Dopisi. Z Gorice v Sav. dolini. (Rodoljub f). Britka izguba zadela je narodni trg Rečico v Savinjaki dolini. Umrl je tam dne 19. junija po dolgej in mučnej bolezni. previden s svetimi zakramenti, France Majar. tamošnji obč. tajnik itd., zapuativši gospo vdovo in troje še nepreakrbljenih otroiičev. Ni ga srca, ki bi ne žalovalo po drazem pokojniku. Kako ljubav in udanost da je on v življenju vžival od vseh prebivalcev občine. od celega okraja, da od straui sosednjib okrajev, pričal je jasno njegov aijajen pogreb dne 20. junija popoldne. Kljubu jako neugodnemu vremenu, spremila je blagega pokojnika k več-nemu pocitku velika množica Ijudstva potem razlicna drnštva kot: požarna bramba Rečiška, koje načelnik in" uatanovitelj je bil rajni Majar, — požarna bramba Gornjegraška, ter telovadno društvo ,,Sokol". Obč. odbor RecUce, več društev in odlični zasebniki nakitili so krato s prekrasnimi venci. Gornjegraški pevci zapeli so nagrobnico kaj ganljivo. Gospod Jože Lipold, starosta ,,Savinjskega Sokola", kot izboren govoruik obre znan. govoril je z dovoljenjem čast. goap. župnika jedrnato naj^robnico. Zalost nad tako britko izgubo bila je splošnja; žaloval je in še žaluje celi trg, ter bližnja in dalnja okolica za svojim nepozabljivim dobrotnikom. Kar je bil on svojim občanom, to bodo še le spoznali aedaj, ko njegovo truplo krije hladen grob. Prijateljem svojim je nenadomestljiv. Ranjki je bil v obče delaven za prospeh mile nam materinščine. On je vpeljal alovensko uradovauje v obrini, da na kratko rečem, bil je vaikdar vnet za aveto narodno stvar, ter je neumorno deloval, kjer je bilo potrebno pokazati se odločnega narodnjaka, ter podpiral je kljubu skromnemu prislužku alovansko književnost. Zato ga bodo pa tudi hvaležni obcani in prijatelji v svojem srcu noaili, ter mu postavili kraeen spominek, ki bode vreden ranjkega rodo- in domoljuba. Splošno sočutje, katero se očitno kaže med tužnimi občani in okoličani, bodi pa tudi nesrečni udovi in otročieem, ki so žalibog izgubili najboljšega očeta in rednika, ko bi ga najbolj potrebovali — v tolažbo. Pokojnik bil je veren kristijan, kar je pri veakej priliki pokazal. Kako priIjubljen je bil tudi častiti duhovščini, pokazalo se je 0 priliki pogreba. kajti spremili so pokojnika na zadnjej poti razun domačih dveh, še štiri tuji gospodje. Bodi blagim gospodom na tem mestu presrcna hvala izrečena! Mi pa na grobu nam nepozabljivega dobrotnika in prijatelja našega kličemo: Z Bogom France! Na veaelo snidenje nad zvezdami! Lahka Ti domaea zemljica! Od Donacke gore. (Stari župan. Liberalnikrajni šolaki načelnik.) Naš stari župan J. C. bi še rad bil na dalje za župana; ker pa ga niamo na novo izvolili, je s tovarši na c. k. okr. glavarstvo pritožbo napravil, in zdaj uradnje naprej, todakako? Kedar pride eksekutar je brž pripravljen vse storiti in davke z vso silo iztirjati. Dne 18. t. m. je puatil po dražbi prodati svojemu bratrancu Simonu Plavčaku kravo, katera je zdaj po alabi ceni vredna 60 fl., le za 20 fl. Krava je bila pred dnevi povrgla, tele je kmetu pustil, naj si ga redi brez mleka. Svoji sestri pustil je junca letnega po dražbi za atibro prodati ter ga je sam kupil za 10 fl. (Jez en teden aestra denarje dobi, boče ai junca rešiti, pa ji ga ni dal, menda za to, ker je bil na pol zastonj. Kmalu potem pa je bilo tisti njegovi aeatri meso in zabel ukradena, pa je djal: kaj meni za to? Sploh kedar je treba poleg eksekutarja iti, je kar pripravljen; kedar je pa treba iti poleg žandarjev tatov lovit, pa se skrije, in takega moža bi mi še na dalje za župana volili ? Naj gre rakom žvižgat! Mi hočemo župana imeti, kateri bode skrbel v občini za red in mir, da bode zatožencem pravična spričevala dajal, akrbel, da se bodo ceste popravljale, da bode za pravično reč stal, kakor skala. — Dne 30. t. m. je imel tukajšnji šoleki svet sejo zarad stavljenja nove zakotne šole, ker so pa odborniki dokazovali, da take postranske šole ne aodijo, in je najbolj pametno, da ima občina Donačka gora šolo v Rogacu, kakor nekdaj, se je šolski oče Jurij Bele hudo razvnel. Ker mu je eden odbornik prašanje stavil, kdo bode pa njega kaznoval, ker hodi njegovo dekle slabo kračanski nauk v šolo poslušat, vrže pa se na goap. katebeta, katerega pri seji ni vpričo bilo, češ, da njegovo dekle, katero je dosedaj šolo zanemarjalo, več zna kršcanskega nanka, kakor g. katehet; da hoče naše duhovne gospode iz Rogaca proč spraviti. da ne znajo proceaije voditi, itd. Je-lite. da vam je to mož kakor navlašč za naše šole? Izpred Brežic (Konec.) Cisto drugace je pri okrajnih dokladab, te bi se pač lehko odpravile ali veaj znižale. Vzemimo onega kmeta, ki plačuje 110 gld. prave dače na-nj pride okrajne doklade 35 gld. gotovo Co ima toliko dače, ima tudi več uprežne živine in hlapcev, lehko bi dal sam cesto navoziti in grabne iz- kopati, kar ga ne bi 35 gld. stalo, ali ni tako reanica? To bo gotovo vsak pravi človek pri- trdil. Da vam naznanim, kam vse gredo okrajne doklade, morajo si pisarno najeti, potem imajo ceatninarje, da se tam lepo sprebajajo, imajo ,,sekreterja" dobroplačanega, ta ima penzijo in še dobro plača od zastopa, pa ga je redko kedaj videti na cesti, in če že kedaj gre, gre pa k svojim prijateljem, da tam vdrihajo po mešnikih in sploh po vsem, kar je slovenskega in ta ,,aekreter" je (saj veate) pri nas dobri Jakec. Potem je še načelnik in druge potrebačine. Dajejo tudi podporo ali štipendijo, toda le takim, kateri so po njib.ovem kopitu narejeni. Dajejo kaki oboini nek znesek za nakup plemenskib bikov, pa to s težko muko. Če je kje premiranje živine, dajo tudi iz okrajnih doklad nekaj za to, ali kdo jo dobo ? Da ne vselej pravi. tega sem se prepričal pri zadnjem premiranju v Sevnici. Dobil je eden premijo od take kobile, katero je še bil le pred 4 meseci kupil. Ako potrebujejo leaa za kake moatove, že gre sekreter Jaka k svojemu znancu, da ga za-nj naprosi, zaračuni pa mu ta lea le dobro drago. Da bi se pa naš okrajni zastop kaj zmialil tistib ubogib posestnikov, katerim je že trtna uš vinograde uničila, tega pac ne, tega. Predragi eitatelji cenjenega lista, zdaj vidite, na koliko škodo da je okrajni zaatop, in če pride ta dopis kateremu nasprotniku pred oči, on bo gotovo zopet rekel, da je to hujskanje, kakor navadno o tetn liatu rečejo. Tako je gospod načelnik tega zastopa rekel. Ko je bila volitva enega uda in ata prišla dva kmeta na voliače — pa je koj rekel: To sta že dva nasprotnika, ali je to prav? Zdaj ae pa obrnem do vas, častiti gospodje državni in deželni poslanci, poaebno našega volilnega okroga, skrbite, da se odpravi ta nepotrebni okrajni zaatop, ali vsaj predrugači in delo v roke politične gosposke apravi, aaj jih je pri glavarstvn dovolj za to opravilo; potem na dalje ako je v vaši moči, skrbite nam takib g. uradnikov, da bodo znali govoriti, ne le kazati in kimati. Potem še skrbite, da nam vlada omisli take trsne sorte, katerim uš toliko ne škoduje, in da ae od ugonobljenih vinogradov davek odpiše.