice "na kmetijah srednje velikosti, in |>re-membo postave o sestavi cerkvenih Urnih (konkurenčnih) odborov. To se ni odklonilo, ampak deželnemu odboru iz.očilo v poročilo v prihodnjem zboru. V predzadnji seji interpeliral je. kakor smo zadnjič poročali, poslane«- dr. Dečko vlado zaradi nezakonitega postopsnja celjskega mestnega urada gled<* volitev za okrajno bolniško blagajno in vprašal namestnika kaj misli vočigled tem dogodbam storiti, da se varuje zakon. - Potem je det. zbor po nasveta poročevalca Kslteneggerja odobril računski zaključek o dež. fondu odobril po nasvetu poročevalca grofa Attemaa predloge det. odbora glede mnzeja in Ivanejske knjižnice in vzprejel po nasvetu poročeval.-a grofa Kotto-linsksgs nasvete glede regulsrije reke Mure do ogerake meje. o kateri stvari se je uneta daljša debata — Posl dr. Kiensl je poročal o na svetu dež. odbora radi korakov, katere bi bilo storiti, da se dež. zbor redno skliciye in nasve-toval. naj se del zbor izreče, da bi bil mesec-dece.nber za redno sklicevanje najbolj primeren. Predlog se je vzprejel brez debate. -- PoaL grof Attems je poročal o ustanovitvi dež. statistič nega urada in so bdi njegovi predlog: z neko premembo puel. Jermana vzprejeti. - Postane. Suttner je poročal o Hagenboleijevetn predlogu glede vzdrtavanja neeraričnih «est in potov in nasvetoval. naj ae stvar odstopi -l«*ž odboru v preiskavanje in poročanje Končno vzprejel |r | dež. zbo. po nasvetu dr. Linka poročilo dež odbora o okrajnih hraaiini.-ah m pueojilm.ah (čudno Je bilo to poročilo, k« se je teklo, da sr 1. 181*1. ni osnovala nobena posojilnica na štajerskem To velja le za nemški del; na slovenskem delo ste bili pa začeli poslovati dve. v Gornjemgradu in na Vranskem.) V zadnji seji je <•. kr. namestnik odgovoril med drugim na dr. Dečko-ta vprašanje. da je celjski magistrat res nepravilno razpisal volitve V okr. bolniiko blagajno, in da je to volitev ukazal vstaviti. iPromembe pri 4. duhovit ni i Župnij« pri sv Troji.-i v Oor-nji 1'olskavi je dobil č. g Ant. Borsečnik. b. vikar v Mariboru. Č. g. Kr. Višnar. kaplan v Solčavi, je premeSčen v Rajhenburg. od koder gre č. g. kaplan Fr. Valenko k sv. tavrencu v Slov. goricah Umrl je č. g. .los Kukovec. župnik pri sv. Andražu v Slov goricah. kamor pride za provizorja č. g. Jak. 06 gerl. kaplan pri sv Lovrencu v Slov. gor. (Na Dobrni' blagoslovili so v nedeljo 7. t. m. nov veliki oltar. Prav hvaležni smo preč. g. dekanu za veliki trnd. Prosili bi |>a Se. da bi se tudi prenovil prestol Matere Božje in odstranila zavesa, kajti nič nas ne veseli, da je kip M. B. vedno zagrnjen 'Učiteljsko društvo* Ainarijsko-rogaško zboruje 23. t. m. na Grobelnem. kamor napravi izlet tudi celjsko druStvo; isti dan zborujejo v Rajbenburgu učitelji brežkega in sevniškega okraja i V premogovih jamah valanjakihi ae je delo. ki je bilo radi vžiganja plinov, vstavljeno, zopet pričelo. <„Občeelovonakoga obrtnega društva podružnica" ta Št Jurij in okolico ) zborovala je v nedeljo 7. t. m. Zbralo se je do f>0 članov, katerim je namen in pomen društva raztoluiačil v daljSem govoru predsednik glavnega društva Drag. Hribar iz Celja. Vpisalo se je vseh nad 70 udov. V odbor so bili izvoljeni gg: Franc černovšek. predsednikom. Jakob Pisane«-, podpredsednikom. Matija Kavčič, blagajnikom. Fran«- Praunseis ml.. tajnikom. Franc Sen i ca, Matija Rožman. Jakob Čretnik. Matevž Zorko. odborniki. Odbor, kakor tudi člani nam dajejo veselo zavest, da bode podružni<-a krepko napredovala. — Pri tej priliki pa zopet ponavljamo nujno prošnjo: Rojaki, vzdrainite se in pomagajte, da bode ves veliki aparat jel delovati, kajti mnogo je zavisno od tega, kako si stoje obrtniki gmotno in kako je njihovo prepričanje. 'Štajerski deželni abori je pritrdil deželnemu odboru, da ta tudi v bodoče (»odpira meščansko Solo v Krškem v razmerji s številom | Štajerskih učencev, ki bodo v to Solo hodili. i Velika nesreča i zadela je g. M. Scheyer-ja. i oskrbnika radeške graščine. Vozil se je namreč preteklo nedeljo v Sevnico. Med potjo splašita 1 se konja On srečno skoči iz voza. gospa pa tako nesrečno odleti, da se smrtno poškoduj • na glavi in drobu. Pokli«-ana zdravnika iz Ljub- j ljane in domači zdravnik uvideli so takoj. ' da ni rešitve in v ponedeljek rešila jo je smrt i groznih muk iRajhenburiki god boni klubi je imel v nedeljo 7. t. m. dobro obiskan koncert, pri katerem 8mo se čudili lepemu napredku te pod neumornim vodstvom gosp. Ekselj-na stoječe domače godbe, katero je bil za to predstavo Se posebno krški kapelnik. g. I.anger inojstersko izuril, tako. da se je zlasti njemu še zahvaliti na lepem vspehu. Na citrah se je tudi odlikovala Se gospa Pribilova. (Za izletnike polatanakei v prijazno savsko dolino je župan in gostilničar v romantičnem Rajhenburgu. podjetni g. Lnšuld. razširil prav okusno svojo hišo. tako, da bode mogel pod streho vzeti več izletnikov, kateri bi hoteli tukaj zdravi zrak vživati in hladiti se v savskih valovih. iNearača.) Na l.jubni pri Vidmu so ženske neko kamenje prelagale; 1 Kletni dekli<-i »•■ po neprevidnosti jako težak kamen tako nesrečno na nogo zvali, da jej je tako kosti zdrobil, da jej bode treba nogo najbrže odrezan. Pre«ej velika nesreča se je bila tudi prigodila pri zidanju nove šole v Ljutomeru. Padlo je bilo z odra več delavcev, od katerih se je bil eden tako poškodoval, da je kmalu umrl. ili Brežic i se nam poroča: Neizmerna izguba zadela je tlruštveno življenje v Brežicah. Občcspoštovani in priljubljeni zdravnik dr M. Schmirmau! ob«'lel je na umu. Vsi. I udi nasprotniki. žaluji-jo za iskrenim in izvrstnim zdravnikom. iBreftki župani g Karo! I.eiter. pravi. [>a pošteni Nemce, odpovedal se jo županstvu Povod temu koraku je bil. ker so brežki nemšku tarji silno repenčili se radi toga. ker je g župan obiskal v nedeljo čitalniško veselico v družbi ■svojega zeta. ki je Slovenec, liospod župan uvi-devši neznosnost teh .pristnih" Nemcev in apoz-navSi vzroke, zakaj delajo neinškntarji zdražbe med prebivalci mesta, zahvalil se jim je za čast župana, ker se nikakor ne čuti podrejenega nekteriin pobalinom in si ne pusti ukazovati, katere veselice sme kot župan obiskovati in kn-tere ne. iCvonski občinski odbor > j.- poslane, m drn Ivanu Dečku in prof Fianu Robiču za potegovanje v deželnem zboru na korist šolstva ljutomerskih Slovencev |x>slal zaupnico. (Sloveajogratki okrajni saatopi je nastavil v osebi g. dr J. Harpla novega zdravnika. iNe v Brazilijo, tako se glasi |m> mnogih časopisih svarilo, ki je posnet« iz raznih privatnih pisem naših naseljencev, katerim se v Braziliji kaj slabo godi. (V Pišecahi, kjer je posebno stotnik IKlbS-man najodlišnejši vinorejec. je tudi deželni na-aad amerikanskili trt kaj hvalevreden. — Posebno lepo zastavljen je tudi vinograd trterfej-nega komisarja g. Balona na Vizelu. i Na binkoitni pondeljeki 22. inajnika t. 1. priredi požarna btamba v Lukavcih pri Ijuto-mein tombolo z vesel.co, s prijaznim sodelovanjem križovskih pevcev, na vitli g. Mattina Stanjko v l.ukavcih. Čisti dobiček liode v korist fonda za nabavo gasilnega orodja Začetek ob 4. uri popoldne. (Nova požarna bramba v Logarovcih pri Ljutomeru> ustanovila su je dne 7 majnika 1893. Društvo imelo l>ode slovenski poslovni jezik. To novo diuštvo šteje koj v začetku 24 društvenikov. Načelnik je Jakob Farkaš. tamoš-nji posetnik. Živeli' (Okr. bolniška blagajna ormoška) nnela je v 1892. letu 1001 gld. 80 kr. prometa. Dohodki znašali so 9"»o gld. 90 kr. Podpor« bolnikom se je izplačalo 292 gld. 74 kr. Zdravniki in zdravila stali so 257 gld. 7:1 kr. Drugi stroški za pisarno in madnika znašali so 314 gld. KI kr. V blagajni pa je ostalo 29 gld. 17 kr. lAkad. društvo ..Triglav" v Gradcu si je pri prvem javnein rednem zliorovanji dne 3. inaj-nika 189"! I. Izvolilo za poletni tečaj sledeči odbor: preds. g. cand iur. Anton Perne, podpreds. g drnd med. Bela Stuhec. tajnik g. stud. phil. Anton Kunst. blagajnik g. drnd. med. Fran Kru-Sič. knjižn g stud. phil. Fran llešič. gospodar g. cand. med. Josip Malerič. odbor. nam. stud. med. Janko Sernec. Druge slovenske novice. iT kranjskem deželnem aborui ae je poslanec dr. Tavčar dostojno potegnil za čast slovenskega značaja kranjske dežele, ko je giajal. da stoje pri mnogih deželnih ustanovih nemški napisi na prvem mestu, ko je omenjal, da je bilo nedostojno za našo slovensko čast. da je bil o svojem čisu sam deželni glavar novega voditelja deželne vlade pozdravil le po nemško. — Poel. Hribar je predlagal mnogo tnalih železniških prog za zvezo Kranjske dežele s sosednimi in za zvezo večjih mest v deželi sauii. — Sklenilo se je ustanoviti v Ljubljani zavod (šoloi za gluhoneme. — Za deželno razstavo leta 1894. se je dovolilo lfiOOO gld. podpore • Deželni zbor kranjakii se je posvetoval o • ■estn'h zadevah, u zgradbi nov- bolnišnic in hiralnice v Ljubljani. •> |*>?peševanji nove vino-reje, o pod|*ori .Glasbene matice* in dr. Večji razgovor je bil o tem. da bi za p:sina pod 100 gld. ne bi bilo tlel« povcrjetija i legali« iranjai pri notarji ali sodniji. Rešil je vse polno prošenj, poudarjal potrebo tnalih železnic, itd. (Ooriški deželni zbor* je spremen.I v ne . katerih točkah |snttavo o pravnih ra/tm-rah ljudskih Učiteljev i Slovenska poaojilnioe I. 1892.) Poaoillni9791 gld prometa. K8.» gld čistega tk> bička in 07»! gkl. rezerve. Mlada koroška pooo jilnica v Tinjah je izdala račun za 3 upravno leto. Ker je v težavnih razmerah, zato se ni mogla še posebno razviti in imela I« ■'>.>»7 gkl dohodkov, malo čistega dobička ter je djala le Se prav malo svotico v rezervni zaklad. (Kranj i dobi popolno ^razredno državno gimnazijo, ker bode baje dal s pomočjo dežele v U namen 40000 gld po«lpore državi in Se posebej 2001 • gld na leto Ako bodo tudi viJjji razredi slovenski, kazalo bodo to veliko breiue prevzeti, sicer pa ne bi svetovali Dramatično dmštvo v Ijabljani, ki se je lani tnko razvilo, kakor še nikoli poprej. — imelo j« 4< < gld prometa imenovalo je našega vrle zaslužnega skladatelja, gosp dr B. Ipavi.-a častnim članom. i Povišanje tarilev /a prevažanje blaga po južni železnici vzbudilo je povsodi veliko ne-volje. tu.li v kranjskem deželnem zboru se je o tem razgovarjido. kakor v štajerskem (t Josip Cimpenaan.i odličen slovenski pesnik in pisatelj v Ljubljani, je umrl v starosti 47 let. — O tem odličnem pisatelju in |>esniku spregovorili bodemo obširneje v jedni prihodnjih številk. (KaMtijaka podražaicai v Krškem je imela v nedeljo. 7. t m občni zbor. pri katerem je razven domačih odbornikov, ki so delovanje po-družn <•« razlagali, govoril o potrebi izdatnega gnojenja vinogradov g. tajnik Pire, ki je pripet i očal razven navadnega gnoja poaebno še umetna gnojila: koščeno moko, „kajnit* in .Tumasovo žlindro." (Ra laiki okrožni zdravniki g. dr. M Mahr se preseli v Ljubljano. (Radatki m osti kje si? Mnogo se je govorilo o tem prepotrebnem mostu, a naunkrai postalo je vae mirno. Kje je vzrok V — Popotn.ki. kakor tudi domači vedo. kaj se pravi na brodu čakati in gledati, kako vlak pr«*l nosom odide. In kokko je drugih sitnosti in kaj stane, o tem niti n-^čemo govoriti. (Raaširilai se bode šola v št. Jjuižu pri Radečah na dva razreda, ona na Čatežu pri Brežicah na tri razrede. i Mačka usmiljena rodnic* mlada veverica.. Iz Kostanjevi«-j se nain poroča: Znano je. da račja jajca izvalijo kokoši in da potem mlade tako varu|ejo. kakor piščeta. Tudi pti.-e pevke j^ji-a kukavic izvale in mlade kakav>e hranijo, kakor svoje mladiče. Da pa mačke mlade veveric.- hranijo, to smo pri nas opazovali. Ujeli so mlado veveric), ki Se ni znala jesti. 1'omakali so ji gobček v skledo, toda ni hotela piti. Zdaj pa se spomnijo, da imajo pri aoaedu mlade mačke. Hitro jo neso tja ter jo dado stari. Mačka jo pobere in nese v gnezdo ter skrbno glešta. iProtapii so bili v Barovljah pri Kostanje vici; radi pota so se ženske z nekim možem tako prepirale, da so ga hude amaconke močno ranile. Na Dobravci pri K«»atanjevici sta se pa soseda radi piše tako sprla, da je eden dru-zega z vilami smrtno ranil. (Vreme ia latiaa) Po hudi zimi, v kateri so žita trpela in nekod trte pozeble, nastopila je bila predolga pomladanska suša v kateri ae žita niso mogla popraviti in trave ne rasti. Zato ti pridelki ne obetajo bogate žetve. Po prestali suši dobili amo nekaj kapljic, toda vmes tudi belih zvezdic po gorah, kjer jih nismo bili nič veseli, ker ao škodovale drugim belim zvezdam na cvetočem zelenem drevju. Po dolinah je pa mesto snega bilo po nek«hI nekoliko slane (M. t. m.), ki je provzročilu kolikor toliko škode na trti. sadji. krompirju, fižola Vendar prestali smo 3 ledene uiože i Koliko valjava imajo a miki liotii in njih redakt«5rji. kaže beljaška .Deusche allgemeine Zeitung". Razen na Sloven«« je ta list jako za I javljal prod veliko nemškemu poslancu Stein