Ustanovitelj in izdajatelj
Zveza lesarjev Slovenije
v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva
Uredni{tvo in uprava
1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si
Direktor dr. mag. Jo`e Korber
Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli
Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov.
Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`.
Uredni{ki svet
Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon.
^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek
Uredni{ki odbor
prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg),
prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar
Naro~nina
Dijaki in {tudenti (polletna)               1.75 0 SIT
Posamezniki (polletna)                      3.500 SIT
Podjetja in ustanove (polletna)      19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna)                9.500 SIT
Tujina (letna)                      100 EUR +po{tnina
Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja.
@iro ra~un
Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3,
03100-1000031882
Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno
Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p.
Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %.
Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani.
Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih.
Les
Revija za lesno gospodarstvo
Letnik 54, {t. 9
UDK 630 / ISSN 0024-1067
september 2002
uvodnik
Vredno je ...
Se {e spomnite citata s {e ne tako zapra{enih platnic osnovno{olskega spri~evala – “U~iti se, u~iti se in u~iti se. Le kdor se bo u~il, bo kaj znal.”, v katerem smo predvsem v uporni{kih najstni{kih ~asih bolj kot globino s posmehom iskali plitvine nekega dru`benega sistema, ko je bila med {tevilnimi “zadnjimi brigami” tudi gotovost zaposlitve? O nujnosti nenehnega u~enja so marsikatero bolj bistro od Brozove razdrle {tevilne sivoeminentne glave, a ~e si privo{~imo kan~ek ironije, lahko re~emo, da je bil filozofsko nezapleten izrek iz nekega drugega konteksta po svoje vizionarski - ~love{ki potenciali so dandanes v razvitem svetu med najpomembnej{imi dejavniki kvalitativne konkuren~nosti. Ob vklju~evanju Slovenije v Evropsko unijo se tako tudi mi soo~amo s spremenjenim dru`benim okoljem, ki ga odlo~ilno zaznamujejo razvoj ~love{kih potencialov, boj s strukturno brezposelnostjo, okrepljena vloga posameznika, kultura podjetnosti ter sprejetje filozofije vse`ivljenjskega u~enja. In kako se na tem tankem ledu su~ejo slovenski lesarji?
V Strategiji razvoja slovenskega lesarstva (CIC) je kot eden najbolj kriti~nih dejavnikov nizke konkuren~nosti poleg slabe tehnologije izpostavljena zaposlitev in tudi nje-nakvaliteta. Poseben problem je kvalifikacijska struktura, ki je v primerjavi z drugimi slovenskimi panogami med najni‘jimi. Prevladujejo namre~ nekvalificirani in le z osnovno {olo izobra‘eni delavci. Srednjo strokovno izobrazbo ima le slaba tretjina, fakultetno pa le 7 % vseh zaposlenih v panogi. Zbrane {tudije in analize opozarjajo, da obstaja v podjetjih velik razkorak med dejansko izobrazbeno strukturo oziroma znanjem delavcev in tistim strokovnim znanjem, ki ga proizvodnja posameznega podjetja in trg zahtevata. Ob nujnih tehnolo{kih posodobitvah bo nujno posodobiti tudi proizvodno znanje in ve{~ine v obliki sprotnih prekvalifikacij. Na{a podjetja se zavedajo, da morajo svoj glavni proizvodni potencial - delavce - neprestano dodatno izobra‘evati, da bodo usposobljeni za stalen konkuren~ni boj z drugimi evropskimi proizvajalci. Glede na strukturne spremembe v organizaciji podjetij pa se vse preve~krat znajdejo v zagatah ob pripravi in izvajanju razli~nih programov izobra‘evanja in usposabljanja; prav tako je nedvoumno, da pomeni velikostna struktura doma~ih podjetij omejitev pri investiranju tako v kadre kakor tudi v razvoj in tehnologijo, kar vse je osnova za uspe{en tr‘ni nastop. Po njihovem mnenju je nujen skupen pano‘ni pristop, saj bi se tako lahko ob bolj{i izrabi doma~ega znanja relativno zni‘ali tudi stro{ki, ki jih posamezna podjetja namenjajo za usposabljanje.
Na{teta dejstva so tako botrovala nastanku projekta VZPOSTAVITEV TRAJNOS-TNEGA SISTEMA IZOBRA@EVANJA V LESARSTVU, ki je s pomo~jo subvencij MDDS pognal svoje {kripajo~e kolo na Zvezi lesarjev Slovenije, z zdru‘enimi mo~mi {e RCL -a ter nekaterih drugih izobra‘evalnih in{titucij. Cilj je sprotno zaznavanje dejanskih potreb na trgu dela ter organiziranje po naro~nikovih merilih ustreznih izobra‘evanj in usposabljanj za zaposlene na vseh nivojih, pri ~emer igra Zveze lesarjev Slovenije poleg koordinacijske in povezovalne tudi vlogo rablja pri tovrstnih (visokih) stro{kih – kar pomeni s celovitim pristopom predvsem lov na razli~ne oblike razvojnih spodbud, ki jih za to namenjajo doma~a ministrstva in evropski socialni skladi.
Ne glede na kli{ejskost slogana (p)ostaja znanje vrednota. Prilagodljiva in hkrati trdo`iva stalnica ob nenehnih naglih dru`benih in gospodarskih spremenljivkah je kopi~enje znanja ~loveku {e najbolj varna nalo`ba, med njene pozitivne obresti pa se knji`i tudi ob~utek osebnega zadovoljstva. Kajti dolgost `ivljenja na{ega je kratka.
Sanja PIRC
dogodki, odmevi
kazalo		
stran	stran	
276	285	
Termi~no inaktiviranje lesne povr{ine Thermal inactivation of wood surface	Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (2.del)	
avtor Milan [ERNEK	avtorji Niko TORELLI, Darij KRAJČIČ, F FERLIN, Mitja PIŠKUR Robert KRAJNC	anc
stran		
		
Uteko~injen les in njegova uporaba Liquified wood and it’s usage		
avtorica Vesna TI[LER		
Vredno je ...		273
Sanja Pirc		
Lepljenje masivnega lesa Irena Jeron~i~ Kocjan		291
Oblikovane so nova vizija in klju~ne strategije JAVORA d.d.		299
Stojan Kokošar		
Čarobnost lesa - Sutrio 2002		315
Marijan Vodnik		
iz vsebine		302
Weinig - s proizvajalci masivnih plo{~ in predelovalci masivnega lesa		
Informacijski portal slovenske lesne panoge (L-portal)		305
CutMaster2D - program za izdelavo krojnih listov		307
Vzdrževanje sušilnice		308
Vsi moji lesovi (2.del)		309
Podiplomski {tudij na Virginia Polytechnic Institute and State University		312
Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva		316
kratke novice
25. mednarodni bienalni sejem LESMA 2002
25. mednarodni bienalni sejem lesno-obdelovalnih strojev, naprav in materialov ter gozdarstva LESMA 2002, na katerem se na 1.500 kvadratnih metrih razstavnih povr{in predstavlja 90 razstavljavcev iz devetih dr‘av, je sve~ano odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano magister Franci But.
Minister Franci But je opozoril, da pomeni specializirani sejem lesno-obdelovalnih strojev, naprav in materialov ter gozdarstva pomembno poslovno sti~i{~e za Srednjo in Vzhodno Evropo. Gozdarstvo je tudi sicer v Sloveniji dobro razvito, kljub temu pa se tudi pri nas sre~ujemo s trendi padanja konjukture v tej gospodarski panogi. Kljub temu minister Franci But napoveduje in pri-~akuje, da bo lesnopredelovalna industrija v prihodnje zabele‘ila gospodarsko rast in nove nalo‘be. “Za vse to pa moramo tudi v Sloveniji reorganizirati in modernizirati proizvodne in poslovne procese, zdru-‘evati podjetja z enakimi ali dopol-njujo~imi izdelki in jih prodajati pod enakimi blagovnimi znamkami,” je {e dodal minister But. Tr‘ne ni{e se za lesnopredelovalno industrijo odpirajo ne le z veliki industrijskimi obrati, pa~ pa tudi z razvojem maloserijske proizvodnje, kjer vidi minister But tudi prilo‘nosti za Slovenijo. Kmetijski minister je ob tem opozoril, da slovenski gozdovi {e nimajo certifikata Evropske unije, kar nemalokrat ote‘uje izvoz slovenskega lesa. [ele certifikat EU, ki naj bi ga Slovenija pridobila ~imprej, bo namre~ zagotavljal, da je slovenski
ijaLeS 54(2002) 9
dogodki, odmevi
kratke novice
les pridobljen po na~elih trajnost-nega gospodarskega razvoja, ki omo-go~a tudi sledljivost izdelkov. Kmetijski minister je {e dodal, da je za vklju~evanje Slovenije v EU klju~no prav leto{nje leto, v katerem poteka tudi tokratni sejem Lesma 2002, saj morajo vse odgovorne ustanove in posamezniki v Sloveniji sprejeti evropsko pomembne odlo~itve, ki jih ni ve~ mogo~e odlagati v prihodnost.
Na slavnostni otvoritvi Lesme je bil navzo~ tudi novi direktor dru‘be Ljubljanski sejem Ante Madjar. Povedal je, da se tako kot vse slovensko gospodarstvo tudi Ljubljanski sejem spopada z globalnimi izzivi, pri ~e-mer so na globalna vpra{anja poiskali lokalne odgovore. S sodelovanjem Mestne ob~ine Ljubljana so na{li skupno prihodnost za sejmi{~e in za sejme. Sejmi{~e ostaja tu, za Be‘i-gradom, kjer domuje ‘e ve~ desetletij, sejmi pa bodo lahko v prihodnje, spri~o prenovljenega razstavi{~a, spet v ponos slovenski prestolnici. Tokratni sejem Lesma je bil zato tudi prilo‘nost, da so se razstavljavci in obiskovalci seznanili s prenovljeno Halo A Gospodarskega razstavi{~a.
Weinig Unimat 3000 zdaj {e fleksibilnej{i z novo Uni-vpenjalno glavo
Popolnoma avtomatski profilirni ve~stopenjski stroj Unimat 3000 je na podro~ju visokozmogljivih avtomatov postavil nova merila. Da lahko pri ‘e doslej domi{ljenem izdelku {e kaj doda, je Weinig dokazal z novo univerzalno vpenjalno glavo za orodje, ki je na voljo kot opcija. Tako je zdaj mo‘no izdelovati profile, katerih proizvodnjo si je bilo na popolnoma CNC-vodenih strojih doslej nemogo~e zamisliti. Tehniki iz Tauberbischofs-heima so skonstruirali popolnoma novo gibljivo HSK-vpenjalno glavo z akcijskim radijem 360° vklju~no z negativnim kotom. Stroj si zagotovi neomejen vnosni spekter: iz podatkov o profilu in orodju prera~una za vodenje Unimata 3000 natan~en polo‘aj vseh treh osi, vklju~no z nagibno osjo. Dejansko pozicioniranje je omogo-~eno z zmogljivimi CNC-motorji z veliko hitrostjo nastavljanja. Vse osi nastavijo na natan~en polo‘aj za obdelovanje. Enako se zgodi s pri-slonom. Le nekaj ro~nih prijemov je potrebni za nastavitev delovne mize, pritisnih valjev in ravnil. Delo s strojem je zelo enostavno tudi zaradi uporabe le ene odsesovalne naprave za vse polo‘aje. Krmiljenje z varnostnim blokiranjem skrbi za nemoteno pomikanje vseh osi. Tako se premika univerzalna vpenjalna glava sanjsko lahkotno pod katerimkoli za‘elenim kotom. Razumljivo pridobi uporabnik tudi z uporabo Power-Lock orodja, ki so na voljo ekskluzivno le z Unimatom 3000. Postopek menjave s sistemom za hitro vpenjanje je naslednji: pritisni gumb, izvleci staro orodje, vstavi novo orodje, pritisni gumb in to pri naj-bolj{i kvaliteti z do 12.000 vrt/min.
Weinig Unimat 3000: z univerzalno vpenjalno glavo {e fleksibilnej{i
Sklep: Z univerzalno vpenjalno glavo si je Weinig, dobitnik nagrade Challengers Award 2000, nataknil krono. Vsestransko uporabni svetovno znani stroji za profiliranje so postali {e uni-verzalnej{i.
8. skup{~ina delni{ke dru‘be JAVOR Pivka
29. avgusta je bila v Pivki 8. skup{~ina delni{ke dru`be JAVOR Pivka. Seznanila se je z revidiranim letnim po-ro~ilom za leto 2001 ter s poro~ilom nadzornega sveta z dne 15. 4. 2002 o sprejemu letnega poro~ila za leto 2001. Po sklepu skup{~ine se bilan~ni dobi~ek dru‘be na dan 31. 12. 2001 v vi{ini 19.720.662,00 SIT v celoti prenese v naslednje poslovno leto kot preneseni dobi~ek. Skup{~ina je upravi dru‘be in nadzornemu svetu dru‘-be podelila razre{nico za poslovno leto 2001, sprejela spremembe in dopolnitve statuta (uskladitev z veljavnimi dolo~ili Zakona o gospodarskih dru`bah) ter ponovno izvolila Andrejo [trukelj za ~lanico nadzornega sveta.
kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov.
ijaLeS 54(2002) 9

raziskave in razvoj
UDK: 630*832.282:630*847:630*824.86
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Termi~no inaktiviranje lesne povr{ine
Thermal inactivation of wood surface
avtor dr. Milan [ERNEK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina c. VIII/34, 1000 Ljubljana
izvleček/Abstract
Opisan je pojav neaktivne lesne povr-{ine, ki nastane zaradi izpostavitve lesa visokim temperaturam. Navedeni so dejavniki in njihov vpliv na povr{inske lastnosti lesa. Razlo‘eni so fizikalni in kemijski mehanizmi, ki so lahko vklju-~eni v inaktiviranje lesne povr{ine. Pojasnjen je vpliv termi~nega inakti-viranja lesne povr{ine na lepljenje z lepili na vodni osnovi.
The article describes a phenomenon of wood surface inactivation induced by exposure to high temperatures. The influence of relevant factors on surface properties of wood is explained. Possible physical and chemical mechanisms, which can be involved in the inactivation phenomenon, are discussed. The article elucidates the effect of the thermal inactivation of a wood surface on bonding with water-based adhesives.
Klju~ne besede: povr{ina lesa, su-{enje furnirja, ekstraktivi, kontaktni kot, adhezija
Keywords: wood surface, veneer drying, extractives, contact angle, adhesion
Uvod
Trdnost lepilnega spoja je odvisna od kohezije utrjenega lepila, kohezije lepljencev in predvsem od adhezije, ki nastane v procesu lepljenja med lepilom in lepljencem. Kohezija (cohesion) je privla~nost med osnovnimi gradniki snovi (atomi ali molekule) in jo imenujemo tudi mehanska trdnost materiala (USDA 1999). Med lepljenjem je mo‘nost za spreminjanje kohezijskih lastnosti lepilnega spoja majhna, saj je kohezija ve~ji del dolo~ena z izbiro lesa, lepila in parametrov lepljenja. Variiranje v trdnosti lepilnega spoja je zato predvsem posledica razli~ne adhezije med lepilom in lepljencem. Adhezija (adhesion) pomeni povr{inski fenomen in predstavlja privla~nost oziroma sprijemnost med povr{inami snovi. Definirana je kot stanje, v katerem sta dve povr{ini povezani med seboj zaradi delovanja povr{inskih sil (USDA 1999). Pri lepljenju lesa lahko te sile nastanejo na osnovi treh mehanizmov. To so (Gollob in Wel-lons 1990):
1. Mehanska povezava, ki je rezultat penetracije in sidranja lepila v lumne lesnih celic, v celi~ne stene lesa ter v razpoke v strukturi lesa.
2. Fizikalna privla~nost, ki je rezultat privla~nih sil na nivoju molekul. Te h sil je ve~ vrst (npr.
van der Waalsove sile in vodikova vez). Njihov nastanek in jakost je odvisna od omo~itve celi~nih sten lesa z lepilom in njegove absorpcije v les.
3. Kemijska vez (kovalentna) med molekulami lepila in lesa, ki lahko nastane med utrjevanjem lepila. Kovalentne vezi nastanejo pri lepljenju lesa z lepili, ki zamre‘ijo. ^eprav pojav te vrste adhezije med lepilom in lesom ni pogost, je z vidika trdnosti najbolj za‘elen. Energija kemijske vezi je namre~ deset in ve~-krat ve~ja od energije fizikalne vezi (Pizzi 1994).
Ker je adhezija povr{inski pojav, so lastnosti in stanje povr{ine lesa kriti~-nega pomena pri oblikovanju kvalitetne lepilne vezi. Sve‘e obdelana (odprta) povr{ina lesa navadno zagotovi zadostno adhezijo, ker taka po-vr{ina obdr‘i ve~ino molekulskih pri-vla~nih sil, ki so material prvotno dr-‘ale skupaj (Marra 1992). Zaradi {te-vilnih privla~nih sil se lahko molekule na povr{ini lesa v procesu lepljenja pove‘ejo z molekulami lepila in zagotovijo trden lepilni spoj. Lom takega lepilnega spoja obi~ajno poteka po lesu, saj je dose‘ena adhezija ve~ja, kot je kohezija lesa. Lom po lesu je za‘elen in je s prakti~nega vidika sinonim za kvalitetno lepljenje v lesarstvu.

ijaLeS 54(2002) 9
raziskave in razvoj
V mnogih primerih pa ne lepimo sve‘e obdelanih povr{in lesa ampak povr{ine, ki so med tehnolo{kimi procesi utrpele najrazli~nej{e fizikalne, kemi~ne in mehanske spremembe. Zaradi tega se privla~ne sile na povr{ini lesa razpr{ijo in izginjajo. Tak{na povr{ina lesa se te‘ko lepi, lepilni spoji pa se odpirajo ‘e pri manj{ih obremenitvah, saj malo{te-vilne in {ibke povr{inske sile ne zagotavljajo razvoja mo~ne adhezije z molekulami lepila. V takih primerih govorimo o neaktivni lesni povr{ini (inactivated wood surface). Inakti-viranje je definirano kot fizikalno-kemi~na modifikacija lesne povr{ine, ki se odra‘a v slabi omo~itvi lesa z lepilom, v nezadostnem razlivanju lepila, v slabi penetraciji lepila v ce-li~ne stene lesa in v nepopolnem utrjevanju lepila (USDA 1999).
Nastanek neaktivne lesne povr{ine
Vir za nastanek neaktivne povr{ine je lahko zrak, toplota, svetloba, kemi~na obdelava, mehanska obdelava, ne-~isto~e in les sam (Marra 1992). Ti-pi~ni procesi, pri katerih pride do in-aktiviranja povr{ine, so staranje lesa, su{enje lesa ter mehanska in termi~na obdelava lesa. Izrazito neaktivna povr-{ina se pojavi, kadar je les izpostavljen visokim temperaturam. V lesni industriji se to lahko zgodi pri su{enju furnirja in iverja ter pri vro~em lepljenju lesnih tvoriv, kot so furnirne, iverne in vlaknene plo{~e. Ker pa po stiskanju lesna tvoriva obi~ajno brusimo (npr. kalibriranje) in s tem odstranimo neaktivno povr{ino, je nadaljnje lepljenje (npr. furniranje) u~in-kovito. Mehanska odstranitev neaktivne povr{ine pa zaradi oblike in dimenzij ni obi~ajna oziroma ni mogo~a pri su{enem lu{~enem furnirju. Zato ostaja povr{ina furnirja neaktivna in je vklju~ena v lepilni spoj pri proiz-
ijaLeS 54(2002) 9
Slika 1. Porast temperature na povr{ini furnirja med su{enjem ([ernek 2002)
vodnji furnirnih plo{~ (Sellers 1985). ^e je bilo inaktiviranje povr{ine izrazito, se lepilni spoji odpirajo kljub uporabi kvalitetnih lepil. Nizko trdnost, oziroma {ibko adhezijo, izkazujejo predvsem povr{ine furnirja, ki so bile presu{ene. Termi~no inaktiviranje lesne povr{ine je namre~ povezano s kon~no fazo su{enja, ko je vla‘nost lesa nizka, temperatura povr{ine lesa pa se pribli‘a temperaturi zraka v su{ilniku. Tak{no stanje je na sliki 1 ozna~eno s krogom.
Slika 1 prikazuje porast temperature na povr{ini furnirja ju‘nega bora (Pinus taeda) med njegovim su{enjem od za~etne vla‘nosti (uz = 98 %) do kon~ne vla‘nosti (uk = 4 %). Konvek-cijsko su{enje v su{ilniku je potekalo pri 200 °C. Temperatura zraka (tanj{a krivulja) je bila na za~etku su{enja sicer ni‘ja, vendar je hitro nara{~ala in je bila po nekaj minutah prakti~no konstantna. Temperatura povr{ine lu{~enega furnirja (debelej{a krivulja) je ves ~as nara{~ala, vendar je bila relativno nizka, dokler je bila vla‘nost lesa nad to~ko nasi~enja celi~nih sten (uTNCS). Pri tej vla‘nosti les vsebuje prosto in vezano vodo. Prosta voda se med su{enjem, kot masni tok ali kot parna difuzija, giblje s sredine na po-vr{ino lesa, kjer izpareva (Siau 1995). Hladilni efekt, ki je nastal zaradi porabe energije za izparevanje vode,
je zadr‘eval ~ezmerno nara{~anje temperature na povr{ini furnirja. Ko pa je vla‘nost furnirja padla pod TNCS (u<30 %), je les vseboval samo vezano vodo. Ta je med nadaljnjim su{enjem difundirala skozi celi~ne stene lesa na povr{ino furnirja in tam izparevala. Ker pa je difuzija vezane vode skozi les po~asnej{a kot masni tok vode, se je izparevanje s povr{ine lesa zmanj{alo, s tem pa se je zmanj{al tudi hladilni efekt. Povr{ina furnirja se je zato ~edalje bolj segrevala, tako da se je njena temperatura na koncu su{enja pribli‘ala temperaturi zraka v su{il-niku. V tej kon~ni fazi su{enja se pogosto zgodi, da temperatura povr-{ine dose‘e kriti~no vrednost, pri kateri se pojavijo bistvene fizikalno-kemi~ne spremembe, ki vodijo v neizogibno inaktiviranje lesne povr{ine. Kriti~na temperatura za inaktiviranje lesne povr{ine se spreminja glede na drevesno vrsto in je odvisna od {tevil-nih dejavnikov.
Vpliv drevesne vrste
Inaktiviranje lesne povr{ine je odvisno od drevesne vrste, od njenih anatomskih in fizikalnih lastnosti ter od kemi~ne sestave lesa. Iglavci so navadno bolj nagnjeni k nastanku neaktivne povr{ine kot listavci. Domneva se, da je to zaradi ve~je koli~ine nepolarnih ekstraktivnih snovi v iglavcih (Christiansen 1990). Nepo-larne snovi so hidrofobne (odbijajo vodo), zato negativno vplivajo na lepljenje z lepili na vodni osnovi. In-aktiviranje je pogostej{e pri furnirju, ki je lu{~en iz jedrovine. Vla‘nost jedrovine je obi~ajno ni‘ja kot vla`-nost beljave, zato se jedrovina med su{enjem hitreje presu{i, kar ustvari pogoje za inaktiviranje. Poleg tega pa jedrovina vsebuje ve~ ekstraktivnih snovi kot beljava in je zato potencialno bolj ob~utljiva.

raziskave in razvoj
Vpliv temperature in ~asa
Inaktiviranje lesne povr{ine je ~asov-no odvisen proces, katerega intenziteta nara{~a s temperaturo. Pojavi se lahko tudi pri sobni temperaturi, vendar je za to potreben bistveno dalj{i ~as. Za lepljenje je predvsem proble-mati~no inaktiviranje, ki nastane zaradi izpostavljenosti lesa visokim temperaturam. Pri su{enju furnirja ame-ri{kih iglavcev se kriti~ne spremembe na povr{ini lesa navadno za~nejo pri temperaturi nad 160 °C (Christiansen 1990). Izpostavljenost taki temperaturi lahko povzro~i delni razpad hemiceluloz (Fengel in Wegener 1989), zato se ne modificirajo samo povr{inske lastnosti lesa ampak se zmanj{ata tudi higroskopnost lesa in absorpcija vode oziroma lepila v les.
Vpliv tehnike su{enja
Tehnika su{enja vpliva na nastanek neaktivne lesne povr{ine, saj se parametri su{enja, kot so temperatura zraka, hitrost zraka in smer gibanja zraka, razlikujejo glede na vrsto su{enja (Carpenter 1999). Nara{~anje su{ilne hitrosti in vla‘nostnega gradienta pove~a mo‘nost za inaktiviranje lesne povr{ine. Na~in prenosa toplote (kon-dukcijski ali konvekcijski) s su{ilnega medija na les prav tako vpliva na pogostost inaktiviranja lesa. Pri kontaktnem su{enju, kjer je povr{ina furnirja v neposrednem stiku z vro~imi valji ali plo{~ami, lahko povr{ina lesa postane inaktivna zelo hitro. Pri konvekcij-skem na~inu pa se inaktiviranje pojavi {ele, ko je vla‘nost furnirja nizka, temperatura in hitrost zraka pa dovolj visoka.
Mehanizmi inaktiviranja lesne povr{ine
Inaktiviranje lesne povr{ine je obi~aj-no posledica delovanja ve~ meha-

nizmov, pri čemer pa je vpliv enih bolj izrazit kot vpliv drugih. Mehanizmi inaktiviranja lesne površine so lahko fizikalne ali kemične narave. Mednje spadajo:
•  migracija ekstraktivnih snovi na površino lesa,
•  reorientacija molekul na površini lesa,
•  zaprtje mikropor lesa,
•  eliminacija hidroksilnih skupin s površine lesa,
•  oksidacija in piroliza lesne površine in
•  sprememba pH vrednosti.
Migracija ekstraktivnih snovi na površino lesa
Zmanjšanje omočitvenih sposobnosti lesne površine je velikokrat posledica migracije ekstraktivnih snovi na površino lesa (Christiansen 1990). Omočitev se pogosto ocenjuje z merjenjem kota Q ki nastane na stiku med kapljico tekočine in trdno površino. V angleščini se ta kot imenuje contact angle in ga različni avtorji prevajajo kot mejni kot (Strnad 1984), stični kot (Planinšek 1999), omakalni kot (Sovine 2002) in kontaktni kot (Šernek 2002). Kadar je kontaktni kot velik, je omočitev slaba in obratno. Velik kontaktni kot, ki je prikazan na sliki 2, je tipičen za neaktivno lesno površino.
Podgorski (2000) je s sodelavci
Slika 2. Kontaktni kot (() kapljice vode na neaktivni lesni povr{ini ([ernek 2002).
ugotovil, da se kontaktni kot ve~a z nara{~ajo~o temperaturo, ki ji je bil les izpostavljen (slika 3). Visoka temperatura namre~ pospe{i transport ekstraktivnih snovi iz notranjosti lesa na povr{ino. Koli~ina ekstraktivov, ki se koncentrirajo na povr{ini lesa, je odvisna od temperature su{enja in vla‘nostnega gradienta. Med su{e-njem lesa potujejo v vodi topne eks-traktivne snovi na povr{ino skupaj z vodo. Ko voda izpari, ostane nehlapen del ekstraktivnih snovi na povr{ini lesa. V vodi netopne ekstraktivne snovi pa migrirajo na povr{ino v plinasti obliki. Lahkohlapni del izpari, medtem ko snovi z vi{jo molekulsko maso kondenzirajo in se koncentrirajo na povr{ini lesa. Podgorski in sod. (2000) so menili, da ekstraktivi prekrijejo povr{ino v obliki tankega filma, ki zmanj{uje omo~itev in pre-pre~uje penetracijo lepila v celi~ne stene, kar zmanj{a trdnost lepilnega spoja.
Visoka koncentracija ekstraktivnih snovi na povr{ini lesa pa vpliva na trdnost lepilnega spoja {e na razne druge na~ine (Hse in Kuo 1988). Ekstraktivne snovi se lahko pome{a-jo z lepilom in zmanj{ajo njegove ko-hezijske lastnosti. Oksidacija eks-traktivnih snovi pove~a kislost, kar vpliva na hitrost utrjevanja lepila.
ijaLeS 54(2002) 9
Ekstraktivi lahko blokirajo funkcionalne skupine na povr{ini lesa in s tem zni‘ajo mo‘nost za nastanek privla~-nih sil med molekulami lepila in lesa.
Ekstraktivne snovi so lahko polarne in nepolarne (Fengel in Wegener 1989). Povr{ina lesa, ki vsebuje veliko nepolarnih ekstraktivnih snovi, postane odbijajo~a za lepila na vodni osnovi. Nguyen in Johns (1979) sta ugotovila, da je izlo~itev nepolarnih snovi iz lesa z ekstrakcijo izbolj{ala omo~itev duglazije. ^eprav so eks-traktivne snovi velikokrat vpletene v nastanek neaktivne lesne povr{ine, niso pogoj za njen nastanek (Suchsland in Stevens 1968). Troughton in Chow (1971) nista na{la neposredne povezave med inaktiviranjem lesne povr{ine in koli~ino ekstraktivnih snovi na povr{ini lesa ter sta vzroke za inaktiviranje pojasnila z drugimi mehanizmi.
Reorientacija molekul na povr{ini lesa
Inaktiviranje lesne povr{ine je lahko posledica reorientacije molekul na njej. Znano je, da amorfni polimeri niso v termodinami~nem ravnovesju (Gunnels et al. 1994). Kadar je mobilnost teh polimerov mogo~a, se molekule preuredijo tako, da imajo minimalno prosto povr{insko energijo. Z manj{anjem proste povr{inske energije materiala pa se manj{a tudi njegova omo~itvena sposobnost. Re-orientacija lahko vodi v nastanek hidrofobne povr{ine, ki odbija vodo in lepila na vodni osnovi. Poleg tega pa reorientacija molekul na povr{ini materiala zmanj{a {tevilo reaktivnih skupin, ki so na voljo za kemi~no ali fizikalno vez pri lepljenju.
Znaten del amorfnih snovi v lesu predstavljajo hemiceluloze in lignin. Njuna molekulska preureditev je mogo~a, kadar temperatura naraste
ijaLeS 54(2002) 9
nad to~ko steklastega prehoda (Tg). Le-ta je zelo odvisna od vla‘nosti lesa, in sicer z nara{~ajo~o va‘nostjo strmo pada. Hemiceluloze imajo Tg od -23 do 200 °C (Kelly et al. 1987), lignin iglavcev od 65 do 85 °C in lignin listavcev od 90 do 105 °C (Glasser 2000). Molekulska preureditev na povr{ini lesa je torej mogo~a v proizvodnji lesnih tvoriv, kjer uporabljamo obi~ano take in vi{je temperature.
Zaprtje mikropor
Vzrok za slabo penetracijo lepila in s tem na nizko trdnost lepilnega spoja je lahko tudi zaprtje mikropor lesa, ki nastane zaradi su{enja. Med su{e-njem se zmanj{uje {tevilo hidroksil-nih skupin v celi~ni steni lesa. Nekatere od teh sprememb so nepovratne, zato se zmanj{ata higroskopnost in omo~itvena sposobnost lesa. Wellons (1980) je ugotovil, da je te‘je omo-~iti les (visok kontaktni kot), ki ima nizko vla‘nost. Zaradi bolj{e in hi-trej{e penetracije teko~ine v les so ~asovne spremembe kontaktnega kota izrazitej{e pri vi{ji vla‘nosti lesa (slika 4).
Slika 4. Kontaktni kot, odvisen od ~asa in vla‘nosti lesa (risba po Wellons 1980)
raziskave in razvoj
Izlo~itev hidroksilnih skupin
Inaktiviranje lesne povr{ine so pred leti povezovali z izlo~itvijo vode in nastankom eterske vezi (Christiansen 1991). Med su{enjem se hidroksilne skupine, ki se nahajajo med pari celuloznih molekul, zdru‘ujejo v molekule vode, pri ~emer se oblikuje etr-ska vez. Ta vez ima manj{o sposobnost za tvorbo vodikove vezi s polarnimi lepili kot so jo imele izlo~ene hidro-ksilne skupine (Christiansen 1991), zato je adhezija pri lepljenju manj{a.
Oksidacija in piroliza lesne povr{ine
Oksidacija lesne povr{ine in njena termi~na razgradnja sta mehanizma inaktivacije lesne povr{ine, vendar {ele pri izrazito visokih temperaturah. Troughton in Chow (1971) sta ugotovila, da sta oksidacija in piroliza lesne povr{ine osnovna mehanizma pri nastanku neaktivne povr{ine pri smreki, ki je bila izpostavljena temperaturi 220 °C. Tudi Fengel in Wegener (1989) poro~ata, da se izrazitej{e spremembe v lesu zaradi oksidacije in pi-rolize navadno za~nejo nad 200 °C.
Sprememba pH vrednosti in njen vpliv na utrjevanje lepila
Kemi~ne spremembe na povr{ini lesa vplivajo tudi na njegovo pH vrednost. Kisla ali bazi~na povr{ina lahko pospe{i ali zavre proces utrjevanja lepila (Pizzi 1994). Povr{ina lesa drevesnih vrst zmernega pasu je navadno kisla s pH vrednostjo od 3,3 do 6,4 (Fengel in Wegener 1989). Kislost se obi~ajno {e pove~a, kadar je les izpostavljen visokim temperaturam. To je lahko posledica termi~ne razgradnje, ki vodi v nastanek kislin (Back 1991, Fengel in Wegener 1989) ali pa zaradi pospe{ene migracije obstoje~ih ma{~obnih in smolnih

raziskave in razvoj
kislin na povr{ino lesa (Hse in Kuo 1988).
Kisla povr{ina lesa je problemati~na predvsem pri utrjevanju lepil, ki utrjujejo v bazi~nem mediju. Prenizka vrednost pH lesne povr{ine lahko namre~ zni‘a pH lepila na vrednost, kjer je kemi~na reakcija upo~asnjena ali celo zaustavljena. Utrjevanje lepila je zato nepopolno in lepilna vez ima nizko trdnost. Subramanian (1984) je ugotovil, da kisla povr{ina hrasta zmanj{uje trdnost resorcinol-nega lepilnega spoja. Potrebni ~as za utrjevanje fenolnega lepila se podalj-{uje z nara{~ajo~o koncentracijo kislih ekstraktivov na povr{ini hrastovega lesa (Hse in Kuo 1988). Po drugi strani pa je lahko utrjevanje urea-formaldehidnega lepila, ki za potek polikondenzacije zahteva kisli medij, pospe{eno zaradi nizke vrednosti pH na povr{ini lesa.
Preventivni ukrepi in odstranjevanje neaktivne lesne povr{ine
Nastanku neaktivne lesne povr{ine se najla‘je izognemo tako, da pri su{enju furnirja uporabljamo zmerne temperature, ki ne povzro~ajo bistvenih fizi-kalno-kemi~nih sprememb. Furnir lahko izpostavimo visoki su{ilni temperaturi samo na za~etku su{enja, dokler je vla‘nost lesa visoka. Ko se vla‘nost pribli‘uje TNCS, je potrebno temperaturo su{enja zni‘ati in skrbeti, da se furnir ne presu{i. Ker za~etna vla‘nost furnirja zelo variira, se na koncu su{enja lahko zgodi, da so nekateri furnirski listi vseeno pre-su{eni. Temu problemu se lahko izognemo z razvr{~anjem furnirja v skupine glede na za~etno vla‘nost in s prilagajanjem su{ilnih postopkov (re‘imov). Obstajajo tudi sredstva, ki jih nanesemo na povr{ino furnirja pred su{enjem in tako prepre~imo inten-
zivne kemi~ne spremembe. Zadovoljivi rezultati so bili dose‘eni s tris (polyoxyethylen) sorbitan monoole-atom (Christiansen 1991). Vodna raztopina te kemikalije, ki je bila na-nesena na sve‘ furnir duglazije, je prepre~ila nastanek neaktivne povr-{ine, vendar se uporaba te snovi v industriji ni uveljavila zaradi visokih stro{kov za njeno proizvodnjo.
Velikokrat inaktiviranja lesne povr-{ine ne moremo prepre~iti. V tem primeru je najbolje, da neaktivno povr{ino lesa pred lepljenjem mehansko odstranimo. Ker je neaktivna le tanka plast lesa (nekaj mikronov), je za njeno uspe{no odstranitev dovolj,
da prizadete povr{ine skrta~imo, brusimo ali skobljamo. Ti postopki so sicer zelo u~inkoviti, vendar pomenijo dodatni stro{ek, poleg tega pa jih ni mogo~e vedno uporabiti (npr. pri ivereh, furnirju). Razviti so tudi razni postopki kemi~ne obdelave neaktivne povr{ine furnirja. Zadovoljivi rezultati so bili dose‘eni z vodno raztopino natrijeve baze, kalcijeve baze, du{iko-ve kisline, vodikovega peroksida (Christiansen 1991) in boraksa (Chow 1975). Omo~itev in adhezijo lahko iz-bolj{amo tudi z dodatkom povr{insko aktivnih snovi v lepilno me{anico ali z izbiro agresivnej{ega lepila.
literatura
1.   Back, E.L. 1991. Oxidative activation of wood surfaces for glue bonding. Forest Product Journal 41(2):30-36.
2.   Carpenter, M.W. 1999. Characterizing the chemistry of yellow-poplar surfaces exposed to different surface energy environments using DCA, DSC and XPS. Master’s thesis, Morgantown, West Virginia University, 25-40.
3.   Chow, S. 1975. Minimizing wood surface inacti-vation at high temperatures by boron compounds. Forest Products Journal 25(5):41-48.
4.   Christiansen, A.W. 1990. How overdrying wood reduces its bonding to phenolformaldehyde ad-hesives: A critical review of the literature. Part I. Physical responses. Wood and Fiber Science 22(4):441-459.
5.   Christiansen, A.W. 1991. How overdrying wood reduces its bonding to phenolformaldehyde ad-hesives: A critical review of the literature. Part II. Chemical reactions. Wood and Fiber Science 23(l):69-84.
6.   Fengel, D., Wegener, G. 1989. Wood chemistry, ultrastructure, reactions. Walter de Gruyter, Berlin, 613 s.
7.   Glasser, W.G. 2000. Classification of lignin according to chemical and molecular structure. In: Lignin: Historical, biological, and materials perspectives. ACS, Symposium Series 742, Washington, D.C., 216-238.
8.   Gollob, L., Wellons, J.D. 1990. Wood adhesion. In: Skeist, I., editor. Handbook of adhesives. Van Nostrand Reinhold, New York, 598-610.
9.   Gunnells, D.W., Gardner, D.J., Wolcott, M.P. 1994. Temperature dependence of wood surface energy. Wood and Fiber Science 26(4):447-455.
10. Hse, C.Y., Kuo, M. 1988. Influence of extractives on wood gluing and finishing-a review. Forest Product Journal 38(1):52-56.
11. Kelley, S.S., Rials, T.G., Glasser, W.G. 1987. Relaxation behavior of the amorphous components of wood. Chapman and Hall Ltd., 617-624.
12.  Marra, A.A. 1992. Technology of wood bonding: Principles in practice. Van Nostrand Reinhold. New York, 454 s.
13. Nguyen, T., Johns, W.E. 1979. The effect of aging and extraction on the surface free energy of Douglas-fir and redwood. Wood Science and
Technology 12:29-40.
14 . Pizzi, A. 1994. Advanced wood adhesives tech-
nology. Marcel Dekker, Inc. New York, 289 s.
15 . Planin{ek, O. 1999. Dolo~anje proste povr{inske
energije trdnim snovem z metodo mo~enja in z inverzno plinsko kromatografijo: doktorsko delo, Fakulteta za farmacijo, Ljubljana, 6-7.
16. Podgorski, L., Chevet, B., Onic, L., Merlin, A. 2000. Modification of wood wettability by plasma and corona treatments. International Journal of Adhesion and Adhesives 20:103-111.
17.  Sellers, T. 1985. Plywood and adhesive technology. Marcel Dekker, Inc., New York, 661 s.
18 . Siau, J.F. 1995. Wood: Influence of moisture on
physical properties. Virginia Polytechnic Institute and State University, 227 s.
19 . Sovinc, T. 2002. Vpliv viskoznosti MUF lepila na
kot omakanja na primeru bukovine. Diplomsko delo. Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 3-8.
20.  Strnad, J. 1984. Fizika. D. 1. Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, Ljubljana, 124-125.
21.  Subramanian, R.V. 1984. Chemistry of adhesion. In Rowell, R.M., editor. The chemistry of solid wood. ACS, Washington, D.C., 323-348.
22. Suchsland, O., Stevens, R.R. 1968. Gluability of southern pine veneer dried at high temperatures. Forest Products Journal 18(l):38-42.
23. [ernek, M. 2002. Comparative analysis of inactivated wood surfaces. Dissertation. Virginia Polytechnic Institute and State University, Blacksburg, Virginia, 179 s.
24. Troughton, G.E., Chow, S.Z. 1971. Migration of fatty acids to white spruce veneer surface during drying: Relevance to theories of inactivation. Wood Science 3(3):129-133.
25. USDA 1999. Wood Handbook. Wood as an engineering material. United States Department of Agriculture, Forest Products Laboratory, Madison, WI, USA, 463 s.
26. Wellons, J.D. 1980. Wettability and gluability of Douglas-fir veneer. Forest Product Journal 30(7):53-55.

ijaLeS 54(2002) 9
raziskave in razvoj
UDK: 630*813.6:661.728
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Uteko~injen les in njegova uporaba
Liquefied wood and its application
avtorica prof. dr. Vesna TI[LER, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana
izvleček/Abstract
Opisani so postopki pridobivanja ute-ko~injenega lesa pri normalnem tlaku in povi{ani temperaturi. Najpomemb-nej{a sta uteko~injenje s polihidri~nimi alkoholi in uteko~injenje s fenolom. Oba postopka zahtevata uporabo katalizatorjev, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. Kombinacija uteko~inje-nega lesa in predvsem umetnih smol vodi do nastanka novih fenolnih in epoksi smol ter do sedaj nepoznanih poliuretanskih pen.
Described are procedures of liquified wood production at normal pressure and higher temperatures. The most important ones are liquifieing with polyhidric alcohols and liquifieing with phenol. Both procedures demands usage of different catalysators. Combination of liquified wood and resins leads us to forming new phenol and epoxi resins and up to now unknown polyurethanic foames.
Klju~ne besede: uteko~injen les, polihidri~ni alkoholi, fenolne smole
Keywords: liquefied wood, poly-hydric alcohols, phenol resins
1. UVOD
^e les segrevamo brez pristopa kisika, se njegova razgradnja pri~enja pri 270 °C do 280 °C, ko nastopijo ekso-termne reakcije. Nad 380 °C s suho destilacijo lesa pridobimo predvsem ocetno kislino, metanol, katran in plinske produkte. Preostanek je oglje. Pri segrevanju do 400 °C na ta na~in pridobimo iz smrekovega lesa 34,2 % oglja, 3,6 % ocetne kisline, 1,7 % metanola, 15,6 % katrana in 15,2 % plinov. Tako lahko re~emo, da pri pirolitski razgradnji lesa dobimo teko~o frakcijo, ~eprav je glavni namen karbonizacija in nastanek oglja (1).
^e pogoje spremenimo in les v ustreznem topilu in v vodikovi atmosferi segrejemo na 250 °C - 400 °C pri tlaku 280 barov se ob uporabi katalizatorjev uteko~ini. Teko~i les vsebuje poleg plinov te‘ka olja, velik dele‘ ogljikovodikov in fenolov. V drugi polovici 20. stoletja je bilo objavljeno mnogo raziskav, ki opisujejo uteko~injenje lesa pod sorodnimi, vendar vedno zahtevnimi pogoji. Tako je uspelo pri 230 barih in v temperaturnem ob-mo~ju med 150 - 360 °C uteko~initi 94,1 % topolovine in 82,5 % smreko-vine(2). Nekateri so ta postopek imenovali kar “oljenje”, saj so bila najpo-
membnej{i produkt olja, ki lahko rabijo kot izhodna surovina za pridobivanje raznih petrokemi~nih proizvodov in lahko rabijo kot nadomestek naftnih derivatov (3).
Zaradi velikih problemov, ki jih pov-zro~a oskrba z nafto v svetovnem merilu, so se tudi raziskave uteko-~injenja lesa vedno bolj mno‘ile. @e ves ~as so pri tem delu najuspe{nej{i Japonci, verjetno zaradi pomanjkanja lastnih surovin in ‘elje po ~im bolj u~inkoviti izrabi tistih virov, ki so na razpolago. Zato so raziskave usmerjene v predelavo lesnih ostankov kot tudi drugih materialov, ki pomenijo odve~no biomaso.
2. UTEKO^INJENJE
2.1. Uteko~injenje s polihidri~nimi alkoholi
Najpogosteje opisana metoda uteko-~injenja lesa s polihidri~nimi alkoholi je ta, da lesne sekance ali lesno moko uteko~inimo pri 150 °C v 15 minutah. Kot reagent za uteko~injenje uporabimo polieten glikol s povpre~no molsko maso 400 in glicerol. Kot katalizator je uporabljena ‘veplova (VI) kislina (4).
ijaLeS 54(2002) 9

raziskave in razvoj
Pogoje uteko~injenja so razli~ni raziskovalci spreminjali tako, da je mo-go~e uteko~injenje lesa tudi pri 250 °C in v ~asovnem intervalu 15 do 180 minut z uporabo polihidri~nih alkoholov, kot sta 1,6 heksandiol in 1,4 butandiol, ter glicerola kot tudi z hid-roksi etri, kot so npr. dieten glikol, tri-eten glikol in polieten glikol.
Uteko~injenje poteka pri normalnem tlaku z uporabo organskih topil in kislinskih katalizatorjev. V ta namen so preizkusili ‘e fenolsulfonsko kislino, H2 SO4, H3 PO4, HCl, in oksalno kislino.
Ko so ugotavljali izkoristek, so spoznali, da je na ta na~in mogo~e uteko-~initi do 70 % izhodne surovine. Ute-ko~injenje pretvarja komponente lesa v reaktivne molekule, in sicer zaradi razgradnje in reakcij s polioli.
Negativen pojav so ponovne konden-zacije ‘e razgrajenih komponent lesa, ki potekajo ob uporabi katalizatorja. Zaradi tega je te‘ko dobiti teko~ino z visoko vsebnostjo uteko~injenega lesa.
Po drugi strani je uteko~injenje {kro-ba dosti bolj enostavno in koncentracija uteko~injenega {kroba je bistveno vi{ja. Zato nekateri avtorji predlagajo kombinacijo uteko~injenja obeh izhodnih surovin tj. lesa in {kroba (5).
Na splo{no so postopki uteko~injenja lesa s polioli enostavni. Njihova izvedba ni zahtevna, saj ne potrebujemo visokih tlakov niti zelo visokih temperatur, kar delo bistveno olaj{a.
2.2. Uteko~injenje s fenoli
Uteko~injenje lesa s fenoli uspe{no poteka v alkalnem mediju. NaOH je v primerjavi s {tevilnimi anorganskimi solmi, ki so jih tudi preizkusili, naj-bolj{i katalizator. Nekateri avtorji trdijo, da je ta na~in uteko~injenja ugodnej{i, ker uporabljene kemikalije ne vplivajo v tolik{ni meri na onesna-‘evanje okolja in ne povzro~ajo koro-
Slika 1. Shema priprave uteko~injenega lesa s fenolom (7)
zije na kovinskih delih naprav. Poleg lesa je s fenoli mogo~e uteko~initi tudi celulozo, bomba‘ in juto (6).
V literaturi je opisan postopek ute-ko~injenja lesa pri 250 °C. Potreben ~as je 1 ura. Ugotovili so, da je za uspe{no uteko~injenje potrebno ugotoviti pravilna razmerja med koli~inami lesne moke, fenola in NaOH. Druga metoda uteko-~injenja lesa s fenolom je z uporabo H3PO4 kot katalizatorja. Slika 1 prikazuje shemo, po kateri je mogo~e v laboratoriju pridobiti koncentrat uteko~i-
njenega lesa (7).
Na osnovi te sheme so bili opravljeni mnogi poizkusi. Ugotovili so, da je H,PO, bistveno šibkejši katalizator pri
3          4
utekočinjenju lesa kot £LSO,. Preučili
 2        4
so pogoje utekočinjenja in dobili nekatere uporabne in zanimive podatke.
3. MEHANIZEM UTEKOČINJENJA
Mehanizem utekočinjenja lesa in sorodnih spojin še vedno ni popolnoma

Les 54(2002) 9
raziskave in razvoj
pojasnjen, čeprav so dokazane nekatere hipoteze.
•  Utekočinjenje polisaharidov, ki je glavnina lesne mase, poteka z alkoholi oziroma fenolom ob uporabi tLSO, z alkoholizo ali
 2        4
fenolizo glukozidne vezi.
•  Ob uporabi alkoholov se ano-merne hidroksilne skupine reducirajočih končnih skupin ali tiste iz proste glukoze protonirajo in alkoholirajo tako, da nastane isti glikozid kot pri alkoholizi, ki je bila predhodno omenjena.
•  Hitrost utekočinjenja polisaharidov zavisi od lastnosti topila. Utekočinjenje amorfnega polisaharida, kot je škrob, je zelo hitro, medtem ko je utekočinjenje kristalinične celuloze dosti počasnejše.
•  Pri utekočinjenju polisaharidov z alkoholi ali fenoli najprej nastanejo ustrezni glukozidi.
•  Reakcija med polisaharidi in fenoli je bolj zapletena kot reakcija med polisaharidi in alkoholi. Vzrok je v lastnostih fenola. Ob njegovi uporabi nastanejo substance z višjo molsko maso, kar tudi podaljšuje reakcijske čase.
•  Mehanizem utekočinjenja lignina ob uporabi fenola so preučevali s kislinskimi katalizatorji kot tudi brez njih. Izbrali so modelno substanco, in sicer gvajacil-glicerol-(-gvajacil eter GG. Ugotovili so, da GG pri povišani temperaturi brez katalizatorja homolitsko razpade v različne radikale.
•  Ocetna kislina kot katalizator močno pospeši homolizo. Če jo dodamo modelni substanci GG, reakcija poteka že pri 150 °C; reakcijski produkti so podobni tistim, ki jih dobimo pri visoki
ijaLeS 54(2002) 9
temperaturi brez katalizatorja. ^e kot katalizator uporabimo H2SO4, nastopajo razgradne reakcije in kondenzacijske reakcije razgradnih produktov z dodanim fenolom (5).
4. UPORABA
4.1.  Uteko~injen les-fenol formaldehidne smole
^e les uteko~inimo s fenolom v kislem mediju in mu dodamo formaldehid, dobimo odli~no novolak smolo. Prednost te sinteze je, da formaldehid deluje tako, da v smoli nimamo nezreagiranega fenola. Obna{anje teh smol je v teko~em stanju podobno obna{anju komercialne novolak smole. Mehanske lastnosti utrjenih produktov iz uteko~injenega lesa fenol-formaldehidnih smol celo preka{ajo komercialne fenolne smole (8).
Uteko~injenje lesa s fenolom v alkalnem mediju vodi do tega, da v reakcijski zmesi ostane velika koli~ina nezreagiranega fenola. Lastnosti smol se zelo spreminjajo odvisno od razmerij med fenolom in vodno raztopino NaOH. ^e vsebujejo ve~ fenola, imajo ni‘jo molsko maso in tali{~e, vendar bolj{e mehanske lastnosti (9).
Nekateri raziskovalci so ugotovili, da imajo fenolna lepila izdelana iz petih delov lesnih sekancev in dveh delov fenola enake lepilne lastnosti kot komercialna fenolna lepila. Lepljenje furnirja debeline 1 mm je potekalo v stiskalnici 30 sekund pri temperaturi od 120 °C do 130 °C. Uporabljena temperatura stiskanja je bila lahko vsaj 15 °C ni‘ja, kot je predpisana za komercialna lepila (5).
4.2. Uteko~injen les - epoksi smole
Kadar uteko~injen les reagira z epoksi spojinami, dobimo nove vrste smol. Preu~ili so pogoje utrjevanja in last-
nosti dobljenih produktov. Za preu~e-vanje so izbrali kot epoksi komponente tetraeten glikol diglicidil eter (TEGDGE), dieten glikol diglicidil eter (DEGDGE) in eten glikol digli-cidil eter (EGDGE) kot tudi diglicidil eter bisfenola A (DGEBA). Utrje-valec je bil trieten tetramin (TETA). Pod pogoji, ki so jih spreminjali, so dobili smole, za katere so ugotovili, da se njihove lastnosti izbolj{ajo s povi{a-njem dele‘a uteko~injenega lesa (10). Sorodne ugotovitve veljajo za smole, ki so jih pridobili namesto iz lesa iz lignina. V tem primeru so uporabili lignin, ki je stranski produkt pridobivanja celuloze po sulfatnem postopku. Lignina niso uteko~inili, pa~ pa le raztopili v 1 % raztopini NaOH pri 60 °C, me{ali z epoksi spojinami in dodali utrjevalec (11).
V obeh navedenih primerih so na teflonskih plo{~ah izdelali utrjene filme, katerih obstojnost so nato preizkusili v topilih, kot sta DMF in aceton, in ugotavljali temperaturno odvisnost njihovih visokoelasti~nih lastnosti. Na omenjena na~ina so pridobili celo paleto, do sedaj {e nepoznanih smol z razli~nimi lastnostmi in s tem z razli~nimi mo‘nostmi za njihovo uporabo (12).
4.3. Uteko~injen les -poliuretanske pene
Iz uteko~injenega lesa iglavcev in listavcev je uspela izdelava trpe‘nih pen z gostoto okoli 0,04 g/cm3, ki ka‘ejo zadovoljivo vra~anje v prvotno obliko po deformaciji. Komponente lesa niso le vme{ane v penaste mehur~ke, pa~ pa igrajo va‘no vlogo pri doseganju dimenzijske stabilnosti pen (5).
Poliurentanske pene te vrste so bile opisane ‘e v osemdesetih letih prej{-njega stoletja, ko so za njihovo izdelavo uporabili eterificiran in esterifi-

raziskave in razvoj
ciran les v polihidričnih alkoholih ali bisfenolu A (13). Za uspešno uporabo je bil potreben podroben študij obnašanja utekočinjene biomase v različnih topilih. Preučevali so topnost utekočinjenega lesa in utekočinjenega škroba v dioksanu, tetrahidrafuranu, acetonu, metanolu, etenglikolu in vodi ob uporabi ELSO,. Optimum so dosegli
 2        4
z zmesjo dioksan-voda v razmerju 8:2. (14)
Kasneje so iz utekočinjenega škroba in difenilmetan dizocianata pridobivali pene z odprtimi porami. Te pene so v nekaj minutah absorbirale do 2000 ut. % vode. Vodo je bilo mogoče hitro odstraniti ob le malo spremenjenih mehanskih lastnostih pen (15).
5. DOMAČE RAZISKAVE
V hudi mednarodni konkurenci je bil na Biotehniški fakulteti, Oddelku za lesarstvo, v Ljubljani na podlagi Zakona o raziskovalni dejavnosti, Pravilnika o financiranju in sofinanciranju mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike Slovenije, Memoranduma o soglasju o znanstvenem sodelovanju med Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in Japonskim združenjem za vzpodbujanje znanosti z dne 6. 4. 2001, Javnega razpisa za sofinanciranje skupnih raziskovalnih projektov in strokovnih srečanj z Japonsko in sklepa ministrstva št. 1194/ 2001 z dne 20. 9. 2001 odobren dvoletni projekt, ki obravnava utekočinjen les. Po programu je bilo prvo leto skupnega projekta namenjeno predvsem metodam utekočinjenja lesa. Delo je potekalo na Biotehniški fakulteti, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana in v razvojno-raziskovalnih laboratorijih podjetja Fenolit d.d., Borovnica. Utekočinili smo različne izhodne snovi, in sicer bukovo moko, kostanjev izluženec, smrekovo skorjo. Vsi omenjeni materiali pomenijo za Slovenijo zanimivo odpadno surovino. Na začet-

ku smo se osredoto~ili predvsem na uteko~injenje s polihidroksi alkoholi in ugotavljali izkoristek uteko~injenja glede na dodatek glicerola. Uteko-~injenje je potekalo v kislem mediju.
V drugi polovici prvega leta smo poizkusili {e z uteko~injenjem lesa s fenolom. Za ta na~in smo se odlo~ili po dalj{i razpravi z na{im sodelavcem z japonske strani prof. dr. Bunichirom Tomito, z Univerze v Tsukubi, ki je bil v juliju 2001 tudi pri nas.
Pregledali smo dosedanje rezultate in primerjali na{e in njihove raziskave. Ugotovili smo, da na obeh straneh posku{amo ~im bolj u~inkovito izrabiti lesno biomaso in pridobiti komercialno zanimive izdelke. Na{im japonskim sodelavcem je ‘e uspelo iz njihovih uteko~injenih lesov iglavcev izdelati nove lesnopoliuretanske pene, kar nas {e ~aka.
V raziskovalno delo so bili z Bioteh-ni{ke fakultete, Oddelka za lesarstvo, v Ljubljani vklju~eni {tirje diplomanti univerzitetnega {tudija lesarstva. Prvi je ‘e zagovarjal svoje diplomsko delo z naslovom “Priprava in uporaba ute-ko~injenega lesa” (16). Drugi kandidat je pred zagovorom dela “Ute-ko~injenje lesa in skorje s polihidroksi alkoholi”, druga dva kon~ujeta s poizkusi in se ukvarjata s pisanjem svojih del.
Poudariti moramo, da nam je pri delu ves ~as zvesto stal ob strani Fenolit d.d. z laboratorijsko opremo, kadri in ustreznimi kemikalijami. Brez njihove pomo~i bi bila izvedba projekta zelo okrnjena. Tako na primer ne bi uspeli pridobiti {tevilnih FTIR spektrov, ki smo jih v nadaljevanju skupno interpretirali.
V drugem letu raziskave se v delo bolj intenzivno vklju~uje TANIN, Sevnica, kjer si skupaj prizadevamo za uteko-~injenje njihovega kostanjevega izlu-
‘enca v industrijskem merilu in predelavo v uporabne proizvode.
Na splo{no lahko sklenemo, da nam je ‘e uspelo pridobiti nekatere, do sedaj {e nepoznane nove materiale, ki jih nameravamo v nadaljevanju podrobno testirati in ugotoviti optimalne pogoje njihovega pridobivanja.
1.   Emrich, W.: Handbook of charcoal making, D. Reidel Publishing company, Dordrecht, 1987
2.   Fengel, D.; Wegener, G.: Wood Chemistry, Ul-trastructure, Reactions, Walter de Gruyter, Berlin, 1989
3.   Goldstein, I.: Organic chemicals from biomass, CRC Press, Boca Raton, 1981
4.   Kurimoto, Y.; Doi, S.; Tamura, Y.: Species effects on wood-liquefaction in polyhydric alcohols, Holzforschung, 53 (1999) 617-622
5.   Shirashi, N; Yoshioka, M.: Liquefaction of wood and its application, Sci. Technol. Polym. Adv. Mater., Proc. Int. Conf. Front. Polym. Adv. Mater., 4 th, Meeting Date 1997, 699 - 707. Edited by: Prasad, Paras N. Plenum: New York, 1998.
6.   Alma, M.H.; Maldas, D.; Shirashi, N.: Liquefaction of several biomass wastes into phenol in the presence of various alkalis and metallic salts as catalysts, Journal of polymer engineering, 18. 3. 1998
7.   Lin, L.; Yoshioka, M.; Yao, Y.; Shirashi, N.: Preparation and properties of phenolated wood phenol formaldelyde cocondensed resin, Journal of Applied Polymer Science, 58 (1995) 1297 - 1304
8.   Lin, L.; Yoshioka, M.; Yao, Y.; Shirashi, N.: Liquefaction of wood in the presence of phenol using phosphoric acid as a catalyst and the flow properties of the liquefied wood, Journal of Applied Polymer Science, 52 (1994) 1629-1636
9.   Maldos, D.; Shirashi, N.: Liquefaction of wood in the presence of phenol using sodium hydroxide as a catalyst and some of its characterizations, Polym.-Plast. Technol. Eng., 35 (1969), 6, 917-933
10. Kobayashi, M.; Tukamoto, K.; Tomita, B.: Application of liquefied wood to a new resin system -Synthesis and properties of liquefied wood/ep-oxy resins, Holzforschung, 54 (2000) 93-97
11.  Nonaka, Y.; Tomita, B.; Hatano, Y.: Synthesis of lignin/epoxy resins in aqueus systems and their properties, Holzforschung, 51 (1997) 193-187
12. Tomita, B.: ustne informacije
13. Shirashi, N.; Onadera, S.; Ohtani, M.; Musu-moto, T.: Dissolution of etherified or esterified wood into polyhydric alcohols or bisphenol A and their application in preparing wooden polymeric materials, Mokuzai Gakkaishi, 31 (1985) 5, 418-420
14. Yao, Y.; Yoshioka, M.; Shirashi, N.: Soluble properties of liquefied biomass prepared in organic solvents I. The soluble behaviour of liquefied biomass in various dilutents, Mokuzai Gakkaishi, 40, 2 (1994), 176-184
15. Yao, Y; Yoshioka, M.; Shirashi, N.: Water-absorbing polyurethane foams from liquefied starch, Journal of Applied Polymer Science, 60 (1996) 1939-1949
16. Remec, A.: Priprava in uporaba uteko~injenega lesa, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Bioteh-ni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2001
Les 54(2002) 9
raziskave in razvoj
pregledni strokovni ~lanek (A Professional Review)
Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (PEFC) (2.del)
avtorji:           prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
doc. dr. Darij KRAJČIČ, BF - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, mag. Franc FERLIN, Gozdarski inštitut Slovenije, Mitja PIŠKUR, univ. dipl. inž. gozd. , Gozdarski inštitut Slovenije Robert KRAJNC, Gozdarski inštitut Slovenije
V prvem delu ~lanka ste lahko prebrali naslednja poglavja:
•  Uvod
•  Prizadevanje za trajnostni razvoj
•  Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (Pan European Forest certification, PEFC)
•  Slovenija - gozdna in lesna de`ela
•  Posestna struktura gozdov v Sloveniji
•  Predog organizacije certificiranja gozdov po na~elih PEFC v Sloveniji
•  Predlog sheme PEFC certificiranja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za Slovenijo
•  Prakti~na izvedba certificiranja gozdov
•  Poro~ilo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi
•  Seznam lastnikov gozdov, ki sodelujejo v sistemu certificiranja
•  Lista pasivnih udele`encev
•  Lista aktivnih udele`encev
•  Predhodna presoja (Pre-audit)
•  Presoja regije
•  Slu~ajnostno preverjanje
•  Presoja in izdaja certifikata
Pozitivna odlo~itev
Certifikacijsko telo tedaj izda certifikat za obdobje 10 let. V primeru manj{ih odstopanj, certifikacijsko telo zahteva njihovo odpravo v naj-ve~ petih letih. O odpravi pomanjkljivosti je potrebno certifikacijsko telo obvestiti.
Pogojna odlo~itev
Pri nekaj ve~jih odstopanjih od zahtev certifikata certifikacijsko telo zahteva odpravo pomanjkljivosti v {estih mesecih oziroma izdelavo plana sanacije stanja. Po odpravi pomanjkljivosti certifikacijsko telo izda certifikat.
Negativna odlo~itev
^e je odlo~itev negativna, se certifikat ne izda. Pred ponovno pro{njo za izdajo certifikata mora prosilec predstaviti konkretne ukrepe in koncept odprave resnih pomanjkljivosti.
Ponovna presoja (re-audit)
Ponovna presoja (re-audit) se opravi vsakih 10 let po enakem postopku kot prva.
Objava rezultatov presoje
Rezultate presoje, posebno {e cilje gospodarjenja z gozdom, je treba na primeren na~in predstaviti lastnikom gozdov. Povzetki se objavijo v strokovnem in krajevnem tisku.
Uporaba certifikata
Regijski predstavnik lastnikov gozdov je nosilec certifikata celotne regije.
Sledenje
certificiranega lesa od gozda do kupca - CoC
Certifikacija predvideva tudi nadzor oz. preverjanje porekla lesa in lesnih proizvodov v predelovalni verigi -sledenje ali s tujko “’Chain of Custody’’ (v nadaljevanju CoC). Ko so gozdovi certificirani (v skladu z zahtevami certifikacijskih standardov), sledi gospodarjenje s certificiranimi izdelki/materiali in promocija izdelkov, ki izvirajo iz certificiranih gozdov. Nadgradnjo certifikacije gospodarjenja predstavlja CoC, ki je klju~-ni element celotnega sistema, saj povezuje certificiran les iz certifi-ciranih trajnostno gospodarjenih gozdov s potro{nikom.
ijaLeS 54(2002) 9

raziskave in razvoj
CoC ozna~uje proces nadzora proizvodnih in distribucijskih tokov od gozda do kon~nega izdelka. CoC je v osnovi sledenje gozdnih proizvodov, ki izvirajo iz certificiranega gozda, skozi vse faze lastni{tva, transporta in preoblikovanja od certificiranega gozda do kon~nega uporabnika. V principu CoC zajema certificirane gozdne proizvode od to~ke, kjer do-lo~ena organizacija prevzame last-ni{tvo ali kontrolo nad temi proizvodi, do naslednjega ~lena v produkcijski verigi lesa ali pa do kon~nega uporabnika. Certificiranje CoC je prvi pogoj za rabo logotipa certifi-kacijskih sistemov (npr. FSC, PE-FC). Izdelek z logotipom certifika-cijske sheme kon~nemu porabniku (kupcu) zagotavlja, da v celoti ali delno izvira iz certificiranih gozdov.
Stanje
Na podro~ju certificiranja CoC in podeljevanja licenc za uporabo logotipa PEFC je v Evropi certificiranih
142 lesnopredelovalnih obratov ([vedska, Norve{ka, Nem~ija, Finska, Avstrija, Latvija – stanje junij 2002).
Sistem CoC
PEFC od podjetij zahteva sistem verifikacije porekla lesa in/ali proizvoda (certificirano gospodarjenje z gozdovi, cerifikat CoC ali drug dokaz o izvoru lesa). Pred vsako naslednjo stopnjo predelave mora biti zagotovljen izvor lesa in/ali proizvoda. Lesni izdelki z logotipom PEFC ne smejo vsebovati lesa, ki je bil pridobljen nelegalno.
CoC je nujno potreben, ker potrjuje, da les prihaja iz gozdov, ki so certifi-cirani v skladu s standardi PEFC, hkrati pa omogo~a uporabo PEFC logotipa na (kon~nih) izdelkih. Sistem zagotavlja prilagodljivost za industrijo ter kredibilnost za kupca. Za industrijo ima tako opredeljen sistem stalnega sledenja tokov lesa lah-
Slika 6. Potek certificiranja gozdov - povzetek postopka

ko finan~ne in logisti~ne posledice, predvsem pri sestavljenih izdelkih (vezan les, iverne plo{~e, papir, celuloza). Z uvajanjem ~rtnih kod je omogo~eno la‘je sledenje lesa in zunanja kontrola kjerkoli v logisti~ni verigi, hkrati pa je omogo~ena elektronska izmenjava podatkov med udele‘enci CoC.
Verifikacijo opravlja neodvisni cer-tifikacijski organ, ki je akreditiran s strani nacionalnega akreditacijskega telesa. Zahteve CoC se lahko nana{ajo na razli~ne faze proizvodnih procesov in za razli~ne vrste predelave lesa. Certifikat CoC velja, dokler je izdelek v embala‘i, ob prepakiranjih je potreben nov certifikat CoC. Certificiran je lahko celoten proizvodi obrat, posamezna proizvodna enota ali pa le del proizvodnje. Podjetje, ki nastopa na proizvodni ali distribucijski ”poti” lesa od gozda do kupca, si lahko s certifikatom ISO (seriji 9000 (QMS) in 14000 (EMS)) skraj{a postopke pridobivanja (in stro{ke) certificiranja CoC. Kredibilnost sistema se zagotavlja s kontrolo certifikacijskih teles.
Uporaba logotipa certifikacijskega sistema je podrejena zahtevam o dele‘ih certificiranega lesa v izdelku. Lesni materiali so razdeljeni v ve~ skupin, ki imajo razli~no vlogo pri izpolnjevanju pogojev. Razlikovalni elementi za materiale v izdelkih so: certificiranost /necertificiranost, faza predelave in uporabljenost izdelkov in materialov.
Certifikacijski organ, pogoji in pristojnosti
Certifikacijski organ mora biti akreditiran s strani nacionalne akredi-tacije. Zahteve so enake kot za akre-ditacijo za okoljske standarde serije ISO 14001 ali EMAS. Zahteva se tudi specialisti~no znanje na obravnavanem podro~ju Certifikacijski
Les 54(2002) 9
raziskave in razvoj
organ v obratu presoja in certificira CoC na vseh fazah v skladu s kriteriji certifikacije CoC sheme PEFC
Neodvisna tretja stranka (certifi-kacijski organ) mora imeti potrebno tehnično znanje in razvite procedure certificiranja. Potrebna znanja obsegajo vse faze predelave lesa na vseh nivojih CoC in certifikacijske kriterije za certificiranje CoC. Presojevalci (eksperti) morajo imeti za omenjena znanja ustrezna dokazila in izkušnje.
Naloge neodvisnih certifikacijskih organov zajemajo:
•  neodvisno izvajanje procesa certificiranja,
•  izdajanje in preklic certifikatov CoC sheme PEFC,
•  kontrolo uporabe certifikatov.
Verifikacija certifikata CoC lahko poteka prek PEFC ter prek certifikatov standardov ISO-9000/ISO-14000/EMAS, ki vključujejo verifikacijo CoC ter so v skladu s principi PEFC. V zadnjem primeru integracije zahtev PEFC do CoC v okoljske in
kakovostne standarde ni potrebno lo~eno preverjanje. ^e se v procesu certificiranja CoC z verifikacijo ugotovi skladnost z zahtevami standarda PEFC-CoC, certifikacijsko telo ude-le‘encu v proizvodni verigi podeli certifikat, ki velja najve~ 5 let. Cer-tifikacjski organ izvaja kontrolo celotne verige CoC po fazah. Presoja tudi rabo deklaracij in logotipa (slika 7).
Tehni~ne zahteve PEFC-CoC
Podjetje mora imeti sistem, ki verificira izvor lesa in proizvodov, ki gredo v nadaljnjo predelavo. Zahteve do dobaviteljev: veljaven “gozdni” certifikat, veljaven CoC certifikat, druga dokazila o izvoru (izvor mora biti preverljiv). Kontrolni sistem podjetja mora definirati odgovorno osebo, ki je poobla{~ena za kontrolo, postopke za obdelavo in shranjevanje informacij ter potrebne dokumente (obrazce). Na tak na~in je omogo~en vpogled v: koli~ine in dele`e certifi-ciranega/necertificiranega lesa in lesnih izdelkov, dobave na skladi{~ih ter inpute v proizvodnji in v primeru uporabe sistema ozna~evanja lesa s
~rtnimi kodami enostavno kontrolo. V primeru uporabe metod, ki temeljijo na dele`u certificiranega lesa v proizvodu, se za ugotavljanje odstotkov uporablja bodisi volumen ali pa suha masa lesa. Izbor primerjalne enote dolo~i proizvajalec, verifikacijo pa opravlja certifikacijsko telo. Pri kalkulacijah se upo{tevajo drevesna vrsta in dimenzije. Na ta na~in ne more priti do primera, da bi npr. kupec drobnega lesa iglavcev iz red~enj v certificiranem gozdu kasneje prodajal podobno koli~ino hrastovih desk.
CoC zajema vse operacije, ki so med potjo od gozda do kon~nega izdelka: pridobivanje lesa, primarna obdelava, sekundarna predelava in distribucija, ki vklju~uje tudi vsa vmesna skladi{~enja.
Shema PEFC lo~i dva na~ina CoC:
a) Inventurna kontrola in sledenje tokov lesa. – Poudarek je dan dokumentiranemu izvoru lesa pred transportom in po njem ter med predelavo in izdelavo proizvodov. Vedno mora biti na voljo pregled dele‘a certifici-ranega lesa. Dele‘i se ugotavljajo v ~asovnem obdobju (do enega leta), uporablja se princip drse~ih sredin.
b) Fizi~na lo~itev in/ali markiranje osnovne surovine. – Certificiran les mora biti ozna~en ali kako druga~e razpoznaven, da izhaja iz certificiranih gozdov. Certifi-cirani vhodi morajo ostati sledljivi v vseh fazah nadaljnje predelave. Mo‘nosti so: lo~ena primarna obdelava in proizvodne linije, ~asovno lo~ena primarna in nadaljnja predelava na istih predelovalnih objektih, ozna~evanje lesa in proizvodov v vseh fazah primarne in nadaljnje predelave.
ijaLeS 54(2002) 9

raziskave in razvoj
Standard PEFC-CoC lo~i tri metode za verifikcijo CoC:
1.  % “in” / % “out” (sistem “input / output”),
2.  minimalni povpre~ni dele‘,
3.  fizi~na lo~itev (separacija).
Vsak udele‘enec lahko izbere metodo, ki mu glede na naravo proizvodnje najbolj ustreza tako, da lahko metodo po potrebi tudi zamenja.
Sistem “input/output”
Koli~ina in/ali dele‘ certificiranega lesa, ki vstopa v proizvodnjo, je enak koli~ini in/ali dele‘u, ki izstopa iz proizvodnje.
Pri tej metodi gre za sledenje tokov lesa in za inventurno kontrolo. Cilj te metode je v promociji proizvodnje certificiranih izdelkov. Podjetje mora imeti sub-licen~no pogodbo o uporabi logotipa z PEFCC. V tem primeru lahko podjetje svoje izdelke ozna~i z logotipom.
Dele‘ certificiranega lesa/proizvodov v vhodu v proces predelave je v povpre~ju v skladu z dele‘em certificiranih proizvodov v izhodu. Pri tem na~inu je treba podati dodatno razlago, ki je del vsebine angle{-kega industrijskega standarda zdru-‘enja za lesne izdelke (UKFPA). Metoda je uporabna pri podjetjih, kjer je znan dele‘ certificiranega lesa pri vhodu v proizvodnjo. Po tej metodi je lahko ozna~en z blagovno znamko (labelling) le enak dele‘ proizvodov na izhodu iz proizvodnje. Ta na~in je nedosleden, ker lahko izhodne proizvode ozna~ujemo arbitrarno.
Sistem minimalnega povpre~nega dele‘a
Vsaka proizvodna enota, pri kateri v proizvodnjo vstopa minimalno 70 % certificiranega lesa, ima lahko vse proizvode certificirane.

Ideja te metode je v promoviranju uporabe osnovnih materialov iz lesa (les in vlakna), ki izvirajo iz certifi-ciranih gozdov. Serija produktov je certificirana, če delež certificiranega lesa ustreza minimalnih zahtevam. V sistemu PEFC znaša minimalni delež 70 % (volumen ali teža). Ta sistem pride v poštev predvsem pri proizvodnji celuloze in papirja ter sekan-cih in lesnih vlaknih.
Izračun odstotka certificiranega lesa:
Pc = (Wc/(Wc+Wnc))*100
Pc - certificirani delež, Wc - kategorija 1, Wnc - kategorija 4
(glej klasifikacijo osnovnih lesnih materialov)
Sistem fizične ločitve (separacije)
V procesu fizične ločitve certificiranega lesa je pri vhodu v vsako proizvodno enoto možno kadarkoli določiti izvor lesa, iz katerega so proizvedeni izdelki. V vseh fazah transporta, proizvodnje in distribucije je izvor lesa jasno opredeljen. Pri tej metodi lahko govorimo o sled-ljivosti.
Pri vseh treh metodah opravlja nadzor certifikacijsko telo, v skladu z načrtom nadzora, ki je rezultat konsenza med podjetjem in certifika-cijskim telesom. Kontrolo opravljajo kvalificirani nadzorniki ali inšpektorji (pod nadzorom nadzornikov), ki so neodvisni.
Za metodi 1 in 2 se vodi ažuren register s količinami in deleži kupljenega certificiranega lesa in količinah in deležih prodanih certificiranih izdelkov (polizdelkov). Za metodo 3 se uporabijo nadzorna mesta na vseh proizvodnih enotah in na strateških mestih v proizvodni liniji; to so:
• skladišče osnovnih materialov iz
lesa,
•  proizvodna enota kot celota,
•  skladišče končnih izdelkov,
•  skladišče ostankov primarne obdelave.
Na vseh nadzornih mestih se vodi register o količinah in deležih certificiranega lesa.
Certifikati ISO 9000, 14000 ali pa EMAS zmanjšajo stroške nadzora. V primeru, da podjetja nimajo omenjenih certifikatov, se stroški nadzora lahko znižajo tako, da se certificira skupina podjetij.
Vse zahteve po najmanjših deležih certificiranega lesa se morajo nanašati na serijo. Časovna dimenzija serije mora biti določena (do 12 mesecev). Za proizvode, ki nosijo PEFC blagovno znamko, delež certificiranega lesa v seriji ne sme nikoli pasti pod minimalno vrednost - v primeru kontinuirane proizvodnje računano kot drseča sredina (npr. mesečnih izhodov). Izdelki v serijah morajo biti enake kakovosti ter iz enakih drevesnih vrst.
Klasifikacija lesnih surovin, ki se certificirajo
Po PEFC se lesne surovine delijo v štiri skupine.
•  Kategorija 1: Vključuje certificirane lesne surovine po PEFC ali lesne surovine, ki jih certificirajo drugi certifikacijski sistemi, ki jih priznava PEFC.
•  Kategorija 2: Reciklirni les in vlakna (že uporabljen les in lesna vlakna /post consumer/) in stranski proizvodi iz proizvodnih procesov (pre-consumer), katerih virov ne moremo slediti.
•  Kategorija 3: Nelesni materiali (na pr. vlakna iz poljščin, škrob, polnila, pigmenti) in les iz
Les 54(2002) 9
raziskave in razvoj
zgradb (“urbani” les). Ti materiali veljajo pri izra~unu odstotka kot “nevtralni” in se jih ne upo{teva.
• Kategorija 4: Necertificirane surovine.
Izdelki na osnovi lesa z logotipom PEFC lahko vsebujejo nevtralne materiale iz kategorije 3. Ta kategorija se ne upo{teva pri sistemu minimalnega dele‘a. PEFC ne postavlja nobenih omejitev za to kategorijo. Sem sodijo npr. vlakna iz kmetijstva.
Recikliranje je pomemben element trajnostnega razvoja, zato PEFC za to kategorijo materialov (kategorija 2) ne postavlja nobenih omejitev. Kot pri kategoriji 3 se tudi kategorija 2 ne upo{teva pri sistemu minimalnega dele‘a. Za recikliran les in vlakna se {tejejo le tisti proizvodi, ki so ‘e bili uporabljeni. V to skupino ne sodijo ostanki pri proizvodnji izdelka. V primeru, da je bil izdelek certi-ficiran, gre recikliran pod certifici-rane vire, v nasprotnem primeru pa pod nevtralne in se ne upo{teva pri sistemih dele‘a.
CoC v majhnih in srednjih obratih
PEFCC dopu{~a mo‘nost modifikacije CoC certifikacije za majhna in srednja lesnopredelovalna podjetja. Ustrezno re{itev predstavlja skupinsko certificiranje.
Pristopi v evropskih dr‘avah
Na [vedskem se izdajajo posamezni CoC certifikati, izjemoma tudi CoC certifikati za krovno organizacijo podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino lesa. V zadnjem primeru je naloga krovne organizacije tudi opravljanje notranje kontrole. Imetniki CoC certifikata se s sprejemom certifikata obve‘ejo, da bodo spo{tovali nacionalno zakonodajo, omogo~ili verifi-
ijaLeS 54(2002) 9
kacijo s strani krovnih organizacij in neodvisnih teles, verificirajo, da les z oznako PEFC izvira iz gozdov, ki so certificirani v skladu s shemo PEFC, upo{tevajo priporo~ila PEFC o okoljskem gospodarjenju (eko-management, npr. ISO 14 000) ter upo{tevajo zahteve PEFC za CoC in uporabo logotipa.
V Latviji predvideva sistem poleg posameznih (Direct certificate) tudi krovne organizacije za cerificiranje CoC (Umbrella organizations). Krovne organizacije lahko pokrivajo skupine predelovalcev lesa, prodaje lesa ... Postopke certificiranja in izdajanje certifikatov opravlja neodvisno tretje mesto, ki je akreditirano s strani dr‘avnega akreditacijskega organa. Odgovornosti udele‘encev v CoC so podobne kot na [vedskem.
Primer sistemske organiziranosti certificiranja skupin obratov primarne obdelave v Avstriji
Izvor lesa in lesnih izdelkov mora biti verificiran. Certifikacijsko telo, ki je odgovorno za kontrolo, zagotavlja podjetju kredibilnost. V principu je verifikacija CoC individualna. Zaradi specifi~nih razmer – velikega {tevila manj{ih predelovalnih obratov – je znotraj sistema mo‘en speci-fi~en na~in skupinskega certifici-ranja, ki omogo~a manj{im in srednje velikim obratom u~inkovito in cenovno ugodno sodelovanje v CoC certifikaciji. Strnjen opis modela:
Procedura zajema izpolnitev pristopne izjave prosilca. Z njo prosilec zagotavlja, da se bo dr‘al pravil sistema PEFC in jih tudi implementiral. Prav tako sprejema pogoje za preklic certifikata ter legalnost poslovanja glede na zahteve o nediskriminatorni konkurenci (WTO, GATT). Prosilec v pristopni izjavi dolo~i, kateri deli
proizvodnega podjetja so predmet certificiranja.
Individualni prosilci naslovijo pristopno izjavo direktno na certifi-kacijsko telo, v primeru skupinskega certificiranja pa to opravi njihov poobla{~enec. Poobla{~eni vlagatelj je lahko organiziran na nacionalni ravni (Association of the Austrian Sawmilling Industries) ali pa na regionalni ravni. V obeh primerih mora certifikacijskemu telesu predlo‘iti listo ~lanov zdru‘enja, poleg tega pa prevzame tudi administrativne dejavnosti.
V Avstriji je za podjetja, ki letno raz‘agajo nad 250 000 m3 hlodovine, v uporabi individualno certificiranje. Skupinsko certificiranje zni‘uje stro{ke kontrole, ker se opravljajo le naklju~ne kontrole. Princip kontrole je zasnovan na mo‘ni povzro~eni {kodi v primeru zlorabe certifikata, zato se v ve~jih podjetjih kontrola opravlja pogosteje. Pogostnost kontrol glede na letni obseg raz‘agane hlodovine:
•  nad 250 000 m3: individualna certifikacija, letne kontrole,
•  10 000-250 000 m3: skupinsko certificiranje, kontrola 10 % ~lanov skupine, mo‘nost individualnega certificiranja,
•  pod 10 000 m3: skupinsko certificiranje, kontrola 1 % ~lanov skupine, mo‘nost individualnega certificiranja.
Vse stro{ke certifikacije in kontrol krijejo v primeru individualne certifikacije podjetja, v primeru skupinske certifikacije pa skupine proizvodnih podjetij.
PEFC in FSC
Na~ela PEFC v smislu “Helsin{kih” kriterijev obsegajo zbolj{anje kvalitete sestojev, zbolj{anje in ohranjanje

raziskave in razvoj
biolo{ke pestrosti (biodiverzitete), ohranjanje dinamike in strukture naravnih gozdnih zdru`b, pove~anje lesnih zalog, ohranjanje in zbolj{anje za{~itnih funkcij gozdov, formiranje me{anih sestojev z ustrezno bota-ni~no sestavo, dajanje prednosti naravnemu pomlajevanju, ohranjanje stalne poraslosti, vzdr`evanje stale`a divjadi, ki ustreza sonaravnemu gospodarjenju s ciljem biolo{ke pestrosti, gozd brez gensko manipulira-nih/modificiranih organizmov, skrb za za{~itene biotope in za{~itena ob-mo~ja in prepoved vnosa biocidov, razen v kriti~nih situacijah.
FSC striktno prepoveduje golosek. V tem pogledu je PEFC bolj liberalen in golosek dovoljuje, ~e zanj obstajajo gojitveni razlogi. FSC dovoljuje vnos tujih vrst le posamez ali v skupinah, vendar le v tolik{ni meri, da naravni sestoji niso ogro‘eni. PEFC je v tem pogledu manj restriktiven. PEFC ne predvideva referen~nih ploskev (nad 1000 ha). Velike razlike obstajajo na podro~ju organizacije certificiranja.
Bistvene pomanjkljivosti FSC so relativna neodvisnost nacionalnih skupin FSC; zato se pojavljajo nedoslednosti. Manj{i posestniki so diskri-minirani (manj{i obrat - vi{ji stro{ki). Ve~ina evropskih posestnikov je prav zato naklonjena PEFC, ki omogo~a poleg posameznega tudi regijsko certificiranje.
Resnici na ljubo je treba povedati, da PEFC in FSC nista kompatibilna. PEFC naj ne bi predstavljal kredibilne alternative FSC!! (npr. David Ogg v Forestry&British Timber 2002).
Slovenska lesna industrija se sre~uje s te‘avami pri izvozu v Veliko Britanijo. Doslej so se angle{ki kupci zadovoljili z izjavami MKGP in GIS, da les izvira iz gozdov, gospodarjenih po na~elu trajnosti. MKGP se je odlo~il, da izgradi sistem certificiranja po verziji
PEFC. V okviru skromnega CRP in specialne naloge je Gozdarski in{titut Slovenije pripravil “Strokovne podlage za vklju~itev Slovenije v vseev-ropsko shemo certificiranja gozdov” (http://www.gov.si/mkgp/1_html). Kot pove naslov, je poudarek na gozdarskem delu, tj. certificiranju traj-nostnega gospodarjenja z gozdovi, sledenje je le povzeto po tehni~nem dokumentu.
Na ‘eljo Razvojnega centra za lesarstvo je prvi avtor ~lanka predstavil certifikacijo gozdov in lesa na posvetovanju 23. maja 2002 v prostorih GZS. Omenimo, da je UO GZS Zdru‘enja lesarstva na svoji 11. seji, 5. VII. 2001, na Bledu sprejel sklep,
da podpira delo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za gospodarstvo v zvezi z organizacijo certificiranja lesa po sistemu PEFC v Sloveniji, s tem, da je treba organizacijsko strukturo izvedbe razdeliti na gozdarski in lesarski del. V sklepu je tudi zapisano, naj ministrstvi financirata izdelavo strokovne podlage za vzpostavitev certificiranja lesa v Sloveniji.
Opozoriti pa je treba, da gre za privatno iniciativo in da lahko dr‘ava financira le izdelavo strokovnih podlag, oz. v tolik{ni meri, dokler upravljanja procesa ne prevzamejo Kmetijsko-gozdarska zbornica in podjetja.
novi diplomanti
GOVEKAR, Emil
Spletna stran in pospe{evanje tr`enja lesnih proizvodov
Diplomsko delo (univerzitetni {tudij)
Mentor: TRATNIK, Mirko Somentor: OBLAK, Leon Recenzent: BIZJAK, Franc
Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII//34, 2002
X, 66 str., 19 sl., 6 pril., 35 vir. sl 11 s, en
UDK 004.738.5: 674
Hiter razvoj infotmacijskih tehnologij je v zadnjih 10 letih povzro~il nastanek globalnega trga in s tem pojav mednarodne konkurence. Osnovni del tega novo nastalega trga predstavlja elektronsko poslovanje prek intemeta, zato se morajo podjetja, ki `elijo dandanes na skupnem trgu ostati konkuren~na, ~imprej in na ~im bolj{i na~in priklju~iti
elektronskemu poslovanju. Teh dejstev se zavedamo tudi v podjetju ILES Idrija. Odlo~ili smo se, da se tej problematiki posebej posvetimo in podrobneje prou~imo vse mo`nosti, ki nam jih ponuja svetovni informacijski medij - intemet, ter jih nato posku{amo tudi ~im bolje izkoristiti v svoj prid. Posvetili smo se etektronskemu poslovanju s pomo~jo spletnih strani. Pri ustvarjanju spletne predstavitve podjetja, ki bo kos tudi sodobnim konku-ren~nim bojem, smo najprej prou~ili glavne zna~ilnosti spletnih strani ter tr`enjske strategije, ki jih je pri samem konstruiranju in oblikovanju spletne predstavitve treba posebej upo{tevati. Ob tem smo se posvetili tudi elektronski trgovini oziroma trgovanju z lesnimi izdelki prek interneta. Oba dela, splo{no predstavitev in elektronsko trgovino, smo nato zdru`ili v idejni zasnovi spletnih strani podjetja ILES d.o.o.
Klju~ne besede: Internet, tr`enje, spletna stran, spletno mesto, poslovanje, nakupovanje

ijaLeS 54(2002) 9
znanje za prakso
Lepljenje masivnega lesa
avtorica Irena JERONČIČ KOCJAN, univ. dipl. in`., MITOL d.d., Se`ana
Mnogi deli masivnega pohi{tva kot npr. plo{~e miz, sede‘i stolov, noge, ogrodja omar in predalov, razni nosilci so {irinsko ali debelinsko zlepljeni. Samo posebna, za to pripravljena lepila, se smejo uporabiti za to vrsto lepljenja. Zahteve za lepilo so zelo stroge. Lepilo mora biti tako trdno, da prenese napetosti, ki so posledica spreminjanja vlage v leplje-ncu, {e zlasti preden je lepljenec povr{insko za{~iten. Zlepljena plo{~a namre~ sprejema in oddaja vodo na ~elni strani hitreje kot na radialni ali tangencialni, kar povzro~a velike napetosti v spoju in zvijanje plo{~e. ^e je spoj pre{ibak, se bo odprl, pri pre-mo~ni napetosti pa celo razpadel. Do sprememb vlage najpogosteje prihaja, ~e je lepljenec v bli‘ini vira toplote (ogrevana pe~) ali pa s ~asom zaradi izravnavanja z vlago v prostoru. Da se izognemo posledicam spreminjanja vlage, priporo~amo, da se za lepljenje uporablja les z vla‘nostjo 8 – 10 %. 8 do 10 % vlaga je najbolj{e povpre~je med ekstremnimi nihanji vlage v zimskem in poletnem ~asu. Zapomniti si velja, da povr{inska za-{~ita ne prepre~i interakcij zaradi spreminjanja vlage, le upo~asni jih. Opa‘amo, da se vpliv spreminjanja vlage v lepljencu prepogosto zanemarja (slika 1). Npr. bukov les se bo zaradi 3 % spremembe vlage zvil v tangencialni smeri za 1 %. Na plo{~i {irine 1.300 mm bo sprememba vlage
z 8 % na 5 % povzro~ila zvijanje za 3 mm. Tolik{no zvijanje {e ne bo pov-zro~ilo loma spoja, bo pa vplivalo na videz lepljenca (slika 2).
[irinsko in debelinsko zlepljene plo-{~e bodo lahko izpostavljene tudi visokim temperaturam npr. zaradi nadaljnje obdelave, transporta ali zaradi vgradnje v elemente, ki bodo izpostavljeni vplivu povi{ane temperature. Pri povr{inski za{~iti (lakiranju) lepljenci potujejo skozi ogrevane pe~i ali kanale zaradi pospe{enega su{enja laka. Dobri proizvodi zapustijo su{ilni kanal brez deformacije.
Slika 1. Zna~ilne deformacije zaradi kr~enja
Slika 2.  Videz sede‘a, ki je bil bru{en pred izravnavo vlage v posameznih lamelah
Pri izbiri lepila za {irinsko in debelinsko lepljenje sta selektivni lastnosti dobra trdnost pri normalni-sobni temperaturi in povi{ani temperaturi. V~asih so se za {irinska in debelinska lepljenja na {iroko uporabljala lepila na osnovi kleja, vendar so jih zaradi enostavnej{e priprave in manj{ih stro{kov pri pripravi uspe{no zamenjala lepila na osnovi PVAc polimerov.
Obi~ajna PVAc lepila niso dovolj trdna, da bi se suvereno upirala stalnim napetostim, ki so jim izpostavljeni spoji. V praksi enostavno re~e-mo, da taka lepila ne vzdr‘ijo “creep testa” (v laboratoriju so lepljenci, ki jih pripravimo s testiranim lepilom minimalno 7 dni obremenjeni s stalno silo 0,75 N/mm²). Takim obremenitvam bodo izdelki lahko podvr‘eni tudi med transportom. Zato priporo-~amo, da lepljencev, ~e ni posebnih razlogov, ne pu{~amo neza{~itenih (nepolakiranih).
^e lamele, ki sestavljajo lepljenec nimajo enotne vlage, bo po kon~anem lepljenju in bru{enju na ‘eleno debelino prihajalo do zvijanja lamel, in sicer tistih z visoko vlago bolj kot onih z nizko. To se na plo{~i poka‘e kot valovanje med posameznimi lamelami (stopni~asti efekt) (slike 3, 4, 5). Isti efekt opazimo, ~e kombiniramo lamele iz tangencialnega in radialnega reza. Radialni les deluje bolj na “beljavi” kot na “srcu” (tem-nej{i les). Pri {irinskem lepljenju zelo {irokih lamel moramo vedno obra-~ati “srce k srcu” in “beljavo k belja-vi” ter desno stran deske izmeni~no navzdol in navzgor, da prepre~imo prevelike deformacije lepljenca (slika 6).
Pri debelinskem lepljenju mora biti struktura lepljencev v preseku po debelini simetri~na glede na vrsto lesa, specifi~no te‘o, {irino letnic in
ijaLeS 54(2002) 9

znanje za prakso
Slika 3. Videz plo{~e, ki je bila bru{ena pred izravnavo vlage
Slika 4. Lepljenje lamel z razli~no vsebnostjo vlage
Slika 5. Lepljenje lamel, pridobljenih po tangencialnem in radialnem ‘agu
Slika 6. Pravilno obra~anje desk pri {irinskem lepljenju
vlago lamel (slika 7).
1. NANA[ANJE LEPILA
Najbolj u~inkovit in priljubljen na-~in nana{anja lepila pri {irinskem in debelinskem lepljenju je z valj~nimi nana{alci. Na valj~nem nana{alniku je valj name{~en nad rezervoarjem, v katerega doziramo lepilo. Valj je delno potopljen v lepilo in se vrti. Z vrtenjem zajema lepilo iz posode in ga nana{a na lepljenec, ki potuje prek valja.
Koli~ino nanosa lepila je treba regulirati tako, da lepilo po stiskanju le malenkostno izhaja iz spoja. Kot najbolj primeren material, s katerim je oble~en nana{alni valj, se je pokazala klobu~evina. Na valj mora biti name-{~ena brez {iva. Zaradi fleksibilnosti ima dve prednosti pred gumo ali ne-rjavnim jeklom:
1) omogo~a enakomeren nanos po celotni povr{ini lepljenja, tudi ~e so v njej kak{ne nepravilnosti;
2) omogo~a minimalni nanos ob {e zadostni pokrivnosti.
Obi~ajno zado{~a enostranski nanos lepila. Nana{alniki so obi~ajno konstruirani tako, da nana{ajo lepilo na ve~ lamel hkrati. Kdor sestavlja lep-ljenec, pa mora biti izredno pozoren, ~e je na vsaki od lamel res naneseno lepilo. V nekaterih proizvodnjah za
kontrolo uporabljajo metode z UV svetlobo, vendar mora imeti lepilo poseben dodatek, ki je viden v UV spektru, ali pa enostavno kontrolirajo odsev z ogledalom.
2. KVALITETA PLOŠČ
Če je plošča slabo pripravljena, je nesmiselno pričakovati kvaliteten izdelek. Za dober spoj so postavljene določene zahteve:
1) Lepljenca se morata čimbolj tesno prilegati, da je lepilni film čim tanjši. Tanek film ima večjo trdnost kot debel.
2) Penetracija lepila v les mora biti primerna - zadostna, zato mora biti lepljena površina dobro pripravljena in brez napak. Topa, obrabljena in slabo centrirana rezila bodo načela, natrgala lesna vlakna, namesto da bi jih ostro odrezala. To povzroča slabo, za lepljenje nezdravo površino. Pri prelomu tako pripravljenega spoja so na filmu lepila vidna natrgana lesna vlakna , ker se je lepilo zadrževalo na njih, namesto da bi penetriralo v površino.
3) V skrajnem primeru se lahko zgodi, da so rezila tako obrabljena, da pride pri razrezovanju do takega upora, da se les zažge -rez potemni, porjavi.
Lepljeni spoj mora biti raven, gladek in brez napak:
a) Včasih se dogaja, da skobljanje lamel ne poteka dovolj dolgo -temeljito, da bi bila lepljena površina enakomerno ravna in gladka. Po lepljenju tak spoj ne bo enakomerno debel - plosk. V debelem lepilnem filmu se pri sušenju lepila pojavijo mikro razpoke, ki poslabšajo kohezijo in s tem trdnost lepila.

ijaLeS 54(2002) 9
ZS - Zdru`enje lesarstva
iz dela zdru`enja
IZ DELA ZDRU@ENJA
Raz{irjena seja predsedstva GZS-Zdru`enja lesarstva, 4. septembra 2002
Zaradi potrebe po dokon~nem dogovoru o pogojih pohi{tvenih razstavljavcev (sobno in stavbno pohi{tvo) na Ljubljanskem sejmu so potekali razgovori med raz{irjenim predsedstvom GZS-Zdru`enja lesarstva in vodstvom Ljubljanskega sejma, d.d., na GZS:
Sklepi:
1. Naloga programskega sveta je, da oblikuje re-design in strategijo tako Ljubljanskega sejma pohi{tva kot tudi sejma Dom.
2. Trajanje Ljubljanskega pohi{t-venega sejma in sejma Dom je sedem dni.
3. Ljubljanski sejem mora poskrbeti za aktivnej{o in agresivnej{o promocijo sejma (intenziven marketing); sejemske programe je potrebno o~istiti.
4. Novinarski dan bo prvi dan sejma, ko bo tudi poslovni dan. Ta bo zaprtega tipa za obiskovalce, zato je uradno prvi dan sejma za obiskovalce v torek, 5. novembra 2002. Enotno gradivo za javnost pripravi strokovna slu`ba GZS-Zdru`enja lesarstva.
5. Cena vstopnice za Ljubljanski pohi{tveni sejem 2002 in Sejem Dom 2003 bo 900,00 SIT. Uvede se tudi dru`inska vstopnica (otroci imajo obisk zastonj).
6. Osnovna cena razstavnega prostora na prijavnici ostane 18.000,00 SIT, s tem da za ~lane GZS-Zdru`enja lesarstva velja 25 % popust (namesto prej{njih 15 % - velja samo Ljubljanski pohi{tveni sejem 2002 in Sejem Dom 2003!).
7. Strokovna slu`ba GZS-Zdru`e-nja lesarstva mora obvestiti vse ~lane GZS-Zdru`enja lesarstva o sklepih raz{irjene seje predsedstva GZS-Zdru`enja lesarstva.
8. Rok prijave za Ljubljanski pohi{tveni sejem je: najkasneje do 15. septembra 2002.
9. Predsedstvo GZS-Zdru`enja lesarstva je ocenilo, da so razgovori in sodelovanje z novo Upravo Ljubljanskega sejma, d.d., potekali uspe{no.
FEMIB, STUDY TOUR 2002, Slovenia, 10.-14./ 15. september 2002
FEMYB je Evropska zveza proizvajalcev stavbnega pohi{tva,ki zdru`uje, kot pove `e samo ime, proizvajalce stavbnega pohi{tva. Slovenski proizvajalci stavbnega pohi{tva so prek GZS-Zdru`enja lesarstva ~lani `e od leta 1990. Ena zelo pomembnih in koristnih aktivnosti tega zdru`enja so vsakoletne {tudijske ekskurzije po posameznih dr`avah - ~lanicah FE-MYB-a.
Letos je na pobudo FEMIB-a GZS-Zdru`enje lesarstvo organiziralo tak{no {tudijsko turo v Sloveniji, v ~asu od 10. do 14./15. septembra 2002. [tudijske ture se je udele`ilo 16 udele`encev iz Evrope, proizvajalci stavbnih elementov - gostitelji v Sloveniji pa so bili: LIP Bled, LIKO
iz vsebine
Strokovna ekskurzija FEMIB, INLES Ribnica, 12. september 2002
Vir: Foto-dokumentacija INLESA
ijaLeS 54(2002) 9

GZS - Združenje lesarstv
Vrhnika, Mizarstvo Selišnik, INLES Ribnica in LESNA Slovenj Gradec.
ANALIZA LJUBLJANSKEGA POHIŠTVENEGA SEJMA, 1995-2001
Ljubljanski sejem je sejem z zanimivo preteklostjo. Njegovi začetki skoraj sovpadajo s povojno oživitvijo sej-marjenja v Ljubljani, saj se je prvič predstavil skupaj z lesnoobdeloval-nimi stroji leta 1955. Z razmahom lesarstva v Sloveniji se je pohištveni sejem izluščil kot samostojna prireditev, v osemdesetih letih pa so jo na željo stroke preselili v Beograd. Ljubljanski sejem je dobil novo vlogo in pomembnost ob osamosvojitvi Slovenije, tako smo v lanskem letu lahko zabeležili že 12. pohištveni sejem po zaporedju (Ljubljanski pohištveni sejem je hkrati tudi največji sejem v Ljubljani, saj se avtomobilski sejem, ki je sicer po številu obiskovalcev največji, organizira samo vsako drugo leto).
Tako imamo danes na ljubljanskem sejmišču kar tri sejme z “lesno” tematiko:
•  LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM
slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo;
•  SEJEM DOM
mednarodni sejem salonov: vse za dom, interierji, gradbeništvo in stavbno pohištvo, keramika in kopalniška oprema;
•  SEJEM LESMA
mednarodni bienalni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materiala ter gozdarstva.

Namen Ljubljanskega pohištvenega sejma je predstavitev vrhunskih tehnoloških in oblikovalskih dosežkov domače in tuje proizvodnje pohištva. Pohištveni sejem v Ljubljani obišče veliko ljudi: strokovnjakov, poslovnežev in potencialnih kupcev, ki na novo opremljajo ali obnavljajo stanovanje.
Leta 1991 sta iz Gospodarskega razstavišča nastali dve podjetji: Gospodarsko razstavišče, ki upravlja s sejemskim prostorom in nudi tehnične sejemske storitve, in Ljubljanski sejem, ki organizira sejme in spremljajoče prireditve. Odnosi so se po razcepitvi podjetja začeli vse bolj zaostrovati in vse do danes je bil neprimeren odnos med obema podjetjema največji problem sejemske dejavnosti v Ljubljani.
Ljubljanski sejem d.d. in Gospodarsko razstavišče d.o.o. sta se že od 1. 1991 skušala dogovoriti o izvensodni poravnavi; pogoj za podpis izvensodne poravnave pa je izvedba lastninjenja Gospodarskega razstavišča. Vsa denarna sredstva v okviru izvensodne poravnave se bodo namenila za obnovo in posodobitev razstavnih objektov.
Ker je ljubljansko sejmišče v primerjavi z velikimi zahodnoevropskimi majhno, se Ljubljanski sejem usmerja predvsem k specializiranim in strokovnim sejmom, kjer je velik poudarek na kakovosti prireditve. Zato je tudi nujno, da se problem lastništva reši v najkrajšem možnem času.
Mesto Ljubljana je leta 1999 z do-kapitalizacijo postalo večinski lastnik Gospodarskega razstavišča. Če bi na kratko povzeli politiko Mesta Ljubljane, bi lahko dejali, da je dolgoročna odločitev mestnih oblasti:1
• da sejmišče ostane na obstoječi
lokaciji, ki je zelo blizu ožjemu mestnemu središču,
•  da se sejemska infrastruktura obnovi, modernizira in delno razširi.
•  da se znotraj sejmišča zgradi garažna hiša,
•  da GR ostane osrednje sejmišče v državi,
•  da se prek sejemske dejavnosti promovira glavno mesto Slovenije,
•  da se na območju, ki meji na GR, zgradita nova železniška in avtobusna postaja.
Med kratkoročne načrte GR spada izgradnja garažne hiše. Nad garažno hišo sta načrtovana dva paviljona, v katerih bo GR izvajalo in tržilo nove dejavnosti - mestno otroško igrišče, center za fitness, itd.
Srednjeročno bo GR z dokapitali-zacijo Mesta Ljubljane dobilo sredstva za prenovo drugih hal in graditev dveh novih hal.
V zadnjem času pa smo lahko izvedeli iz medijev (Finance, 11. maj 2002), da je bilo 10. maja 2002 podpisano pismo o nameri o ureditvi medsebojnih odnosov med GR in Ljubljanskim sejmom. Gospodarsko razstavišče bo namreč po sklepu skupščine sejma kupilo večinski delež Ljubljanskega sejma in postalo več kot 75-odstotni lastnik Ljubljanskega sejma ( z odkupom večine navadnih imenskih delnic zaposlenih in bivših delavcev Ljubljanskega sejma). Gospodarsko razstavišče je nadaljevalo z obnovo objektov razstavišča, pri čemer so že avgusta 2002 odprli prenovljeno dvorano A z novo kupolo.
V letu 2001 pa je bila že obnovljena
1 Mag. Igor Omerza, “Ljubljana sejemsko mesto”, primer iz prakse v knjigi V. Poto~nik, Temelji tr`enja, 2002
ijaLeS 54(2002) 9
ZS - Zdru`enje lesarstva
celotna napeljava ter del poslovnih in razstavnih prostorov.
20. junija 2002 je bila v prostorih družbe Ljubljanski sejem, d.d., 28. skupščina družbe Ljubljanski sejem, d.d., Ljubljana, na kateri je bila sprejeta sprememba statuta družbe Ljubljanski sejem, d.d., hkrati so prenehale funkcije dosedanjim članom uprave družbe. Za člana uprave -direktorja družbe Ljubljanski sejem, d.d., je bil imenovan g. Ante Madjar, in sicer za petletni mandat.
PRIMERJAVA LJUBLJANSKEGA SEJMA POHIŠTVA S PREJŠNJIMI LETI
Ljubljanski sejem je član mednarodnega združenja UFI (Mednarodna zveza sejmov). UFI je neprofitna in nepolitična organizacija. Člani UFI morajo izpolnjevati s statutom določene pogoje, kot so število tujih razstavljavcev in obiskovalcev, velikost, statistična obdelava različnih podatkov, urejena infrastruktura, ekonomska struktura in zemljepisni položaj države, d.d. Zaradi članstva v UFI je Ljubljanski sejem dolžan statistično obdelovati različne podatke, zato družba za prostovoljno preverjanje sejemskih podatkov FKM Avstrija preverja statistične podatke med drugim tudi za Ljubljanski pohištveni sejem.
Dober strokovni sejem mora imeti naslednje značilnosti:2
•  imeti mora poslovno naravo;
•  gre za strokovno specializirani
2    Mag. V. Zupan~i~: Sejemski multiplikator do 10 , GV, {tev. 1-2, 2002
3    Pri podatkih za leto 2001 je potrebno upo{tevati, da gre za izlo~itev segmenta razstavljavcev iz Ljubljanskega sejma pohi{tvo ter dejstva, da lastniki niso dali ve~ LS na uporabo dvorano G za sejemsko dejavnost.
4    Grafa prikazujeta podatke na osnovi uradnih podatkov FKM Avstrija in na osnovi podatkov, ki so bili predstavljeni na sejah UO GZS-Zdru`enja lesarstva od predstavnikov Ljubljanskega sejma, d.d.
ali večpanožni sejem z najmanj mednarodno udeležbo;
•  domačim proizvajalcem je potrebno zagotoviti pomemben prostor;
•  sejmi, ki jih ne bomo mogli prodati v prostoru JV Evrope, nimajo prihodnosti;
•  imeti mora revizijo statističnih podatkov (npr. FKM), njegov organizator mora biti član Mednarodnega združenja sejmov - UFI;
•  organizator mora zagotoviti kakovostno storitveno ponudbo in solidno raven razstavnih prostorov;
•  sodobni sejemski projekt ni več prodajanje sejemskega prostora za štiri dni, ampak “venue” vključene industrije z vsemi podpornimi dejavnostmi.
Število obiskovalcev na Ljubljanskem pohištvenem sejmu je postopoma naraščalo od leta 1994 dalje in je 1. 1997 doseglo vrh, t.j. 75.724 obiskovalcev. Po tem letu je število obiskovalcev iz leta v leto postopoma padalo in doseglo v 1. 20013 “rekordnih” 44.242 obiskovalcev, kar pomeni padec proti letu 1997 za 41,6 %.
Število razstavljavcev se je v obdobju 1994-2001 postopoma povečevalo. Ljubljanski sejem pohištva se je vse od 1. 1997 razprostiral na okoli 11.000 m2, v letu 2001 pa je razstavna površina padla na 8.900 m2 (Ljubljanski sejem, d.d., je vrnil halo G nekdanjemu lastniku, tik pred začetkom sejma je odpovedalo nekaj razstavljavcev, ne-članov GZS-Zdru-ženja lesarstva).
Osem držav se je udeležilo lanskoletnega sejma, tujih proizvajalcev je bilo 6, od skupnih 134. Tudi število zastopanih podjetij je padlo v letu 2001 za 46 % v primerjavi z letom 2000.
Graf 1, 2. Primerjava razstavnih povr{in in {tevila obiskovalcev na Ljubljanskem pohi{tvenem
sejmu,  1994-20014
Vir: FKM Avstrija, Ljubljanski sejem, d.d.
Graf 3. Primerjava cene vstopnice v DEM   na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu, 1994-2001
Vir: FKM Avstrija, Ljubljanski sejem, d.d.
Graf 4. Primerjava cene
razstavnega prostora (m2) v DEM   na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu, 1994-2001
Vir: FKM Avstrija, Ljubljanski sejem, d.d.
ijaLeS 54(2002) 9

GZS - Združenje lesarstv
Preglednica 1. Podatki Ljubljanskega sejma o Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu, 1994-2001 Vir:   www..ljubljanski-sejem.si/pohi_sta.htm					
leto ustanovitve	1955 (1990)				
leto	1996	1997	1998	1999	2000
sejemske prireditve	X	X	X	X	
{tevilo obiskovalcev	78000	85000	64899	58301	70000
{tevilo razstavljavcev	342	360	330	361	321
{tevilo doma~ih razstavljavcev	247	268	253	327	222
{tevilo tujih razstavljavcev	95	92	77	34	1 2
razstavna povr{ina m2 (neto)	10.500	11650	10.560	10972	11.057
					
Cena redne vstopnice je v letu 2001 zna{ala 11,8 DEM, kar pomeni v obdobju 1996-2001 ve~ kot 50 % povi-{anje cene. Ravno tako je tudi cena razstavnega prostora v m2 narasla iz 105,33 DEM (1996) na 153,79 DEM (2001), kar pomeni 46 % po-vi{anje cene razstavnega prostora.
Predstavitev podatkov Ljubljanskega sejma pohi{tva, podani od predstavnikov Ljubljanskega sejma na
sejah UO GZS-Zdru`enja lesarstva, pa so bili druga~ni; v tem primeru se soo~amo z informacijsko asimetrijo Ljubljanskega sejma, saj so tak{ni podatki {e vedno na internetovih straneh Ljubljanskega sejma, www.ljub-ljanski-sejem.si/pohi_sta.htm (preglednica 1).
PODELJENE NAGRADE NA LJUBLJANSKEM POHI[TVE-NEM SEJMU
Kocka je tradicionalno priznanje, ki ga Dru{tvo oblikovalcev Slovenije podeljuje za najbolj{i design pohi{-tva.
Zlata plaketa je tradicionalno priznanje, ki ga revija Na{ dom podeljuje slovenskemu proizvajalcu za pohi{t-vo, razstavljeno na sejmu, s katerim je mogo~e najlep{e in najbolj funkcionalno v celoti ali delno opremiti stanovanje.
Zlata diploma je priznanje, ki ga GZS - Zdru`enje lesarstva in Ljubljanski sejem, d.d., podeljujeta proizvajalcem - razstavljavcem za posebne dose`ke na podro~ju oblikovanja v pohi{tveni industriji in obrti, ki so pomemben prispevek za vzpodbujanje kreativnosti, `elje po ve~ji tr`ni prodornosti in ki vplivajo na uveljavljanje vi{jega nivoja stanovanjske kulture.
Nagrado najbolje predstavljeni {oli na sejmu daje revija Les.
Preglednica		2. Prejemniki nagrad Ljubljanskega pohi{tvenega sejma v letih od 1997 do					2001	
	nUCKAm	NAJMAM rooajvie	«#?	im	1 w>	;mi .	2*0/1	
	men	nmKTvo	F.:il^nJJ1p^(.4,«	T-w Viik™i(TrtE^i	t	■rtDdn Soil^B Midi;		
		UHI.IK»VA]j[!FV	M.ioMjH.kii ii;>	ViJOVlZ bi jbllllllL4		UhiiL^M irri	■ti  P  ^miHA*|n  «ll^l FlcrxunJn Kijiu^in 111	
		SLOVEN UfM	;t ki zli jii|= ncbftftcvj	REAL izdtliuoT		--l-hk.--.ilk..  Zj		
			ivdj^iji MAKLER	pcdJHnLIKJD		i^ilikiimijc kUllIMK		
			n-ilTK'nKIKSl ■►fTVmi	Vdiiiti.'		AQUA, ti ju ji izdhlila		
			J=M™nih iT«Hjfv^	piMkliHci-4ii iu jedilni ininmprmrfnimi Moinami		podwfQOEtEMJE IHTERFUr. .1 ii.:i		
	ZLATA PICKET*	REVIJA ISAS IHJM	p.iii^t:VUlJLTt<JIS	noiljrtK PAlUJN.	pivir.-.ajakv UKO	In^n^pJiiJl^SVE-lA,	knwiii puKi^Ivri NtJVtJLtS k r4jwi|ji	
			ui-tori» T-mk-Ii PtyHLnika	7>™.Bnia|vhi*|wa ir"	Vdiiiik..  /i *islcni	■dJ_2*3013«. amy/		
			d.i.L in pr-iir-\i|-'l--i	Um	"ORTUS,  .sLutjcvTu	pfo^ruin kuluAi JYfveja		
			hrckh j-is ii.i.i-L	^ i |-|- fmn .1 — 1 K A. flriajcnr llanfa i'rin\:r - llrj<uiiVin 1 ."i i Sfcurii	_	_	4(i<nipili>i>-Ni=,c	
	UJITA DTFlJOMA	«ZS-EPRtSf-MJE	1   BREST POHIŠTVO.	1   I.IKflVrMb.U.il-,	1. IJFA.Tovuiu	1 kuhinji IkIS podimo	L. i dtulitALTLK	
	ZLaTaVEZ	■ .KHARTTYA m	J.ii.:i 'rcr+.nii-.*	Vcnlai j=dilnk3>	potu^ivj. d.d..	SVEAdd.&B^jf.	ind'^inj* [k^LIi™ i?	
		LI Ulli JONSKI	Tu iKiitflAfna f-:4iLkvii	SEAL. i*dib.v>ifci	AjdkrrKinH.	ki jiiJF uhlik-:i*ijl SlHIC	^ckTBÜUV^ti	
		SEJEM, lt.ll.	IDEA, silileu^ukd KLiwfcj V*rUHiiin kw4nikkjqi	lie VidtmC. onnthpj arh in Fvli	3T irciAf ErjiG* Mlf/JiSHilH mHHjB	(ku/ck	iLufiijuiiJbiliiL pikrim u Genovi dnevnih 40b	
			ijik.'-.i Kim:HL-.i	^■1—|T*t_ J%ihg	lulljAt-i XrapeSa. dt.a-	L Id-kija -rcif" PlA.	Dil rtlLku"ilkc llmc	
			1. IJPa. h^Mpiiiii	i. UPa	tn razvejno- ir*iinniiTHJ	m4MtALK%	Hndj^	
			d.d.. .■■.jfk^MiDLi,	-UDOVStlMA. D.D	tin Jm JjlPfl	failutu IJu i^intkih	i. padjiLje TJuUuDOM	
			f* tuhirrjo fiirri v u«h	j.ydilnioii'H.ltl.	1. iif ELjaj.au. Bl«L	iuJblkov in cfnwdd..	Km 1 ir Kr-inii za	
			i.-'. :ühdJi. i>li:iu Ad I ju i«	kibnnlftJiA	ij jpalaito VaL	£™£r,	KnUflUli" ItJiUt	
			L>.- -ii i	Julijin Kr-inrt	■i^wjcv Hc4> KiApqb p»	1 ^alLjjuigcniiiuju W-	osUbrnlkD Olgr	
			AMAK.LENPd.iij*,	•±n]inje.arh näi-inl^	IäWMEu*?IJ«	l»JIÜN'. TupcUllÜT.1	WJSki	
			1 J ii bij mu. i-.i nz\:i\n?.	f.h,	J. SVHa, Ijtju	KLUNKAkJiL'.p.n	J. podincni MJJIUU	
			liHrnUi -KOMSTE-AXT-r	.1. MAKLJ-S	inÜlUITJJk djd. /jß0TJ<	LjiAidjinn. ki aiijn	KMI iiMuvuCiTiLi; >m	
			in -jKKjG A L- ici | > i ■ 4111 h. •	PÜHCäTVO	oh Sai-i. xi kiihnji--	iifiljkiimlu urikilckli	JiEfp p-vlcljn hI?«, kiji: |E	
			■LTjtn:. -W-ALL-. lvIimicv	MARIBOR. D.OO. m	ANA, minj.Sunciu	Mu j ^.niiik in Kateri	Jj>iiii*'ljI ddlkmiolK	
			H.ift::i ^-« in Moka	MwUw	Üuptu	Dk	Jitflü Klinjr	
			*Un*M					
	rUJVOUlA	RtVLU LBÜ	vili-  'M.".    1 x-.^K.-.	KFrinv:*	SUHJNJA IJlSAtLSKA	iÜLSCnlENTBl	SEEDKUA LESARSKA	
	MtELiNlA LESARSKA		ÖH-A iJUEIJANA	LESAUKA BOL*	SOLA iKOFJA LOKA	UUBUAMA:	SOL* HOVAOORDC^	
	SOLA			MARBOR		EFFIKNJAIK^AIISKA SülJi IN 5l)LiKE JjELAVNrOi TEHNIŠKIH SOL		
								

ijaLes 54(2002) 9
znanje za prakso
b) Tu in tam se dogaja, da no‘i zapu{~ajo v lesu vdolbine -vgreznine, ki se jih v stiskalnici ne da izravnati, zato ne pride do tesnega prileganja lepljencev, posledica tega pa je {ibak ali celo odprt spoj (slika 8).
c) Nepravilno skobljanje lahko povzro~i, da na robovih skobelj-nik ne odre‘e dovolj lesa, lepljenci se tam preve~ tesno prilegajo v primerjavi s preostalo povr{ino in tudi s prekomernim stiskanjem povr{ine ne moremo izravnati. Posledica je zopet slab ali celo odprt spoj (slika 9).
d) Uporaba pregrobega brusnega papirja v finalnem bru{enju pred lepljenjem prav tako povzro~a samo natrganje lesnih vlaken, namesto da bi jih odstranilo. Tudi to bo imelo za posledico slab spoj (slika 10).
Povr{inska priprava lepljencev naj bi se izvr{ila tik pred lepljenjem. S tem se izognemo vdoru lesnih smol na povr{ino, ki ote‘ujejo lepljenje in deformaciji povr{ine zaradi sprememb v vlagi. Trdnost spoja zelo smolnatih lesov (npr. bora) se bistveno izbolj{a, ~e lepljenec pripravimo tik pred lepljenjem.
Enostavneje je pripraviti kvalitetno povr{ino pred lepljenjem, kot jo potem popravljati - izravnavati v stiskalnici.
3. PRITISK
Pri {irinskem in debelinskem lepljenju se pritiski gibljejo med 0,35 N/ mm² in 2,0 N/mm². Minimalni pritisk je odvisen od tega, kako tesno se morata lepljeni povr{ini prilegati, maksimalen pa od tega, kolik{no obremenitev prenese les. Pritisk rabi temu, da dr‘i lepljence skupaj, dokler lepilo ne prime dovolj. Prekomeren
pritisk stisne plo{~o v lok, kar zrahlja in oslabi spoj. Za stiskanje se obi~ajno uporabljajo zvezdaste stiskalnice (slika 11). Pri zelo debelih lepljencih je treba uporabiti napenjalno palico. Razdalja med sprednjo in zadnjo ~eljustjo stiskalnice na dnu plo{~e mora biti enaka razdalji na vrhu. To moramo redno kontrolirati.
Pomembno je tudi, da je pritisk na lepljenec porazdeljen enakomerno. Pogostokrat so ~eljusti ali sponke na-me{~ene predale~ narazen ali pre-dale~ od roba plo{~e. Najprimernej{a razdalja je 18 do 25 cm.
Pri zlaganju elementov plo{~e (lamel) v stiskalnico, moramo najo‘je lamele vstaviti v sredino. Lepljenje dolgih in te‘kih nosilcev mora potekati tako, da tvorijo lamele, ki sestavljajo nosilec s ~elne strani na za~etku in koncu nosilca pravilen kvadrat ali pravokotnik.
^e nimamo na razpolago stiskalnice, uporabimo ro~no stiskanje s svorami (slika 12).
^e iz kakr{nihkoli razlogov vzamemo lepljenec iz stiskalnice pred iztekom ~asa stiskanja, je treba pred ponovnim stiskanjem na vsak spoj ponovno nanesti lepilo.
Stiskalnice stalno posodabljajo z dodatno opremo, ki vzdr‘uje potrebni pritisk brez delav~eve kontrole, kar vsekakor pove~uje produktivnost.
Pri zelo kratkih ~asih stiskanja, ocena mehkosti izcedka lepila ni merilo za potrebni ~as stiskanja. Lepilo se v spoju hitreje su{i kot v izcedku. Lepilo, ki se pocedi iz spoja, bo ostalo mehko {e nekaj ~asa potem, ko bomo vzeli lepljenec iz stiskalnice.
Kontrola nanosa lepila tako, da je izcedek minimalen, omogo~a:
1) prihranek porabljenega lepila,
Slika 8. Slabo prilegajo~ spoj, ki je posledica vdolbin v lepljencu
Slika 9. Slab spoj, ki je posledica nezadostnega skobljanja
Slika 10. Videz spoja, ~e je uporabljen pregrob brusni papir
ijaLeS 54(2002) 9

znanje za prakso
Slika 11. Zvezdasta stiskalnica
Slika 12. Stiskanje s  svorami
2)manj{o potrebo po ~i{~enju stiskalnice,
3) hitrej{e su{enje - vezanje lepila,
4) manj{e probleme pri razstavljanju plo{~, ki so se pri tem po nepotrebnem zlepile,
5) manj{o tendenco upadanja spojev zaradi prekomernega povi{anja vlage v lesu v bli‘ini spoja.
Z izbiro primernega lepila se {irinsko ali debelinsko lepljene plo{~e lahko formirajo tudi v polju visoke frekvence (slika 13). Ogrevanje lahko traja od 30 sekund do nekaj minut, odvisno od mo~i visokofrekven~nega generatorja, uporabljenega lepila, lepljene povr{ine, prileganja spojev, vsebnosti vlage in vrste lesa.
^as od nanosa lepila do stiskanja naj bo ~im kraj{i, da prepre~imo formiranje predebelega spoja.
Kvaliteto lepljenih plo{~ je treba dnevno kontrolirati tako, da nekaj spojev poru{imo. ^e nimamo na razpolago bolj{e opreme, uporabimo dleto. ^e pri kontroli ugotovimo preveliko odstopanje od zahtevane kvalitete, je treba takoj poiskati vzrok za slabo lepljenje.
Slika 13. Visokofrekven~na stiskalnica
novi diplomanti
CIGLER, Marko
Vpliv sestave in priprave za{~itnih sredstev na osnovi bakra in etanolamina na izpiranje bakra iz lesa
diplomsko delo (visoko{olski strokovni {tudij)
Mentor: PETRI^, Marko Recenzent: POHLEVEN, Franc
Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 2002
X, 42 str., 18 pregl., 7 sl., 5 pril., 17 vir., sl, sl/en
UDK 630*841.12
Zaradi dobrih fungicidnih lastnosti se za impregnacijo lesa mno`i~no uporabljajo spojine na osnovi bakra. Raziskovali smo, ali je za uporabo za{~itnih sredstev za les smiselno predhodno sintetizirati bakrov(II) oktanoat, ali lahko dose`emo dobro vez zgolj z ve~anjem bakrovega(II) sulfata in oktanojske kisline v vodni raztopini etanolamina. @eleli smo tudi ugotoviti vpliv okta-nojske kisline na izpiranje bakra iz lesa. Z razli~nimi impregnacijskimi sredstvi smo vakuumsko impregnirali vzorce smreke (Picea abies Karst.). Nato smo jih izpirali po dolo~lih standarda SIST ENV 1250/2. Vsebnost bakra v lesu smo dolo~ali z atomsko absorpcijsko spektroskopijo. Rezultati so pokazali, da po impregnaciji ni bistvenih razlik med izra~unanimi in izmerjenimi koncentracijami Cu. Dele` izpranega bakra je ve~ji pri vzorcih z vi{jimi navzemi, ad-sorpcija pri vi{jih pH vrednostih pa ve~ja kot pri ni`jih. Izpirljivost Cu iz impregniranega lesa je enaka, ~e aktivno substanco Cu(II) oktanoata ali les za{~itimo z raztopino Cu(II) sulfata in oktanojske kisline.
Klju~ne besede: bakrov(II) oktanoat, etanolamin, bakrovi karboksilati, navzem, izpiranje

ijaLeS 54(2002) 9
trokovne vesti
Oblikovane so nova vizija in klju~ne strategije JAVORA d.d.
avtor mag. Stojan KOKO[AR, Javor d.d.
Koncept uravnote‘enega sistema kazalnikov (BSC) v zadnjem desetletju v tujini velja za eno najpo-membnej{ih managerskih orodij. Tudi v Sloveniji je ‘e kar nekaj podjetij z uporabo te metode premagalo krizne razmere v poslovanju. Med njimi naj iz na{e panoge omenimo Alples in Lesnino. Tudi uprava Javora je sprejela odlo~itev, da se kot metodo vodenja podjetja za doseganje dolgoro~ne strate{ke usmeritve uvede sistem uravnote‘enih kazalnikov (BSC).
Zakaj se je BSC tako uveljavil? Omo-go~a namre~ celovit pregled nad u~inkovitostjo poslovanja podjetja, ki ni odvisna le od finan~nih kazalnikov, temve~ tudi od nefinan~nih, kot so: vidik poslovanja s kupci, vidik notranjih poslovnih procesov in vidik u~enja in rasti.
Pomembna prednost koncepta BSC je tudi v tem, da omogo~a usmeritev in uskladitev vseh vodstvenih ekip, poslovnih enot, ~love{kih virov, informacijske tehnologije in finan~nih virov s strategijo organizacije. Metoda omogo~a u~inkovito merjenje izvajanja strategij, kar je zelo pomembno z vidika njihovega dejanskega udejanjanja za doseganje ciljev poslovanja. V tem primeru lahko govorimo o strate{ko usmerjeni organizaciji, ki mora delovati na osnovi petih na~el, in sicer so to:
1. podjetje mora preoblikovati strategije v dejanja (uporaba BSC),
2.  uskladiti mora celotno organizacijo s strategijo (izraba sinergij),
3.  strategija se mora vklju~iti v vsakdanje delo zaposlenih (strate{ko razmi{ljanje),
4.  strategija mora postati nenehen proces (strate{ko u~enje) in
5.  spodbujanje sprememb mora postati stalna naloga najvi{jega vodstva podjetja (sistem strate{-kega managementa, proces vodenja ...).
Prvi korak po metodologiji BSC je bil narejen na nivoju delni{ke dru‘be, s ~imer je bil postavljen okvir za izvajanje projekta na nivoju odvisnih dru‘b. Managerski projektni tim je namre~ skupaj s strokovnim projektnim ti-mom opravil temeljito analizo na{ih notranjih prednosti in slabosti, na{ih zunanjih prilo‘nostih in nevarnosti, opravljena je bila analiza panog, v katerih poslujemo, analiza konkurence, s katero se sre~ujemo na trgu, z vidika tr‘ne mo~i in tr‘ne privla~nosti pa smo izdelali tudi analizo vseh na{ih proizvodnih programov.
Od analize do vizije
S tem smo natan~no opredelili trenutni notranji polo‘aj Javora ter
njegov polo‘aj glede na ni~ kaj prijazno okolje in konkurenco. Analiza je bila dobra osnova za razmi{ljanje o tem, kak{na naj bi bila vizija Javora za prihodnjih deset let, kam ho~e Javor priti, kak{no je njegovo poslanstvo …; zavedajo~ se, da mora vizija motivirati zaposlene, mora biti ambiciozna, mora biti hkrati preprosta in razumljiva, spodbujati mora sodelovanje vseh zaposlenih, v njih mora vzbujati ob~utek ponosa in pripadnosti.
Prav zaradi vsega na{tetega je vodstvo oblikovanju nove vizije oziroma velikega cilja posvetilo veliko pozornosti in ~asa. Pri snovanju vizije smo upo{tevali tudi temeljne vrednote, ki jih v Javoru ni malo. Naj na{tejemo samo nekatere: pripadnost, tradicija, znanje, korektnost v odnosih, vztrajnost, delavnost, po{tenost ... To je velik kapital, ki je skrit v ljudeh in pomeni veliko skupno energijo za doseganje velikega cilja (vizije).
Z upo{tevanjem vsega navedenega je uprava Javora objavila novo vizijo, ki se glasi:
“Postati pojem odli~nosti v lesni industriji Evrope”.
Na prvi pogled vizija deluje neskromno, vendar po ve~kratni poglobljeni razpravi je prevladala skupna ugotovitev, da je za nadaljnji obstoj, rast in razvoj Javora potrebno imeti visoko postavljen skupni velik cilj, za katerim morajo stati vsi zaposleni v podjetju. Brez doseganja od-li~nosti v naj{ir{em pomenu besede podjetja danes ne morejo ve~ zadovoljiti potreb kupcev in drugih zainteresiranih udele‘encev. ^e pa so pri tem neuspe{na, jih konkurenti prehitijo. S tem pa je v veliki meri ogro-‘en tudi sam obstoj podjetja.
^e si postavimo vpra{anje, kaj konkretno pomeni pojem odli~nosti za
ijaLeS 54(2002) 9

strokovne vesti
Javor in za zaposlene v Javoru, bi lahko to opredelili kot: odli~nost v medsebojnih odnosih, odli~nost v izdelkih, odli~nost v odnosih s kupci in dobavitelji, odli~nost v vodenju podjetja, odli~nost v sodelovanju z okoljem (kraj, ob~ina, dr‘ava), odli~nost v na{ih notranjih procesih

Dograditi ali doseči vse to je osnovni namen novo oblikovane vizije, ki pa bo uresničljiva le na ta način, če bodo osebni cilji vseh zaposlenih usklajeni z vizijo podjetja. Vsak bi si namreč moral na svojem delovnem mestu dnevno postaviti dve preprosti vprašanji, in sicer:
•  kaj sem danes pripomogel k doseganju vizije - odličnosti?
•  in ali sem danes deloval v skladu z našimi skupnimi vrednotami?
Doseganje nove vizije je torej skupna pot podjetja, na kateri je treba imeti veliko vztrajnosti in poguma in včasih tudi veliko tvegati. Vendar danes brez tveganja ni uspeha in brez vztrajnosti ni napredka.
Ključna področja in strategije
Oblikovanju nove vizije je sledilo oblikovanje ključnih strateških usmeritev oziroma strategij. Na ta način smo določili pot, po kateri bo vizija uresničena. Da bi Javor lahko postal strateško usmerjena organizacija, je treba delovanje celotne organizacije uskladiti s sprejeto strategijo, ali drugače povedano, strategija se mora vključiti v vsakdanje delo vseh zaposlenih. Prednost koncepta BSC je prav v tem, da so strategije oblikovane na vseh najpomembnejših področjih poslovanja podjetja.
Najpomembnejši vidik so odnosi s kupci, kjer smo najprej poskušali opredeliti, kakšno vrednost ponu-
Osnovni koncept BSC z vizijo in strategijami po posameznih podro~jih
jamo na{im kupcem. Odgovoriti smo morali na vpra{anja, ali kupcem ponujamo najbolj{e izdelke, ali jim nudimo dovolj dober servis, ali smo najhitrej{i ... Strategija, ki je povzela odgovore na vsa ta vpra{anja, je:
“Zadovoljevanje potreb klju~nih kupcev in razvoj dolgoro~nih odnosov z njimi” .
V vsaki Javorovi dru‘bi je namre~ manj{e {tevilo kupcev, ki pomenijo 80 % prodaje ali ve~. Pomembno je, da se osredoto~imo nanje, da poskrbimo, da bodo ostali tako pomembni, kot so danes. Obdr‘ati obstoje~e kupce je nekajkrat ceneje kot pridobivati nove. Druga skupina kupcev so tisti, ki imajo vse mo‘nosti, da pove-~ajo svoj obseg nabav pri nas in torej lahko jutri postanejo veliki.
Naslednje pomembno podro~je je podro~je u~enja in osebne rasti vseh zaposlenih. Vlaganje v ljudi je eden klju~nih dejavnikov za uspe{no bodo-~e poslovanje podjetja. Zadovoljstvo zaposlenih je osnova za u~inkovito in kvalitetno opravljeno delo. Na tem podro~ju se je izoblikovala naslednja strategija:
“Nenehno osvajanje, prenos, uporaba znanj in razvoj organizacijske kulture za doseganje ciljev podjetja”.
U~enje ‘e dolgo ni ve~ rezervirano samo za ~as, ko hodimo v {ole. Da smo kos izzivom svojega dela, se moramo nenehno u~iti. Tisto, ~esar se nau~imo, moramo prena{ati na svoje sodelavce. Pridobljeno znanje moramo znati uporabiti. Le tako bomo dosegali skupne cilje in bomo tudi jutri uspe{ni.

Les 54(2002) 9
strokovne vesti
Podro~je notranjih poslovnih procesov je klju~no za doseganje postavljenih ciljev znotraj podjetja. Optimalno oblikovani procesi so klju~ni vidik sedanjega in prihodnjega uspe{nega poslovanja podjetja, kar pomembno vpliva na zadovoljstvo obstoje~ih in potencialnih kupcev. Strategija za doseganje teh ciljev je naslednja:
“Dose~i stro{kovno u~inkovitost vseh procesov in kakovost njihovih rezultatov”.
Kaj to pomeni? Da se moramo pri svojem delu vsepovsod v podjetju obna{ati kot dobri gospodarji. Da moramo, kjerkoli je mogo~e, zni‘e-vati stro{ke in delati kar najbolj u~in-kovito. Da se moramo vedno potruditi, da je na{e delo brezhibno, ker lahko le na ta na~in proizvajamo od-li~ne izdelke, brez napak in po kon-kuren~ni ceni.
Izvedba strategij na prej{njih treh podro~jih se zrcali na finan~nem podro~ju. Finan~ni rezultat pove, ~e si pri izvajanju strategij uspe{en ali ne. Torej je finan~ni vidik posledica uspe{nega dela na prej{njih treh podro~jih, oziroma so finan~ni rezultati zgolj posledica delovanja podjetja v prej{njem obdobju. Strategija Javora na tem podro~ju je:
“Rast vrednosti podjetja in kratko-ro~no reinvestiranje dobi~ka”.
Na sliki na prej{nji strani je prikazan osnovni koncept BSC z vizijo in strategijami po posameznih pod-ro~jih.
Literatura
1.   Robert S. Kaplan, David P. Norton: Strate{ko usmerjena organizacija, GV Zalo‘ba, d.o.o., 2001
anotacije
PATOLOGIJA IN ZA[^ITA LESA
Prof. dr. Franc Pohleven, prof. biol. in asist. Miha Humar, univ. dipl. in`. lesarstva
COOPER, P.A.; JEREMIC, D.; TAYLOR, J.L.; UNG, Y.T.; KAZI, F. Effect of humic acid on leaching of CCA from treated wood Vpliv huminske kisline na izpiranje CCA soli iz za{~itenega lesa Forest Products Journal (2001) 51 (9) 73-77 (en., 16 ref.)
Biocidni pripravki na osnovi bakra, kroma in arzena (CCA) se obi~ajno uporabljajo za za{~ito lesa, ki je v stiku z zemljo (npr. drogovi za elektriko in telefon, ‘elezni{ki pragovi). Baker in krom se pri normalnih razmerah iz lesa zelo malo izpirata.
V  primeru, ko pa se za{~iten les nahaja na barju, kjer je v zemlji velika koli~ina huminskih kislin, pa lahko pride do ve~jega izpiranja aktivnih komponent. Tako postane za{~iten les manj odporen na {kodljivce in v razmeroma kratkem ~asu strohni. V praksi pa lahko s pove~anim izpiranjem aktivne komponente z organskimi kislinami razstrupljamo odslu-‘en za{~iten les.
V  ~lanku je opisan vpliv v naravi navzo~ih huminskih kislin na izpiranje bakra, kroma in arzena iz lesa. Poskuse so opravili v laboratoriju in naravnih razmerah. Laboratorijski eksperiment izpiranja je bil izveden pri standardnih pogojih (standard AWPA E-11-97). Ugotovili so, da ‘e manj{e koncentracije huminske kisline (1000 ppm) bistveno po-ve~ajo spro{~anje za{~itnih komponent iz lesa in sicer tako kroma kot bakra, vendar je izpiranje bakra izrazitej{e. Ugotovili so tudi, da je pri{lo
do ve~jega izpiranja, ~e so uporabili obi~ajno vodo in ne destilirane.
V drugem delu raziskave so izvedli {e terenski poskus in podrobno pre-u~ili nekaj vzorcev za{~itenih s CCA, ki so bili izpostavljeni dejanskim razmeram v naravi. Analiza za{~itenega lesa iz terenskih testov je pokazala, da se je iz zunanjega 5 mm sloja lesa, ki je bil v stiku z mokro barjansko zemljo, izlu‘ilo najve~ arzena, nekoliko manj bakra, najmanj pa kroma. Opazili so, da dele‘ arzena v za{~i-tenem lesu v uporabi pada hitreje kot dele‘ ostalih dveh komponent. Do podobnih rezultatov so pri{li pri za-{~itenem lesu, ki se je nahajal v zelo kisli zemlji, kakor tudi v zemlji z bolj nevtralnimi vrednostmi. Zaklju~ili so, da rezultati, ki so jih dobili v laboratoriju ne sovpadajo z rezultati testov v naravnem okolju, saj prisotnost naravnih huminskih kislin ni bistveno pove~ala izpiranje aktivnih komponent iz lesa. Po drugi strani pa predlagajo, da bi huminsko kislino, glede na rezultate laboratorijskega poskusa, lahko uporabili za razstrup-ljanje s CCA solmi za{~itenega odslu-‘enega odpadnega lesa.
www.slovino.com/super-e
Tel: 07/49 71 156 GSM: 041/73 02 02
IZDELUJEMO:     VRE^E     ZA EMBALA@O IN TRANSPORT
ijaLeS 54(2002) 9

strokovne vesti
Weinig - s proizvajalci masivnih plo{~ in predelovalci masivnega lesa
avtorica Fani POTOČNIK, univ. dipl. ek.
Firma Weinig ter njihov zastopnik, podjetje Intercet d.o.o. iz Kranja, sta tudi letos organizirala poslovno sre-~anje v mati~ni firmi v Tauberbisc-hofsheimu. Sre~anje je bilo namenjeno strokovnjakom iz lesnopredelovalnih podjetij, da jih seznanijo s lesnopredelovalnimi stroji in novitetami, zlasti za proizvodnjo masivnih plo{~.
Skupina Weinig je vodilna na pod-ro~ju lesnopredelovalnih strojev ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu. Tudi slovenska lesnopredelovalna podjetja jo poznajo. Po pripovedovanju gospoda Vinka Golmajerja, direktorja podjetja Intercet, delujejo njihovi stroji skoraj v vseh slovenskih lesnopredelovalnih podjetjih. Nekateri od njih so celo starej{i od 50 let.
Nekaj podatkov o skupini Weinig:
Za~etki proizvodnje segajo 100 let nazaj. Vzpon so dosegali z rastjo mati~nega podjetja in s pridru‘eva-njem podjetij, ki so dopolnjevala njihov osnovni proizvodni program lesnopredelovalnih strojev. Danes skupino Weinig predstavljajo naslednji veliki proizvajalci:
Weinig - vodilen na svetu v proizvodnji profilirnih strojev,
Waco - prvi v razredu skobeljnih in profilirnih strojev za velike kapacitete,
Grecon - visokozmogljive naprave
za dol‘insko lepljenje,
Dimter - prvi specialist za
optimirne ~elilnike in stiskalnice za lepljenje,
Raimann - vrhunska tehnologija strojev za raz‘agovanje,
Concept - svetovanje, planiranje, projektiranje, instaliranje celotnih proizvodnih procesov, zagon, izobra‘evanje, vzdr‘e-vanje.
V letu 2001 je skupina ustvarila skupaj 313 mio EUR realizacije z 2.167 zaposlenimi. Za raziskave in razvoj namenjajo letno od 9 do10 mio EUR. Ker se zavedajo pomembnosti izobra‘evanja, za te namene namenjajo letno okoli 5 mio EUR . Zelo spodbujajo razne oblike internega izobra‘evanja za svoje delavce zaradi potreb po specifi~nem znanju.
Pribli‘no 84 % realizacije ustvarijo na tujih trgih, kjer je na prvem mestu Amerika, sledi Rusija itd. V zadnjih letih so v Rusiji realizirali prek 70 projektov. Svoje podru‘nice imajo v {tevilnih dr‘avah Amerike, Evrope in Azije, drugje pa poobla{~ena zastopstva.
Slogan skupine Weinig je: Weinig nudi ve~! Zavedajo se, da uspeh njihovih kupcev ni odvisen samo od kvalitetne surovine in pomo‘nih materialov ampak poleg drugega tudi od kvalitetne obdelave lesa.
Njihove stroje odlikuje:
•  vrhunska tehnologija, ki sledi potrebam in zahtevam kupca,
•  non stop delovanje strojev, brez motenj in zastojev,
•  ohranitev vrednosti stroja pri nadaljnji prodaji,
•  optimalno organizirana servisna slu‘ba po vsem svetu.
S sodobnimi stroji omogo~ajo kupcem, da dosegajo naslednje cilje:
•  pove~ajo izkoristek lesa,
•  skraj{ajo izdelavne ~ase,
•  ravnanje s stroji je enostavno,
•  zagotavljajo proizvodnjo “just in time”.
Prihranki so torej v ~asu, surovinah in zalogah, kar se ka‘e v zmanj{anju stro{kov, ve~ji konkuren~nosti na trgu ter na koncu v ve~jem dobi~ku.
V njihovem programu so stroji tako za velike kapacitete industrijskih lesnopredelovalnih obratov kot za obrtne delavnice. Proizvodnja strojev je izklju~no po naro~ilu, torej za znanega kupca.
“Dnevi plošč”
Leto{njega sre~anja pod gornim naslovom se je udele‘ilo prek 80 strokovnjakov iz Slovenije in Hrva{ke. Uvodni del je bil namenjen predstavitvi skupine Weinig ter predavanju o trendih in trgu masivnih plo{~. Preostali del pa seznanjanju s tehno-

Les 54(2002) 9
trokovne vesti
Ralph Muhm - Weinigov vodja za jugovzhodno Evropo in Vinko Golmajer, Intercet
logijo, demonstracijo delovanja posameznih strojev ter individualnim pogovorom in informacijam ter novitetam.
Udele‘ence je pozdravil gospod dr. Dieter Jabs - podpredsednik skupine Weinig, odgovoren za proizvodnjo in razvoj. Ves ~as je bil na razpolago gospod Ralph Muhm – vodja za jugovzhodno Evropo. Izmenjaje pa {e drugi strokovnjaki.
Trg in trendi masivnih plo{~
Povpra{evanje po masivnem lesu in plo{~ah se pove~uje. Potro{niki postajajo vse bolj osve{~eni in se zavedajo “topline” lesa pri opremljanju bivalnih in delovnih prostorov in pri izgradnji hi{.
Danes so “in” kuhinje iz masivnega lesa, prav tako se pove~uje gradnja lesenih hi{ v Evropi. Za te namene in za proizvodnjo drugega masivnega pohi{tva se uporablja lepljen les oziroma lepljene masivne plo{~e. V pohi{tvu se zlasti uporabljajo lesovi listavcev, kjer odpade na bukev 42 %, na jel{o pa 40 %, sledijo breza, hrast
ijaLeS 54(2002) 9
itd. Les iglavcev se uporablja bolj v gradbeni{tvu. Tudi IKEA, kot naka-zovalka trendov, ima v ponudbi ~e-dalje ve~ pohi{tva iz listavcev. Po masivnih plo{~ah radi segajo tudi tisti, ki jim lastno ustvarjanje pomeni hobi.
Po oceni gospoda Lienerja, na osnovi podatkov Nordic Timber Council 2/ 2001 –Finska, je trenutna poraba lesa v Evropi 0,15 m3/prebivalca. V 10 letih naj bi porasla na 0,25 m3/ preb. Pri oceni 400 mio prebivalcev v Evropi, je pri~akovati pomanjkanje lesa. Zato je dobro, da se ‘e danes na to pripravimo. Med drugim tako, da les najoptimalneje izkori{~amo. Tudi precizni obdelovalni stroji lahko bistveno zmanj{ajo njegov odpadek.
Predstavitev delovanja strojev
Njihov kompletni program strojev je namenjen obdelavi masivnega lesa med su{ilnico in lakirnico.
V {olskem predstavitvenem centru so imeli na{i strokovnjaki prilo‘nost, da si ogledajo stroje, kako delujejo in si o posameznih pridobijo podrobne informacije. Razstavljeni so tudi najnovej{i, kot npr. Unimat 2000 – profilirni ve~stopenjski stroj, HS120 – naprava za dol‘insko spajanje, ProfiPress – stiskalnica za lepljenje in drugi. Bralci, ki jih Weinigov program zanima, lahko dobijo ustrezne informacije in prospektni material pri zastopni{ki firmi Intercet Tr‘i~ d.o.o. , 4000 Kranj, Ulica Mirka Vad-nova 1, tel.04/2041-506, fax. 04/ 2041-503, gsm: 041/617-219, Email: golmaje@attglobal.net ali po internetu www.intercet.si ali www.weinig.com
Svetovna uspe{nica skupine Weinig
Razmere v lesnopredelovalni industriji se spreminjajo. Vse ve~ je naro-
Demonstracija dela na stroju
~il za znanega kupca. Posledica tega je, da so serije postale manj{e, zato je potrebno ~esto spreminjati oziroma prekinjati proizvodni proces. Kdor ho~e dandanes biti na trgu v ospredju, mora hitro, racionalno in fleksibilno proizvajati. Profilirni ve~-stopenjski stroj Unimat 3000 Brillant – inovacija skupine Weinig -“pooseblja” vse te zahteve. Je vrhunec sodobne tehnike in ra~unalni{ke-ga znanja. Zdru`uje znanje visoko-kvalificiranih konstruktorjev ter in-`enirjev oziroma je zgrajen in dopolnjen na podlagi izku{enj dosedaj proizvedenih 50 000 profilirnih strojev.
Ravnanje s strojem je enostavno, saj upravljavca vodijo izpisana navodila na ekranu. Nov avtomatski vpenjalni sistem ”PowerLock” omogo~a lahkotno in hitro menjavo orodja. Pomnilnik stroja hrani podatke o vrstah profilov, dimenzij, vrsti lesa, vlagi in drugih potrebnih detajlih. Sistem optimira razli~na naro~ila tako, da so stro{ki izdelave razli~nih profilov najni‘ji. Dosega dvakrat ve~jo hitrost kot klasi~ni profilirni avtomati. Poleg drugega odlikuje Unimat 3000 Brillant menjava orodja. Zanjo potrebujemo le 5 minut, pri drugih profilir-nih strojih pa to traja 30-50 minut.
Obdelava lesa na takem profilirnem ve~stopenjskem stroju omogo~a proizvajalcem dosegati visoko kvaliteto obdelave, kratke dobavne roke, zadovoljne stranke ter ve~ji ekonomski u~inek.

strokovne vesti
Da je upravljanje z Unimat 3000 Brillant in menjava orodja res enostavna, sem se prepri~ala tudi sama, saj sem kot udele‘enka seminarja delo na njem preizkusila, drugi ude-le‘enci pa so potek lahko spremljali prek velikega ekrana v dvorani.
Weinig nudi ve~
Weinig je iz osnovnega podjetja zras-tel v skupino podjetij, ki lahko ponudi za predelavo masivnega lesa proizvodne stroje in linije za raz‘agovanje, optimiranje in profiliranje, lepljenje, torej za vse postopke do izdelave lesnih polizdelkov. ^eprav so na veliko podro~jih ‘e prvi na svetu, ‘elijo to postati s svojim celotnim programom. Konkurenca jih poizku{a dohajati in kopirati. Vendar so vedno korak pred drugimi. Svojim partnerjem so s servisom in drugimi storitvami vedno in povsod na razpolago, zato lahko re~ejo:Weinig nudi ve~. Kot piko na “i”na koncu lahko omenim, da njihove izdelke odlikuje tudi sodoben design. Zato je pojem Weinig v lesnopredelovalni industriji to, kar je Mercedes v avtomobilski industriji.
Obisk in dvodnevno dru‘enje tehnologov iz Slovenije in Hrva{ke je imel zelo velik pomen tudi zaradi medsebojnega spoznavanja in izmenjave mnenj in izku{enj.
Firma Intercet, kot zastopnik firme Weinig za Slovenijo, Hrvatsko in Makedonijo, je kompetenten partner, ki ima {iroko znanje, dolgoletne izku{nje in je stalno na razpolago strankam na omenjenem podro~ju.
Tako Weinig kot Intercet sta na strani proizvajalcev masivnih plo{~ ter drugih predelovalcev masivnega lesa s skupno ‘eljo, da tudi oni postanejo na svojih poslovnih podro~jih najbolj{i.

ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA
mag. Ale{ Stra`e
CARLSSON, P., TINNSTEN, M.:
Optimization of drying schedules adapted for a mixture of boards with distribution of sapwood and heartwood
Optimizacija su{ilnega programa za su{enje razli~nih kategorij lesa Drying technology, (2002) 20 (2): 403 – 418 (en. 19 ref.)
V  delu je predstavljen programsko distribuiran optimizacijski model za su{enje razli~nih kategorij ‘aganega lesa. Transportne procese pri su{enju lesa so simulirali z ra~unalni{kim programom ANALYSIS, dodatno implementiranim s programom JAM-W, ki omogo~a postavitev notranjih mej v materialu in definiranje razli~nih podro~ij ter njihovih lastnosti. Analizo su{ilnih napetosti in deformacij so re{evali s pomo~jo metode kon~nih elementov. Razvit opti-mizacijski program MMA (metoda gibljivih asimptot) z upo{tevanjem predhodno definiranih transportnih in napetostno-deformacijskih lastnosti minimizira ~as su{enja in notranje napetosti ‘aganega lesa razli~nih kategorij.
CRONIN, K., ABODYEH, K., CARO-CORRALES, J.: Probabilistic analysis and design of the industrial timber drying process
Verjetnostna analiza in na~rtova-nje industrijskega su{ilnega procesa
Drying technology, (2002) 20 (2): 307 – 324 (en. 16 ref.)
V  {tudiji je predstavljen razvit teo-reti~ni okvir, ki upo{teva vpliv na-klju~ne variabilnosti su{ilnih para-
metrov na izdelavo in parametre su-{ilnega programa. Izbran je enostaven, deterministi~en matemati~ni model su{enja lesa, ki pri klju~nih su{ilnih parametrih (za~etna vla‘-nost, temperatura su{enja, psihro-metrska razlika in ravnovesna vla‘-nost) upo{teva tudi njihovo variira-nje ter vpliv na proces. Izbran pristop omogo~a raziskovanje novih su{ilnih strategij, simulacijo novih su{ilnih programov in tehnik krmiljenja ter dolo~anje su{ilnih parametrov, ki zna~ilno in bistveno prispevajo k variabilnosti vla‘nosti lesa v {ar‘i.
ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA
dr. Leon Oblak, dr. Jo`e Kropiv{ek
DEVJAK, S. Optimizacijski model poslovnega sistema kot metodolo{ka podlaga uravnote•enemu sistemu kazalnikov poslovanja Uporabna informatika (2002) -(1) 30-38 (sl., 10 ref.)
Elemente pojma “sistem”, pri razvoju sistema kazalnikov, pogosto ne moremo ali ne znamo dovolj upo{te-vati. Uporaba kazalnikov ima predvsem za potrebe odlo~anja posebno prednost, kadar kazalniki tvorijo med seboj sistem. S tem razumemo, da kazalniki oblikujejo povezano celoto z razpoznavnimi vzro~no-po-sledi~nimi relacijami. Poznanih je nekaj sistemov kazalnikov, ve~inoma razvitih iz ra~unovodsko informacijskih sistemov. Avtor v prispevku prikazuje linearni program, kot sinte-ti~no metodo, za razvoj sistema kazalnikov. Primer obravnava kazalnike v procesu raz`agovanja hlodovine. Spoznamo lahko, da predstavljeni model zagotavlja sistemski pristop pri razvoju kazalnikov.
revijaLes 54(2002) 9
trokovne vesti
Informacijski portal slovenske lesne panoge (L-portal)
avtor: Bernard LIKAR, in`., Razvojni center za lesarstvo
O projektu
Cilj, ki smo si ga na osnovi analiz potreb podjetij zastavili v Razvojnem centru za lesarstvo, je organizirati sistem s podporo internetne tehnologije, ki bo omogo~al koncentracijo, preglednost in dostopnost do za panogo pomembnih informacij. Sistem bo olaj{al prenos informacij in znanja iz izobra‘evalnih, raziskovalnih in drugih ustanov ter virov informacij v podjetja. Drugi cilj pa je, da z L-portalom pospe{imo uporabo interneta v lesni panogi, ki ni zadovoljiva. Glede na trenutne trende v svetu - zdru‘evanje in poenostavljanje dostopa do specializiranih informacij s sodobnimi inter-netnimi orodji - se na{a predvidevanja tudi neprestano potrjujejo.
Ideja projekta glede informacijskega portala je na{la plodna tla tudi na GZS-Zdru‘enju lesarstva, ki je zagotovilo financiranje projekta. V skladu z na~rti GZS, ki vzpostavlja {ir{i gospodarski informacijski portal (informacijski portal slovenskega gospodarstva -IPSG), smo izvedli integracijo zasnove L-portala v sistem {ir{ega gospodarskega portala kot poskusnega in referen~nega portala za druge panoge.
Z uspe{nim vklju~evanjem v {ir{i informacijski portal slovenskega gospodarstva pri GZS je L-portal dokazal svojo pomembnost in pri-
mernost za lesno panogo v sedanjem ~asu izredno hitrega razvoja informacijske tehnologije in vsebin. Omeniti je treba, da je GZS-Zdru‘enje lesarstva pri tem odigralo spodbujevalno vlogo, s tem pa je L-portal dejansko prehitel razmi{ljanja v drugih panogah.
Zna~ilnosti L-portala
L-portal je po zasnovi popolnoma integriran v IPSG, kar pomeni, da deluje na istih programskih in sistemskih osnovah, ki jih je razvila GZS.
Strukturo pano‘nih informacijskih vsebin smo dolo~ili na osnovi ankete med slovenskimi lesnimi podjetji o potrebah po informacijah. S tem smo hoteli “zadeti” najbolj za‘elene informacije bodo~ih uporabnikov. Seveda pa je ta za~etna struktura informacij odprta za nadaljnjo {iritev, ~e bodo tako zahtevali uporabniki.
Informacijske vsebine L-portala so v manj{i meri zagotovljene iz vsebin
GZS, v ve~ji meri jih zagotavljajo dobavitelji specializiranih pano‘nih informacij. Mre‘o dobaviteljev vsebin sestavljajo izbrani strokovnjaki in
Slika 2. Videz odpiranja strukture L-portala
Slika 3. Primer OEI za podro~je ekologije
ijaLeS 54(2002) 9

strokovne vesti
panoge, ki s svojim znanjem, pregledom nad podro~jem in s svojimi viri informacij oblikujejo prispevke na dodeljenem podro~ju. Dobavitelj vsebin je za svoje podro~je odgovoren v smislu zagotavljanja verodostojnosti, aktualnosti in a‘urnosti. Za prenos prispevkov imajo dobavitelji vsebin na voljo internetni urejevalnik, s katerim lahko urejajo vsebine direktno v bazah podatkov GZS.
Osnovni gradnik L-portala (in tudi IPSG) je osnovna enota informacije (OEI), ki je standardizirana oblika za vnos vsebin v bazo podatkov GZS. S medsebojnim povezovanjem OEI-jev se tvori informacijski splet, ki omogo~a uporabniku hiter dostop do ‘elene informacije.
GZS-Zdru‘enje lesarstva bo ob~asno izvedlo analizo uporabe L-portala med podjetji ter na tej osnovi osve-‘evalo strukturo vsebin in mre‘o dobaviteljev.
Uporabni{ki vidik L-portala
L-portal je prvenstveno namenjen uporabnikom iz lesne panoge (zaposleni v podjetjih, institucijah ...). L-portal bo lahko uporabljal vsakdo, ki ima dostop do interneta.
Uporabniki bodo na L-portalu lahko na{li raznovrstne informacije, ki jih potrebujejo pri vsakodnevnem delu. Poleg tega bo uporabnik imel mo‘-nost za izmenjavo mnenj in izku{enj prek forumov, ki bodo odprti po posameznih podro~jih, ali pa bo lahko posredoval urednikom L-portala svoje ideje ali pripombe.
Mo‘nost, ki jo daje L-portal, je tudi naro~anje dolo~enih vsebin, ki bodo uporabniku dostavili prek elektronske po{te. Predvidoma bo L-portal odprt za javnost do konca leto{njega leta.
ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE
Karlovška 3, 1000 LJUBLJANA
Tel.: 01/421-46-60
Fax: 01/421-46-64
El. pošta: revija.lesZsiol.net
http://www.zls-zveza.si
CENIK KNJIG
Avtor/Naslov..............................................................................................................................................................................................................AA PC v SIT
UČBENIKI
KONSTRUKCIJE
Rozman V, Gaber.: Tehnično risanje in kons. dokumentacija.......................................................3.321,00
Rozman V: Konstrukcijski elementi - konstrukcije 2..................................................................................2.400,00
.........................................................................1.937,00
.......................................................................4.374,00
Rozman V.: Konstrukcije izdelkov - Konstrukcije 3 . Rozman V.: Snovanje pohi{tva .................................................................
TEHNOLOGIJA
Pipa, R.: Anatomija in tehnologija lesa.......................................................................................................................................993,00
Čermak, AA.: Furnirji in plošče............................................................................................................................................................3.449,00
Geršak, AA. ...: Sušenje lesa........................................................................................................................................................................2.219,00
Čermak, AA.: Tehnologija lesa 1 (PAAAI).................................................................................................................................2.151,00
G rose Ij, A.: Tehnologija lesa 2............................................................................................................................................................2.722,00
Tehnologija lesa 3...................................................................................................................................................................................................2.261,00
Arnič, A.: Vaje iz tehnologije....................................................................................................................................................................1.470,00
Sedej, F.,...: Tehnologija ^agarstva..................................................................................................................................................3.495,00
STROJI IN NAPRAVE
Geršak, AA.: Lesnoobdelovalni stroji................................................................................................................................................898,00
Geršak, AA.: Transportne naprave..........................................................................................................................................................8 6 700
Geršak, AA.: Stroji za primarno obdelavo..................................................................................................................................773,00
Geršak, AA.: Pnevmatične in hidravlične naprave.....................................................................................................679,00
Geršak, AA. ...: Stroji in naprave v lesarstvu.......................................................................................................................1.808,00
Prošek, AA....: Stroji za obdelavo lesa......................................................................................................................................5.838,00
ORGANIZACIJA
Steblovnik, Z.: Organizacija proizvodnje 3......................................................................................................................1.724,00
AAedjugorac, N.: Organizacija proizvodnje 4................................................................................................................1.637,00
Steblovnik, Z....: Podjetništvo................................................................................................................................................................3.072,00
Bizjak, J.: Organizacija dela................................................................................................................................................................................731,00
Bizjak, J.: Gospodarjenje in strokovno računstvo (PAAAI).........................................................................1.521,00
Bizjak, J.: Rešene naloge za učitelja (PAAAI).......................................................................................................................309,00
Steblovnik, Z. ...: Navodila za izdelavo mape in zaklj. izd. z mapo (PAAAI).....................1.704,00
Jelovčan, I....: Gospodarjenje................................................................................................................................................................2.910,00
PRIROČNIKI
Gorišek, Ž. ...: Sušenje lesa........................................................................................................................................................................2.550,00
Dimitrov T: Klima i prirodno sušenje drva....................................................................................................................4.500,00
AAihevc, S. ...: Obnovimo pohištvo...............................................................................................................................................1.000,00
Verk, E.: Proizvajalec pohištva in zadovoljen kupec..........................................................................................7900,00

Les 54(2002) 9
trokovne vesti
CutMaster2D -program za izdelavo krojnih listov
avtor:  Florjan [TIGL, univ. dipl. in`. les.
Izdelava krojnih listov za raz‘ago-vanje ivernih, vezanih, mizarskih in drugih lesnih plo{~ temelji na doseganju ~im ve~jega izkoristka. Poleg racionalne porabe plo{~ si ‘elimo imeti evidenco preostalih kosov plo{~, ki bi jih {e lahko koristno uporabili. Vemo, da je iskanje ostankov kosov lahko precej zamudno opravilo. [e ne dolgo nazaj smo se tega problema lotevali z ro~nim prera~u-navanjem in razporejanjem elementov dolo~enih mer po plo{~ah standardnih dimenzij. Nekateri to po-~nejo {e danes. @e razporeditev elementov po neoplemenitenih iver-nih plo{~ah, kjer smer postavitve elementa glede na njegovo dol‘ino oziroma {irino ni pomembna, pov-zro~a te‘ave.
[e ve~jih te‘av pa smo dele‘ni pri izdelavi krojnih listov na plo{~ah s smerjo lesnih vlaken, na primer pri iveralu.
Na tr‘i{~u se ‘e vrsto let pojavljajo programi, ki olaj{ajo delo pri optimizaciji raz‘agovanja plo{~. Ker operacijski sistem DOS po~asi za-pu{~a na{e ra~unalnike, so razvili programe, prilagojene grafi~nemu okolju, kot je na primer Windows.
Po brskanju na svetovnem medmre‘-ju sem na{el kar nekaj programov, ki ustrezajo zgoraj na{tetim zahtevam. Eden izmed njih se imenuje Cut-Master2D.
Po zagonu programa se pojavi pogovorno okno za vpisovanje podatkov. Preden se lotimo tega opravila, je potrebno opraviti nekatere nastavitve.
Nastavitve
Najprej moramo vpisati debelino ‘aginega lista. Izbiramo lahko med razli~nimi merskimi enotami (mm, cm, m). Pomembno je vpisati tudi mere ostankov pri raz‘agovanju, ki jih lahko {e nadalje uporabimo. Mo‘-na je tudi nastavitev nadmere pri rob-ljenju in pa cena glede na m² povr{ine plo{~e.
Izdelava krojnega lista
Prvo pogovorno okno je razdeljeno na dve polovici. Na levi polovici vpisujemo podatke, kot so ime, dol‘ina, {irina in koli~ina plo{~.
Na desni polovici pa vpisujemo ime, dol‘ino, {irino in koli~ino kosov. Ozna~imo tudi smer teksture, ~e ta obstaja. V primeru, da bomo robove oblepili z robnim trakom, ozna~imo {tevilo teh robov z 0, 1 ali 2.
Ko vnesemo ‘elene podatke, se odlo-~imo za ro~no ali avtomatsko vrsto prera~unavanja. Ro~no prera~unava-nje je malo bolj zamudno, vendar pa se da izkoristek plo{~e nekoliko po-ve~ati.
V drugem pogovornem oknu program grafi~no prika‘e krojne liste
posameznih plo{~, kjer spet lahko naredimo nekaj ro~nih popravkov, ~e se prikaz raz‘aga ne zdi najbolj primeren.
Statistika
Naj omenim le pomembnej{e sta-tisti~ne podatke, ki jih nudi program. To je {tevilo porabljenih plo{~ in njihov odstotek izkoristka. Program nas seznani s {tevilom in dimenzijami {e uporabnih kosov, glede na predhodne nastavitve. Tu je {e podatek o dol-‘inskih metrih potrebnega robnega traku. Na koncu program postre‘e {e z informacijo, kolik{na je vrednost porabljenih plo{~ in robnega traku, glede na vnesene cene. Na voljo je {e nekaj drugih podatkov, ki bi utegnili nekatere uporabnike zanimati.
Seveda lahko vse te izra~une shranimo v posamezne datoteke, s o katerimi vodimo evidenco o porabljenem in neporabljenem materialu. Vse skupaj po ‘elji natisnemo na tiskalniku.
Sklep
Program nudi ve~ino tistega, kar je njegov osnovni namen. To je optimizacija raz‘agovanja plo{~. Morda bo kdo pogre{al mo‘nost nastavitve nad-mere za grobi raz‘ag, vendar si lahko pomaga z nastavitvijo razli~ne debeline ‘aginega lista.
Osnovni jezik je angle{ki. Mo‘na je tudi nastavitev na srbski jezik. Slovenske verzije ‘al ni na voljo.
Program najdete na medmre‘ju, kjer ponujajo tudi demo verzijo. Naslov spletne strani je: http://www.cutmas-ter2d.com/, kjer si lahko ogledate demonstracijo delovanja programa in dobite ve~ informacij o samem programu. Programska datoteka je te‘ka vsega 1111 KB, kar shranite na eno samo disketo.
ijaLeS 54(2002) 9

strokovne vesti
Vzdrževanje sušilnice
vanja (su{enja lesa).
Preventivno vzdr‘evanje mora biti planirano. V spodnji preglednici je naveden in opisan splo{ni plan preventivnega vzdr‘evanja konvencio-nalne su{ilnice.
avtor Mirko GER[AK, univ. dipl. in`., SL[ Ljubljana
Vzdrževanje strojev in naprav zajema vse dejavnosti, ki so potrebne, da naprave pravilno in nemoteno delujejo. Z vzdrževanjem dosežemo, da sušilnica deluje predvideno življenjsko dobo, da se ne pokvari med obratovanjem, da lahko vzdržujemo predvideno klimo zraka, da so meritve natančne ipd. Samo v dobro vzdrževani sušilnici lahko les kvalitetno posušimo v predvidenem času.
Vzdrževanje je pomembno, ker sušilnica neprekinjeno obratuje v težavnih razmerah (visoka temperatura in vlažnost zraka ter agresiven zrak). Vzdrževanje sušilnice in vseh sestavnih delov predpiše proizvajalec. Navodila za vzdrževanje moramo strogo upoštevati.
Osnovna sistema vzdrževanja sta:
•  vzdrževanje po okvari stroja (korektivno),
•  preventivno vzdrževanje.
Vzdr‘evanje po okvari stroja
Stroj ali naprava obratuje do okvare, po okvari pa se pokvarjeni del zamenja ali popravi. Odstranjevanje okvare (popravilo) stroja traja določen čas, kar povzroči izpad proizvodnje. Trenutek izpada se ne more predvideti, zato je organizacijska in tehnološka priprava popravila slaba.
Pri sušilnici je pri okvari (prekinitvi delovanja) nevarnost nastanka napak.
Zaradi navedenih slabosti se vzdrževanje po okvari ne priporoča.
Preventivno vzdr‘evanje
Pri preventivnem vzdr‘evanju izrabljene dele su{ilnice zamenjamo z novimi ali popravimo, preden pride do okvare. Tako prepre~imo nepredvideno okvaro in s tem zastoj obrato-
Slika 1. Merilnik ravnovesne vla‘nosti lesa. Vzdr‘evanje je nujno pred vsakim su{enjem.
		
Sestavni del	Popravila, preizku{anje	Časovni razpored/pripomba
Ohi{je, kovinsko	Tesnjenje spojev sten in raznih razpok	Trimese~no, oz. po potrebi
zidano	Popravila ometa in premaza sten	
Vrata	Tesnilne gume vrat pregledati, o~istiti in namazati s smukcem, po{kodovana tesnila zamenjati	Mesečno
	Te~aje, zaklepe naoljiti, nale‘ne povr{ine	Mesečno
	o~istiti in nastaviti stisk vrat	
	Jeklene dele {~ititi pred korozijo	Trimesečno
Naprave za ogrevanje	Preveriti odpiranje in zapiranje ventilov ter enakomerno gretje grelnika – kontrola temperature	Trimesečno
	O~istiti grelnike	Trimese~no, ~i{~enje je lahko z izpihavanjem
	Očistiti lovilnik nečistoče	Trimese~no, oz. po potrebi
	Kontrola korozije, izbolj{anje za{~ite	
	Kondenzacijski lonec preveriti in izprazniti	
	(pri gretju s paro)	
Ventilatorji	Preveriti vrtenje rotorja, mazanje in	Trimese~no, oz. po navodilih
	zamenjava le‘ajev, kontrola pogona	Uporabiti mast in le‘aj za vi{je temperature
	O~istiti ventilatorje, merjenje hitrosti zraka	Letno
	v sušilnici	
Zračniki z loputami	Preveriti delovanje, nastaviti zapiranje, mazati zglobe loput	Mese~no, oz. po potrebi
Vla‘ilnik na vodo	Preveriti razpr{evanje {ob, {obe o~istiti vodnega kamna O~istiti lovilnik ne~isto~e (pri ventilu)	Trimesečno
Merilne naprave	Preveriti merilne kable, ~e so po{kodovani izolirati ali zamenjati in o~istiti priklju~ke	Po vsakem su{enju
	Vla‘no krpo pri psihrometru o~istiti	Pred vsakim su{enjem
	oz. zamenjati	
	Zamenjati listi~ lesa za merjenje	
	ravnovesne vlage	
Regulacijske naprave	Umerjanje in preverjanje natan~nosti	Letno, opravi proizvajalec
	regulacijske naprave	(servis)
Elektri~na naprava	Pregledati in po potrebi zamenjati	Letno, opravi proizvajalec
	izrabljene dele in elektromotorne pogone	(servis)
		

ijaLeS 54(2002) 9
trokovne vesti
Vsi moji lesovi (2.del)
avtor: prof. d r. Vinko ROZMAN
Dušica Kunaver, avtorica knjige ^ar lesa, v kateri je zbrala bogastvo ljudskih vedenj, verovanj in spoznanj o lesu, mi je za tiso priporo~ila naslednjo misel:
Na{i predniki so dobro vedeli, da je tisa strupeno
drevo. Vra‘everni pa so
nosili kos tisovine na ko‘i,
da se jim ni bilo treba bati
urokov.
Dogajanja v dru‘bi se lahko izrazijo v opredelitvi odnosa do lesa. Z Jo-žetom Kušarjem in Nikom Kraljem
sem se dogovarjal o njunem prispevku v ~asu slovenskega osamosvajanja, leta 1990 in 1991. Ku{ar je v tistem ~asu naletel v nekem pre~nem prerezu starega jelkovega trama na izrazito spremembo v {irinah branik (jelka je bila edina drevesna vrsta, ki smo jo omenili dvakrat; v tem primeru tudi edinkrat v pre~nem preseku). Asociacija na na{e osamosvajanje se je kar ponujala:
r------------------------------------------1
Drevo, ki je dolga desetletja ‘ivelo v senci mogo~nej{ih
dreves, je ostajalo neznatno v boju za obstoj. Ko pa so se mgo~niki umaknili, se je razrastlo in razvilo vse svoje, do tedaj zavrte mo~i.
V istem ~asu je tudi Niko Kralj pri lipi “pozabil” na njene lastnosti, saj je v njem zmagal simbolni pomen, ki ga ima za nas lipa.
I---------------------------------------------1
Lipov les je mehak kakor
slovanska du{a. Tak{ni
notranji slovanski podobi
smo sledili Slovenci v novi
domovini, zato ni ~udno, da
smo sprejeli lipov list za
razpoznavni znak
Povabljence, da bi mi o lesu kaj na kratko povedali ali napisali, sem seveda prepu{~al, da so se odlo~ali sami. Sentenco so zapisali sami ali pa smo jo oblikovali skupaj. Zadnjo besedo je imel na koncu {e lektor; v za~etku je bil to prof. Tone Vrhov-šek, kasneje pa prof. Andrej Česen. Veliki posegi v tekste niso bili potrebni, saj so bili stavki oblikovani premi{ljeno. @al mi je bilo, da nekaterih zapisov ali pripovedi ni bilo mo‘no (ali pa~?) zapisati tako, kot so bili zapisani ali povedani. To je bilo predvsem pri tistih, od katerih nisem mogel pri~akovati zapisov in sem sentenco moral zapisati sam. Zanimiv bi bil nare~ni zapis v kleni, doma~i besedi.
Ko mi je mizar Franc Stipič govoril o hrastu, seveda ni govoril o tem in onem in ne o str‘enovih trakovih
ampak o “{piglu”. Zapisal sem: zrcalo.
I---------------------------------------------1
Hrastovina je bila vedno zelo  cenjena zaradi svojih vsestranskih kvalitet, med
katerimi je tudi njeno
zrcalo”. Pri ro~ni obdelavi
je nekdaj zahtevala ve~je
mojstrstvo kakor danes, ko
vse obdelujemo strojno.
@al mi je, da nisem mogel zapisati povsem avtenti~nega odnosa do macesnovega lesa tako, kot mi ga je predstavil v svoji trentarsko obarvani pripovedi Tonči Pretner. Zanj je bil dober predvsem tisti macesen, ki je rasel na skali. Mogo~e sem po nepotrebnem to spremenil v “visoko v gorah”.
Nekdaj so lesene strehe iz
skodel zdr‘ale tudi do sto
let. Seveda pa smo
vzdr‘ljiv macesen dobili
visoko v gorah, kjer je bila
rast zaradi te‘avnih razmer
zelo po~asna.
Tako kot pri macesnu sem se tudi pri pripovedi o robiniji sre~al s poudarki o trajnosti tega lesa. Vinogradnik Maksimilijan Reya mi je razkril, da v Brdih za oporne kole v vinogradih uporabljajo namesto kostanja najpogosteje “akacijo”, ki je tam precej raz{irjena drevesna vrsta.
I---------------------------------------------1
Akacija, kot ponavadi |     pravimo robiniji, je v ~asu |          cvetenja pravi raj za
|    ~ebele. V vinogradih pa so pri nas oporni koli iz mladih akacij zaradi njihove trajnosti skoraj nenadomestljivi.
ijaLeS 54(2002) 9

strokovne vesti
Ko govorim o zapisih, ki jih je bilo treba “prilagajati”, naj omenim izkušnjo s študenti Oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost. Z njimi sem hotel, da bi nekako skupinsko opredelili brezo. Nakazal sem jim, kaj bi želel. Razprava pa je krenila v smeri neresnosti, ki pa se je na koncu umirila. Na koncu smo z združenimi močmi zapisali:
I---------------------------------------------1
Pri brezi najprej pomislimo
na njeno podobo v
pokrajini, nato na vonj
gorečega lesa v kaminu.
Šele potem na rahlo
rumenkast les svilnatega
sijaja z rdečkasto rjavimi
pegami, ki ga za izdelke
najbolje znajo uporabljati
Skandinavci.
Oblikovalci naj bi bili tisti, ki najpogosteje določajo izbiro vrste lesa. Zato pri njih pričakujemo najbolj prefinjene opredelitve predvsem o vizualnih vrednosti posameznih lesov. Oblikovalec Tone Pogačnik se je “preizkušal” na brestu.
I---------------------------------------------1
Za brestov les se
oblikovalci ne odločajo
pogosto. Njegova izrazita
in zanimiva tekstura s široko barvno paleto hitrih prehodov od zelenkastih do sivo rdečih odtenkov pa skoraj kliče k uporabi za ekskluzivnejše izdelke.
Kolegica Ljerka Finžgar je hruško-vino predstavila s podobnimi poudarki.
V vsakem materialu je kaj
enkratnega, vendar je
hruškovina tisti plemeniti
les, ki je mizarje vedno
privabljal. Njegova
čudovita rdečkasta barva
brez naravnega sijaja
polno oživi šele s
površinsko obdelavo, ima
dobre možnosti obdelovanja kljub pogosto zaviti rasti, necepljivost in trdota pa sta prednosti, ki
pogosto vplivata na
oblikovalce, če pripravljajo
kaj posebnega.
V dosedanjih predstavitvah seveda vendarle prevladujejo omembe tehnične lastnosti lesa; nekateri pa so mi to posebej poudarjali. Logično je, da je Slavko Mihevc, strokovnjak kakršen je, v kratki predstavitvi bukovine poudaril prav to.
Bukovina, ki nekdaj pri
izdelovanju pohištva ni
bila spoštovana, je zaradi
manj zahtevne obdelave in
enostavne teksture s
časom postala bolj
cenjena. Vendar bukov les
hitro podleže
dimenzijskemu
spreminjanju, krivljenju in
pokanju ter napadom gliv.
Lesarski tehnik Borut Kričej je
predstavil jesen predvsem z vidika svojega dela — ukvarjanja s površinsko obdelavo.
I---------------------------------------------1
Med svetlejšimi lesovi je
jesenovina glede na njeno
naravno rast in smer
obdelave med najbolj
slikovitimi. Žal pa nam s
površinskim obdelovanjem
za zdaj še ni uspelo
preprečiti njegovega
kasnejšega temnenja.
Gaber je z izhodišči poudarjanja tehničnih lastnosti predstavil lesarski tehnik Venčeslav Koderman, ki se je s tem lesom ukvarjal večino svojega službenega časa v tovarni Utensilia.
Nekdaj so gaber najbolj
cenili kolarji, čeprav so les
težko obdelovali; pogosto
jim je pokal in se krivil.
Vendar zaradi trdote,
žilavosti ter majhne
obrabljivosti komprimirano
gabrovino v industriji še
vedno uporabljajo za
izdelavo tkalskih čolničkov.
Šele predlani smo prvič predstavili zadnjo stran platnic v barvah. Začeli smo z brekom in letos nadaljevali s skoršem. Šele s barvami smo pravzaprav začeli predstavljati les v njegovi resnični podobi.
Omenil sem, da sem pri nekaterih občudoval tenkočutnost odnosa do obravnavane vrste lesa. Pogovor z Marjanom Kotarjem, ki je gozdarski strokovnjak, je bil pravo doživetje, ko mi je odkrival brek, zame neznano drevesno vrsto.
Zanimivi zapiski s tega pogovora so se mi ohranili. Kako povedati, da ta les na zahodu dosega ceno do 30.000 DEM za m3 (bilo je predlani). Na koncu je bila cena imenovana kot

ijaLeS 54(2002) 9
trokovne vesti
“vrtoglava”. Ob besedi “aristokratski”, ki se ji je hotel izogniti, potem pa jo vseeno obdržal v narekovaju, so bile še besede: resnobnost, eleganca, cenjenost ... I---------------------------------------------1
Razen gozdarjev in botanikov je malo ljudi, ki
poznajo “aristokratski”
brek Drevo nas preseneča
v času cvetenja pa tudi s
svojimi plodovi. Zaradi
posebnih estetskih in
tehničnih lastnosti danes
dosegajo cene tega lesa
vrtoglave višine.
I___________________________I
Idejo, da sem povpraševal po breku, mi je dal Vinko Velušček, ko sem mu potožil, da mi je začelo zmanjkovati domačih drevesnih vrst. Kot dober poznavalec in občudovalec lesov mi je takoj začel naštevati spregledane, manj znane lesove z zanimivimi lastnostmi: najprej brek, pa skorš, jere-biko, mokovec, nagnoj ... Letos sem ga prosil, da mi je predstavil skorš.
Skorš je zaradi svojih posebnih in plemenitih lastnosti visoko cenjen; grozi pa mu iztrebljenje, saj v gozdu ali na travniku naletimo le še na posamezna drevesa. Zato v zadnjem času to lepo drevo poizkušajo načrtno razširjati.
I---------------------------------------------1
Skoršev les je izredno
težak elastičen, se težko
cepi, malo poka in se lepo
gladi. Njegova slikovitost je
razpeta od blede peščene
do rahlo rdečkaste barve.
Spoštovana skorševina se
uporablja za izdelavo
dragocenega pohištva,
glasbil, v umetniškem
mizarstvu pa za izdelavo
skulptur.
I___________________________I
ijaLeS 54(2002) 9
Kasneje, ko so bili zapisi objavljeni, z ljudmi s katerimi sem sodeloval nisem, več razpravljal o zapisanem. Ob tem mojem sedanjem pisanju pa sem vendarle želel ponovno spregovoriti vsaj z dr. Torellijem. Njegova sentenca, zapisana pred 13 leti, je opozarjala na dramatično stanje, v katerem se je znašla jelka. Sam avtor pa je že takrat menil, da so bili stavki nekoliko patetični. In danes? Pogovorila sva se ... Danes pravi, da so sanitarni poseki v zadnjem času situacijo jelke vsaj na videz zboljšali; in da za nekdanjo katastrofalno stanje jelke mogoče onesnaževanje okolja ni bil edini vzrok. Sicer pa, da tako imenovanih šest “Helsinških kriterijev” iz leta 1993 obljublja boljše čase za gozd in les. V gozdarstvu so tako pozornost začeli načrtno posvečati tudi minoritetnim vrstam, ki so začele izginevati v gozdu, tako kot je izginil npr. visoko cenjen brek. Tudi uveljavljanje sonaravnega gospodarjenja z gozdom naj bi v bodočnosti zagotovilo naša optimistična pričakovanja.
Srečanja z ljudmi, ki so mi pravzaprav pomagali so bila doživetja. ki so se mi globoko vtisnila v spomin. Les me na razne načine spremlja skozi vse živ-
ljenje, ob teh srečavanjih z ljudmi pa sem se pogosto samokritično zalotil pri misli, kako malo vem o lesovih, kako površno jih poznam, kako neizostrene občutke imam in kako minimalne so moje sposobnosti za navdušenja. Spoznal sem, na koliko različnih načinov lahko gledamo na les: za nekoga je zanimiv predvsem kot izziv za obdelavo, drugega navdušuje njegov videz, nekdo izpostavlja njegovo trajnost, spet drugemu se zdi pomembna njegova ekskluzivnost, pa ogroženost drevesne vrste zaradi onesnaževanja okolja ... Sem ob vsem tem spoznal kaj novega? Čuditi sem se začel njegovim neomejenostim, začutil sem, da mogoče sam nimam prave sposobnosti za oboževanje, spoznal pa sem zato čudenje. Razmišljam o tem naravnem čudu, ki po preminutju živi naprej s povsem drugo funkcijo od prejšnje. Les - ta nema priča nekdanjega življenja, priča o minljivosti vsega na tem svetu, ki pa mu, če bedimo nad njim, lahko zagotovimo življenje^) še tisočletja. Les, ki nam daje oporo, zagotavlja trdnost našega okolja, prilagodljivost, elastičnost, ki ustvarja zvenenje ... Tako kot se čudimo skrivnosti življenja, se lahko čudimo tudi skrivnostim lesa. D

strokovne vesti
Podiplomski {tudij na Virginia Polytechnic Institute and State University
avtor dr. Milan [ERNEK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina c. VIII/34, 1000 Ljubljana
Virginia Polytechnic Institute and State University, ali na kratko Virginia Tech, je bila ustanovljena 1872 leta. Nahaja se v Blacksburgu v Virginiji, slabih 400 km jugozahodno od glavnega mesta ZDA, Washingtona. Univerza ima osem fakultet (colleges), ki ponujajo 60 dodiplomskih in 110 podiplomskih {tudijskih programov. Virginia Tech, ki se uvr{~a med 50 naj-bolj{ih univerz v ZDA, je s 25.000 {tudenti najve~ja visoko{olska ustanova v Virginiji. Univerza je organizirana v obliki kampusa (campus), ki obsega ~ez sto zgradb in raziskovalnih centrov ter lastno letali{~e.
Kampus univerze Virgina Tech
Burruss Hall, osrednja zgradba univerze Virginia Tech
Podiplomski {tudij, ki je na Virginia Tech organiziran v pomladnem in jesenskem semestru ter dveh kratkih letnih semestrih, temelji na kreditnem sistemu. [tudent mora zbrati dolo~eno {tevilo kreditnih to~k (credit points) za uspe{en zaklju~ek {tu-dija. Kreditne to~ke pridobi {tudent z uspe{nim opravljanjem izpitov, s seminarji, z raziskovalnim delom in s samostojnim {tudijem. Izpit obi~aj-no {teje 1 - 4 kreditne to~ke, kar je odvisno od {tevila ur predavanj in zahtevnosti predmeta. Seminar navadno {teje 1 to~ko, raziskovalno delo in samostojni {tudij pa glede na njegovo intenzivnost do 12 kreditnih to~k v semestru. Podiplomski {tudent lahko vpi{e do 12 to~k/semester oziroma do 18 to~k/semester, ~e je samopla~nik.
Za magistrski {tudij je potrebno osvojiti najmanj 30 kreditnih to~k, od tega 20 ali ve~ z opravljanjem izpitov in najmanj 10 z raziskovalnim delom. [tudij traja v povpre~ju dve leti, {tu-dent v tem ~asu opravi od 6 do 8 izpitov, opravi raziskavo, napi{e magistrsko delo in ga zagovarja. Za doktorski {tudij je potrebno osvojiti najmanj 90 kreditnih to~k, in sicer vsaj 30 z opravljanjem izpitov in najmanj 60 z raziskovalnim delom. Doktorski {tudij je lahko direkten ali pa nadaljevanje {tudija po kon~anem magisteriju. V tem primeru se {tudentu v kon~ni se{tevek {tejejo to~ke, pridob-
ljene z magisterijem. Doktorski {tu-dij po magisteriju traja navadno 3 leta. V tem ~asu {tudent izvede obse‘en eksperiment, napi{e doktorsko disertacijo in opravi dodatnih 6 do 10 izpitov.
Nabor izpitov {tudent predstavi v {tudijskem planu (study plan), kjer ~asovno opredeli potek vseh {tudij-skih in raziskovalnih aktivnosti. Vsak podiplomski {tudent lesarstva mora opraviti izpite iz naslednjih obveznih predmetov: anatomija in kemija lesa, fizikalne in mehanske lastnosti lesa, tr‘enje in ekonomika lesarstva ter statistika I in II. V vsakem semestru je obvezen tudi obisk seminarja (wood seminar), kjer {tudent predstavi svoje raziskovalno delo ali pa poslu{a predavanje gostujo~ih profesorjev. Druge predmete vpi{e {tu-dent glede na interes in podro~je, za katerega se bo specializiral. Veliko je sodelovanja z drugimi fakultetami, kjer lahko podiplomski {tudent lesarstva nabira dodatno znanje s pod-ro~ja kemije, mehanike, materialov, ra~unalni{tva idr. V prvem {tudij-skem letu mora {tudent pripraviti tudi delovni na~rt (work plan) za izvedbo raziskave, ki ga po ‘elji lahko zagovarja pred izbrano komisijo. S tem dobi veliko koristnih napotkov za uspe{nej{e izvajanje raziskave. Nemalokrat pa ga ~lani komisije tudi opozorijo na dejavnike, ki jih je morebiti spregledal in bi lahko imeli kri-ti~en vpliv na potek raziskave.

ijaLeS 54(2002) 9
trokovne vesti
Podiplomski študent se intenzivno posveti raziskovalnemu delu v drugem študijskem letu, saj je v prvih dveh semestrih predvsem zaposlen s predavanji in z opravljanjem izpitov. Večina predmetov je sestavljena iz predavanj in vaj. Obisk na predavanjih ni obvezen, vendar je udeležba vedno zelo visoka. To je zaradi tega, ker sodelovanje pri predavanjih šteje do 10 % pri skupni oceni in ker je veliko sprotnega dela v obliki seminarjev, kvizov in domačih nalog, ki jih je brez obiskovanja predavanj veliko težje reševati. Veliko je tudi skupinskega dela, kar je še dodatni razlog za reden obisk predavanj. Skupina namreč sama oceni, kolikšen je bil prispevek posameznika pri skupinskih aktivnostih. Pri vajah, katerih obisk je obvezen, študent opravlja meritve in opravlja krajše poskuse, ki so tematsko vezani na predavanja.
Profesorji preverjajo znanje študentov na več načinov, običajno pa z vmesnim (midterm exam) in končnim (final exam) izpitom. Izpitni rok je samo eden, zato sta delavnost in resnost študentov visoka. Končna ocena predavanj je seštevek vseh zbranih točk, pridobljenih z različnimi oblikami preverjanja znanja. Priden študent si lahko že pred končnim izpitom zagotovi potrebno število točk za pozitivno oceno. V splošnem je ocena sestavljena iz:
•  10 % za sodelovanje na predavanjih,
•  15 % za domače naloge,
•  15 % za seminarsko nalogo,
•  30 % vmesni izpit in
•  30 % končni izpit.
Ta razdelitev seveda variira glede na naravo predmeta in zahteve profesorja, vendar je ocena vedno sestavljena iz več delov. Vaje se ocenjujejo posebej. Končna ocena (final grade)
ijaLes 54(2002) 9
je se{tevek ocene predavanj in vaj. Najvi{ja ocena je A, ki kvantitativno pomeni 4. Vrste ocen in njihova {te-vil~na vrednost je prikazana v preglednici 1. Podiplomski {tudent, ki mu {olnino financira industrija ali druga ustanova, mora v povpre~ju dose~i najmanj oceno B. Prav tako naj tak {tudent ne bi imel ocene ni‘je od C. Tisti, ki je neuspe{en, lahko vpi{e isti predmet naslednje leto in opravlja izpit ponovno.
Oblike preverjanja znanja na izpitih so razli~ne. Pisni izpit lahko poteka brez uporabe kakr{nega koli gradiva (closed book and notes), vendar so v tem primeru vpra{anja kratka in manj zahtevna. Izpit lahko poteka tudi z uporabo zapiskov ali drugega gradiva (open book and notes), vendar pa so vpra{anja potem te‘ja. Navadno so zastavljena tako, da mora {tudent razviti lastno pot do re{itve oziroma odgovora, s tem da ~rpa do-lo~ene ideje ali informacije iz literature. [tudent lahko pi{e izpit tudi doma (take home exam). Ta izpit je bodisi “zaprtega” ali “odprtega” tipa. Navadno je dovoljena uporaba kakr{ne koli literature, le posvetovanje z drugimi ni dovoljeno. Vpra-
Preglednica 1. Ocene na visoko{olskem {tudiju v ZDA in primerjava s slovenskimi ocenami
Vrsta                 [tevil~na              Ekvivalentna
ocene              vrednost           ocena v Sloveniji
A	4,0	10,00
A-	3,7	9,25
B+	3,3	8,25
B	3,0	750
B-	2,7	6,75
C+	2,3	5,75
C	2,0	5,00
C-	1,7	4,25
D+	1,3	3,25
D	1,0	2,50
D-	0,7	1,75
F	0,0	0,00
{anja so take narave, da direktnih odgovorov ni mogo~e najti v nobeni knjigi. [tudent mora pokazati sposobnost dedukcije in sinteze znanja, ki ga je osvojil med predavanji, da lahko uspe{no analizira izpitni problem. Preverjanje znanja je v~asih tudi ustno, kar je odvisno od narave predmeta in zahtev profesorja.
[tudijska literatura je na voljo v knjigarnah in v knji‘nicah. Osnovno gradivo mora {tudent kupiti v specializirani knjigarni, drugo literaturo pa si lahko izposodi v knji‘nici. Newman Library, ki je osrednja univerzitetna knji‘nica, razpolaga z vso pomembnej{o literaturo s tehni~ne-ga podro~ja. [tudent si lahko hkrati izposodi do sto knjig za tri mesece z mo‘nostjo trimese~nega podalj{anja. Ve~ina znanstvenih in strokovnih revij je dostopna v elektronski obliki. Podobno je z zapiski za predavanja, ki jih marsikateri profesor vsaj en dan pred predavanjem objavi na svoji spletni strani ali pa prinese kopije zapiskov na predavanje in jih razdeli slu{ateljem. Namen tega je, da {tu-dent porabi ~im manj ~asa za zapiso– vanje in tem ve~ ~asa za poslu{anje profesorjeve razlage. V predavanje je obi~ajno vklju~eno veliko demonstracij za pojasnitev dolo~enih zakonitosti. Na~in podajanja snovi je zelo raznolik, od uporabe table, prosoj-nic, diapozitivov, video posnetkov, ra~unalni{ko podprtih predstavitev (Power Point) ipd. Pri nekaterih predmetih je omogo~eno tudi spremljanje predavanj na daljavo (distance learning) prek interneta.
Raziskovalno delo opravlja {tudent na oddelku, kjer je vpisan, ali pa v raziskovalnih centrih. Na voljo ima ve~ino najnovej{e raziskovalne opreme, sodobne naprave za testiranje in celo nekaj poskusnih obratov (pilotplant), v katerih lahko svoje ideje

strokovne vesti
realizira v obliki novega materiala ali izdelka. Nemalo teh idej kasneje za‘ivi v industrijski proizvodnji. Virginia Tech je vodilna institucija na podro~ju aplikativnih in industrijskih raziskav ter se uvr{~a med prvih deset ustanov v ZDA po {tevilu objavljenih patentov.
[tudent mora za osvojitev doktorskega naziva opraviti {e dva izpita, ki ne prina{ata kreditnih to~k. Prvi izpit je kvalifikacijski izpit (qualifying examination), ki ga {tudent navadno opravlja po kon~anem prvem letu doktorskega {tudija. Kot ime pove, je to preizku{nja, s katero kandidat doka‘e, da obvlada dolo~eno znanstveno podro~je. V primeru lesarstva je ta izpit razdeljen na {est podro~ij: anatomija lesa, kemija lesa, fizika lesa, mehanika lesa, ekonomika lesarstva in splo{no podro~je, ki navadno obsega opis tehnologije v lesarstvu ali temo iz znanstveno raziskovalnih metod. Izpit je razdeljen v dva sklopa po 3 ure, pri ~emer je za vsako podro~je na voljo ena ura. [tu-dent uspe{no opravi izpit, ~e je pozitivno odgovoril na vpra{anja iz petih podro~ij. Neuspe{en kandidat lahko izpit enkrat ponavlja ali pa odstopi od nadaljevanja doktorskega {tudija.
Drugi izpit je preliminarni izpit (preliminary examination), ki ga mora {tudent opraviti vsaj devet mesecev pred zagovorom doktorata, vendar pa navadno {ele, ko je opravil ve~ino predvidenih izpitov. Kdor opravi ta izpit, ima vrata do doktorata odprta. Ve~ina {tudentov meni, da je “prelim” te`ji kot “defence”, ki v {tudent-skem `argonu pomeni zagovor disertacije. Preliminarni izpit se lahko ponavlja enkrat, izjemoma {e drugi~ z dovoljenjem komisije. Izpit obsega pripravo predloga za raziskovalni projekt (project proposal) in njegov zagovor. [tudent najprej izbere tri

raziskovalne teme s podro~ja lesarstva, ki {e niso raziskane. Komisija, ki {teje pet ali ve~ ~lanov (najmanj eden mora biti z druge fakultete), izbere naslov in prosi {tudenta, da pripravi predlog projekta. Delo mora biti pisano v skladu s pravili o prijavi projektov v ZDA in mora biti realno zasnovano - veliko predlogov za raziskovalne projekte je kasneje dejansko realiziranih. Z uspe{no opravljenim preliminarnim izpitom {tudent doka`e, da je sposoben samostojne zasnove raziskave in re{evanja znanstvenih problemov.
Ko {tudent opravi vse izpite in napi{e disertacijo, lahko pristopi k zagovoru oziroma kon~nemu izpitu. Prvi del zagovora je javna predstavitev raziskovalnega dela, drugi del zagovora pa poteka samo ob navzo~nosti komisije. Ta del traja do 3 ure, {tudent pa odgovarja na vpra{anja, ki so neposredno ali posredno povezana s temo doktorske disertacije. Poleg tega mora pojasniti razlage, ki so nena-tan~ne, in odpraviti morebitne napake. Po uspe{nem zagovoru ima {tu-dent na voljo dva tedna, da vnese vse popravke in dopolni doktorsko disertacijo. Nato jo mora v elektronski obliki oddati v univerzitetno knji‘-nico, kar je zadnja obveznost pred prejemom diplome.
Sve~ana podelitev doktorskih in magistrskih diplom (graduation and commencement) je ob koncu semestra in poteka po posebnem protokolu. Diplomant, ki mora nositi posebno ~rno haljo in {tirioglato kapo s cofom (vsaka fakulteta ima svojo barvo), je poklican na oder, kjer ga njegov mentor simboli~no ogrne s posebnim ogrinjalom (gown), rektor univerze pa mu ~estita in izro~i diplomo. S tem dejanjem diplomant uradno kon~a izobra‘evanje in dobi pravico do uporabe osvojenega naziva.
Magistrski in doktorski naslov, pridobljen na Virginia Tech, je v ZDA zelo cenjen, zato diplomant zlahka najde slu‘bo bodisi na univerzi ali in-{titutih, predvsem pa v industriji, katere predstavniki ‘e pol leta pred koncem {tudija z intervjuvanjem {tu-dentov i{~ejo perspektivne raziskovalce za svoje podjetje.
Viri:
1. Graduate bulletin. 2002. Virginia Polytechnic Insti-
tute and State University
2. http://www.vt.edu/
ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA
dr. Leon Oblak, dr. Jo`e Kropiv{ek
WERBER, B., ZUPAN^I^, J. Klju~ni dejavniki uspeha v malih podjetjih v Sloveniji Organizacija (2002) - (2) 82-89 (sl., 38 ref.)
Predstavljeni in analizirani so rezultati empiri~ne raziskave klju~nih dejavnikov uspe{ne uporabe IS v malih podjetjih, ki je bila izvedena med 122 malimi slovenskimi podjetji v Sloveniji. Pokazalo se je, da imajo podjetja, v katerih imajo lastniki/direktorji podjetij vi{jo formalno izobrazbo, ve~ znanja s podro~ja ra~unalni{tva in podpirajo sodelovanje zaposlenih pri nabavi informacijske opreme, kot tudi podjetja z ve~ zaposlenimi, z ve~ strojne in programske opreme in tista, ki poslovno sodelujejo z ve~jimi podjetji, izvajajo ve~ izobra‘evanja in uporabljajo internet in tudi bolj us-pe{no uporabljajo IS. Pokazalo se je tudi, da konkurenca iz okolja, delovne izku{nje lastnika, starost podjetja, ocena ekonomi~nosti uporabe programskih re{itev, {tevilo kupcev ter stopnja opredeljenosti strategije podjetja bistveno ne vplivajo na us-pe{no uporabo IS.
ijaLeS 54(2002) 9
ars les
Kot ~lani Zdru‘enja rezbarjev modelarjev lesa Slovenije in Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega dru-{tva Solkan, smo se Stanislav Hrovatin iz Vitovelj, Darko Po‘enel iz Aj-dov{~ine in jaz, Marijan Vodnik iz Dom‘al, odzvali vabilu in se udele‘ili prireditve “^arobnost lesa” v mestecu Sutrio, ki le‘i pod Karnskimi Alpami, 10 km severno od Tolmezza v Italiji. Ta praznik rezbarstva se v tem kraju praznuje ‘e drugo desetletje, vedno prvo nedeljo v septembru, letos je bilo to 1.9.2002. Program praznovanja se je pri~el na predve~er, ko smo sodelovali pri otvoritvi nove trgovine z rezbarskim orodjem avstrijskega izdelovalca Stubaia. Ob pogostitvi smo se sre~ali vsi udele‘enci, ve~er pa se je kon~al s prijetnim koncertom godbe na pihala v odprtem ve~ernem avditoriju.
V nedeljskem jutru je Sutrio na 35 izbranih lokacijah za~el dobivati pravo prazni~no podobo. Tudi rahel de‘ ni mogel zmotiti prijetnega do‘ivetja. Mi trije smo z razstavnimi eksponati o‘ivili razstavni prostor {tev. 13 in z Darkom sva pri~ela klesati izbrani deli: on mladi globoki relief vinske trte, jaz pa skulpturo dru‘ine s {tirimi igrivimi otroki v hru{evem lesu. Oba sva se prvi~ sre~ala s “~arobnostjo lesa” v Sutriu, ~eprav sem ‘e v zimskem ~asu razstavljal enega od eksponatov jaslic. Pri hitrej{em v‘ivljanju v novo okolje nama je prijetno pomagal s svojim zna-
Čarobnost lesa Sutrio 2002
avtor Marijan VODNIK, d.i.a.
Marijan Vodnik pri klesanju dru`ine s {tirimi igrivimi otroci
njem italijan{~ine starosta solkanskega rez-barstva Hrovatin. Vz-du{ja gledalcev pri njihovem opazovanju najinega dela in razstavljenih izdelkov vseh treh, si ne bi mogel predstavljati, ~e tega ne bi do‘ivel od 9 do 19 ure. Tudi opisati ga je te‘ko, del~ek pa je le razviden s fotografij. Publika se je ob tradiciji dolge vrste let izoblikovala v zahtevne, razume-vajo~e gledalce, oziroma ‘e skoraj prave izvedence. Ker sam kle{em na do sedaj neobi~ajen na~in, in sicer vedno v sve‘, kompakten kos drevesnega debla brez predhodne predloge, risanja in ozna~evanja, z dletom in leseno gr~o ter kompromisom med danostmi lesa in sabo, je bil odziv gledalcev {e pristnej{i. V skupno izpoved zdru‘eni energiji {e energetsko ‘ive-ga, ~eprav klesanega debla, in moja vlo‘ena energija sta posebno najdo-jemljivej{im gledalcem omogo~ili popoln u‘itek. Vseh deset ur so se neprestano menjavale skupine, ki so u‘i-vale in svoje navdu{enje izra‘ale s tak{nimi pohvalami, kakr{nih doslej {e nisem do‘ivel. Tudi tolikokrat izre~ene besede Slovenija v enem dnevu {e nisem sli{al. Gledalci so se v‘ivljali v vsebino in spo-
ro~ilnost del in faze
Stanislav Hrovatin in Darko Po`enel pri klesanju v Sutriu
nastanka teh del raziskovali zavzeto s predlo‘eno foto dokumentacijo. Podarjena vizitka v obliki slike eksponata pa je odstrla {e zadnji malo zastrt pogled v njihovih o~eh in odhajali so zadovoljni ter sre~ni. Ko smo po 19. uri pri~eli pospravljati razstavljena in izdelovana dela, smo se zavedali, da smo ta dan uspe{no predstavili slovensko rezbarstvo in se uvrstili vsaj ob bok vsem sodelujo~im. Tudi ~e nato ne bi prejel {e povabila za italijansko podro~je pristojne predstavnice, da se udele‘im praznika skulpture v Pordenonu 21.9.2002, bi bila mera zadovoljstva ob sodelovanju na “~arobnosti lesa” v Sutriu nepozabna. Taka do‘ivetja zahtevajo od posameznika ponovno vrnitev v tako okolje in vsi trije smo sklenili in si obljubili, da se, ~e bo le mogo~e, naslednje leto vrnemo {e bolje pripravljeni. Vse bralce pa hkrati vabim, da si to vzdu{je tudi sami ogledajo, saj razdalja iz Dom‘al prek Rate~ in Trbi‘a ter Tolmezza in term Arta do Sutria ne presega 200 km.
ijaLeS 54(2002) 9

strokovne vesti
Gradivo za tehniški slovar lesarstva
Področje: površinska obdelava (delna, skrajšana objava) 1. del
Zbrali: doc. dr. Marko Petrič, asist. Matjaž Pavlic in Borut Kričej Ureja: Andrej Česen, prof.
Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila.
Uredništvo
LEGENDA: Slovensko (sinonim)
Opis (definicija)
Nem{ko
Angle{ko
alkohólno lu‘ílo –ega –a s ({piritno lu‘ilo) lu‘ilo, ki kot topilo vsebuje etanol (alkohol oz. {pirit) Alkoholbeize f alcohol stain
barvílo -a s
organska ali anorganska barvilna snov, ki se v topilu
popolnoma raztopi
Farbstoff m, Färbemittel n
dye, dyestuff
belílo –a s
sredstvo (pripravek, snov) za razbarvanje (beljenje,
posvetlitev lesa), npr. vodna raztopina oksalne kisline
ali vodikovega peroksida
Bleichmittel n, bleichendes Mittel n
bleaching agent
brizgálen –lna -o
namenjen za brizganje: -lna pi{tola, -lna {oba
spritz ...
spray, spraying
brizgálna pi{tóla –e –e ‘
naprava za razpr{evanje pripravkov (sredstev) za
povr{insko obdelavo lesa, pri kateri teko~a snov
izstopa iz {obe
Spritzpistole f, Farbspritzpistole f, Lackspritzpistole
f
spray gun, paint gun, paint spray gun
brízganje –a s
tehnika (na~in) nana{anja sredstev za povr{insko
obdelavo lesa, ki temelji na razpr{evanju sredstva v
drobne kapljice; le-te nato z dolo~eno energijo
usmerimo na obdelovanec; nekaj na~inov: zra~no,
brezzra~no, kombinirano, elektrostati~no, toplo,
vro~e, z rotacijskimi napravami …
Spritzen n
spraying
brízgati –am
nana{ati sredstvo za povr{insko obdelavo lesa na
obdelovanec s curkom, ki je razpr{en v drobne
kapljice
spritzen
to spray
debeloslôjna lazúra –e –e ‘ (lak lazura) sredstvo za povr{insko za{~ito in dekoracijo lesa, ki pri enkratnem nanosu tvori debelej{i film in (ponavadi) ne prekrije teksture lesa; zaradi svojih
elasti~nih in prepustnostnih lastnosti je predvsem namenjeno za zunanjo uporabo Lacklasur f, Dickschichtlasur f high build stain, (varnish stain)
duroplást –a m
(sinteti~na) polimerna snov, ki pri vi{ji temperaturi
zadr‘i svojo obliko, pri nadaljnjem segrevanju pa
razpade, ne da bi se zmeh~ala
Duroplast m, Duromer m, duroplastisches
Kunstharz n
thermosetting resin, heat-setting resin
elastomér –a m
sinteti~na ali naravna polimerna snov, sposobna
zelo velike elasti~ne deformacije
Elastomer n
elastomer
elektrostáti~no naná{anje –ega –a s postopek nana{anja razpr{enega sredstva na les v polju visoke napetosti
elektrostatisches Auftragen n,   —  Spritzen n electrostatic spraying application
fílm –a m
tanka utrjena plast sredstva za povr{insko obdelavo
iniciátor –ja m
snov, dodatek v sredstvu za povr{insko obdelavo, ki
spro‘i kemi~ni proces; deluje podobno kot
katalizator, le da se ponavadi med reakcijo porabi
Initiator m
initiator
iztó~na ~á{a –e –e ‘
naprava za merjenje izto~nega ~asa teko~ih sredstev
za povr{insko obdelavo lesa
Auslaufbecher m
flow cup, flowcup
iztó~ni ~as –ega –a m
~as, ki je potreben, da teko~e sredstvo za povr{insko
obdelavo lesa neprekinjeno izte~e iz izto~ne ~a{e;
izto~ni ~as je posredna mera za viskoznost
Auslaufzeit f, Durchflußzeit f, Fließzeit f
flow time
katalizátor -ja m
snov, dodatek v sredstvu za povr{insko obdelavo, ki
pospe{i kemi~no reakcijo
Katalysator m
catalyst
kémi~no lu‘ílo –ega –a s
eno- ali dvokomponentno lu‘ilo za doseganje
pozitivne teksture lesa; med kemi~nim lu‘ilom in
lesom pote~e prava kemi~na reakcija
chemische Beize f
chemical stain, chemical mordant
kít –a (ne: ozamazka)
sredstvo za izravnavanje povr{in (za kitanje)
Kitt m
putty
kítanje –a s
izravnavanje povr{in s kitom
kitten
to putty
lazúra –e ‘
sredstvo za povr{insko za{~ito in dekoracijo lesa; na povr{ini tvori film, ki (ponavadi) ne prekrije teksture lesa; zaradi svojih elasti~nih in prepust-nostnih lastnosti je predvsem namenjeno za zunanjo uporabo (primeri: impregnacijske, tankoslojne in debeloslojne lazure) Lasur f stain
lesa (prevleke, npr. laka, opleska ipd.) na povr{ini obdelovanca Film m	lú‘enje –a s barvanje lesa z lu‘ili tako, da tekstura lesa ostane vidna
film	Beizen n
fírne‘ –a m (laneni firne‘) povr{insko premazno sredstvo, ki kot vezivo vsebuje toplotno obdelano naravno su{ljivo (su{e~e se) olje (npr. laneno); ~as utrjevanja skraj{ajo dodani sikativi Firnis m, Leinölfirnis m boiled oil, linseed oil varnish	staining lu‘ílo –a s sredstvo za povr{insko barvanje lesa, ki na povr{ini ne tvori filma in ne prekrije teksture lesa Beize f, Farbbeize f, Holzbeize f stain
fólija –e ‘ tanek list (impregniranega) papirja ali sinteti~nega materiala za prekrivanje povr{in Folie f foil	lú‘iti –im obdelovati z lu‘ilom beizen to stain
impregnacíjska lazúra –e –e ‘
lazura z zelo nizko vsebnostjo suhe snovi, ki dobro
penetrira v les in na povr{ini tvori zelo tanek film, ki
je lahko tudi ve~krat prekinjen; uporablja se kot
obarvan za{~itni temelj za les za uporabo na
prostem
Imprägnierlasur f
primer stain, priming stain
inhibítor –ja m (zaviralec) snov, dodatek v sredstvu za povr{insko obdelavo, ki zavira kemi~ne reakcije (npr. polimerizacijo) Inhibitor m, Verhinderungsmittel n, Inhibierungs-mittel n inhibitor
meh~álo –a s (plastifikátor)
organski ali anorganski dodatki sredstvom za
povr{insko obdelavo lesa, ki pove~ajo pro‘nost
utrjenih filmov
Weichmacher m, Weichmachungsmittel n
plasticiser, softener
négativna tekstúra –e –e ‘ (bárvna slíka)
obratna slika naravne teksture lesa; kasni les je
svetlej{i od ranega
negative Tekstur f
negative texture, negative pattern

ijaLes  54(2002) 9