st: 35. V Gorici, 30. avgusta 1878 TedajVlll: „Soca" tzhaj a *sak patak in tea posto prejemaaa ali t Gorici na dom poiiijana: Vae leto.....f 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etm leta . . . . „ 1.30 Pri OEnaniliU m prav tako pri ..jso- iltnicaA" se pladoje za mivadno trtstop- _ BO TTJtO : 8 kr. f s« ti»ka 1 krat ZateL« crka po prostoru. SOČA Posameme Stevilke ie doTrfvajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnid v go* aposki uiici blizo „treh kwra". in na fitarem trgu.~ r Tratu v tobakarni-ci „Via della caserma 60". Dopisi innarocnina naj at blagovo-Ijno poftiliaio oredniStvo „8oceM v Gorf-•*i Via del Municipio v Kaliitrori hiii Hl.nadstr. RokopiBi ie ce vraCajo; dopiti naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcam in drugiro nepremotaim ga naroCntaa x&iza, ako it oglase pri urednifttvu. dlasilo dtvcnskegft polititnega draStva goriSkcga za brambo narodmh pravic. P. n eg: druitvenikotn slovcnakega narodno-polrtifenega drultva „Sioga" Po fj. 15. drustveiiih pravil vsoja >i pod-pisani odbor vahiti gg: druittvetiikc k letnciuu obeueniu zboru, ki ho dne 12. svptcmbra 1.1 toiiw ub I. uri pupold. vprustorih tioriske ii-taluicc. Daevni red: 1. Prvutednikov pnvur iu tajnikoto porufilu. 2. Denarnftarjev letni rat'un. tt. 1'eticija na vis. dvivhii zbor, da bi so u&e v leioMijom dttfi'luvm zburovauji poskrbela ona srcdstva, ktera morejo cc daljc Iuijm* pru-padajuft kmvtijski Btau ubraniti popolnega pro-pada. 4. l'cticija na dt-zflni zbor, da bi so po-stava, po ktwtj w K'daj platujojo liulttiMiiciti stro^ki, prav i< no prvuravnalu. 5. Yolitev nuvvga predsednika in odbomikov. Hbr mto'$i ton j$&j? v Gorici dm ;.'¦!. argmla, lb7ti. Iz Bosne. Od kar so naSi 1«». t. m. Serajevo vzeli. doSlo ji» prav malo znamcnitih porocil z bojiSfa. Utrujena oddelka Filipovira in Wurtemberga sta pac" zasluzila nrkoliko dni \ oeitka in ker jc v htraSncm boji gotovo mnogo naLib padlo, dosi neoiamo do zdaj o tem no-benega zancsljivcga porofila, je neobhodno potrebno, da he dcpoluijo hie z novimi mo^mi. Kakor pripo-Tedujejo dunajj-kilidtijezdaj 120.000 mo* novevojskc na potu v Bosno; vs>ak dan se nfkda pomika S vla-kov proti meji. In to za potrebo, ker je skrajni Cus, da se na pomof pride naiim brabrim ngimentom, ki bo se zaporeJ<»ma tako juuaSko in s tako sijajnira uspki ofieirji in 154 redivov.»- Dvajseta divizija je bila 20. avgusta pri Do boji zopet vnovM napadena od turAkc infanterije iu artilerijft, veudar jo bil boj brez vofje poniembe. - - Pri razgledovanji prcd itanjaluko je bil 24, t. m. pri Kljtiiu boj z ustaSi. Nataiu'iicji' o torn nij /.nano." Sploh he kaze, da vzetje Scrajeva ni xadusilo poguma ust.-.st'tii in da je pneakovuti So hudili bojev, predno bo ustaja zntita in turika druhal razoro2ena. - - Po purooilib vojnib ogleduhov nabirajo se ustaSko h'W okolo Zvoinika na srbski mrji. Dasi so pustilil v Datijaluki iu Serajevu tako ogr.tnne nmoiiuu oro^ja in atreliva, — so Se vt-dno z vsem dobro preskrbljeni in ni¦'¦ ne maia, da jim prihaja vae %o skrivaj od tur &kc vlade. V dopisu iz Banjaluke in v dana^njem listu po-zvedd naSi Cast, citatt'lji nadrobneje vesti o krvavi bitki 14. t. in., pri kateri so se nasi star: znanci in prijatelji, Weberci, tako izvrstno obnesli. Naj jim tu Ie pojasnimo, da se je v Batijaluki ob enem na dveh krajih bojevalo. V citadeli ali na gradu, ki je strasno slabo vtrjen in okoli dobre pol ure oddaljene vojaS-nice pred msstom. Zveza mej obema bojiSCema, na katerihstcse borili tu in tarn po dve kompaniji We-bercev proti veliki ustaSki presili (vseh ustaSevjebilo kakih 3—GOOO) je bila popolnoma pretrgana. Boj je trajal od (>i/o ure zjutraj do 3 popoldne. Kristijanski biv§i ustaSi v Tiskovcu v Bosni, kateri so se do zdaj proti Turkom bojevali pod Go* lub Bab idem, a zdaj orozje odlozJli, izjavljajo v nObzoru", da so se borili tri leta za osvobojenje, a na zato, da bi jarem zamenjavali za j are in, *) PriobSuJomo jiiko zanimivi dopis neapremenjen, kakor ¦mo ga prejeli, — v dokaa, da ae zaajo naii trli junaki y Bosni tudi v najros&ejlih polofcajih pri dobrem humorji ohra-niti. Prihaja nam {a dopia it saanubrega peroia znanega go* riikeja rodoljuba, Op. wre4, 17. t m. pa je moral vsak vojak v Banjaluki vedeti, da se bo 13. praznoval slovesni dan za HabsburSko hiSo, ker pogled iz naSe vojaSnice je moral vsacega do tega prepricauja dovtisti. Gromoviti zivioklici na na§ega cesarja, pa tudi na nase hrabre slovanske tojake so se po mestu razlegali. Vsa okna nasih ker-sfianskih bratov so bila razsvetljena; da so bile tudi hi.se tur§ke druhali, ki nam je toliko drazih bratov pomorila, razsvetljene, za to se je tudi skrbelo; vi-deii smo, kako se je iz takih hi§ plamen visoko proti nebu dvigal; to so vain bdi nmetni ognji, ki so 2a-refie snope isker na vse strani skropili; drugace kakor oni, ki se o slovesnih prilikah pri2igajo v Katarinijevem vrtu v na^i lepi Gorici. Tudi blazeu glas zvonov, ko-jega ni uboga raja v Banjaluki uze toliko sto let sli-§ala, donel je ta dan na nja in na na§a u§esa. Ako je ilovek vse to videl in slisal, moral si je misliti, da more kaj posebnega biti in nevedncz jezvedel, da se praznuje predvecer goda na§ega cesarja. To vam je bilo zares nepopisljivo veseije. Drugi dan obhajala se je blizo vojaSnice slovesna sv. ma§a. Toda ta dan nisem slisal mo^narjev, paC pa so gromeli topovi in ves bozji dan so se razlegali na-vduleni iivioklici po mestu. Da se je mogel ta dan tudi na§ 2elodec veseliti, za to je skrbel naS briski mink*), na§ piovijantni oficir, nadlieutenant Ven- *; M i n k i so bili za casa ranjkega, nam nepbzabljive-ga „Kociian6i6-a udje nokega dijaakega dru&tva, katero je on ¦am t naSem littu 1, 1870 tako iauivo popUal . Goip. V, je bil tudi od oneja druJtra, Op. urad. zato zahtevajo in prosijo od Avstrlje, naj v Bosni u-vede svobodo, narodni jozikv uCilnice in urade, potem bode okupacija srefia za Bosno in avstrlisko drJiavo. _____________ Iz Banjaluke. (Izv. poroSUo.) 0 boji v Banjaluki dne 14. t. m. nam uljudno poroca slovanski cast-nik, kateri je krvavo dejanjo ves (as Bam iz cltadele opazoval in bil pri toj priliki ranjon. Evo vam zani-mivi dopiu: VrnivHi se ranjon z bojigca, bil sem Best dni na potu; rami me jo tako nadlezila, da vam prinajboljfit volji nisem mogel poslati obljubljenega porocila, katero no vtegno imeti zdaj drugo vrednostl vefi, nego histori^no. Toda v casnikib sum bral o banjaluftkib bojib tako navskri2ne vesti, da sem se vendar odloCll, popisati Vain, kar sem sam videl in do«ivel. Da bodo naSa jako valna pozlcija v Banjaluki napadena, to smo slutili u2e nekoliko dni poprej; po-sebno kor smo videli, kako skrbno je poveljnik, gene-rahnajor Samec, svoja povelja na vse strani dsjal. PoHamczni oddelki baron Weber-jevega pefipolka, kl so Banjaluko zasedali, a ob enem tudi prosto obCe-vtttije na cesti od Berbirja do Kadinevode zavaiovall, morali so dan za dnein in no6 za nocjo okolico pre-hojevati, na predstrazah stati, ali pa notranjo sluzbo opravljati. Bill ao zares silno napetl. Due 11 avgusta zjutraj ste bili dve kompaniji kot posadka v gradu pod poreljstvom majorja pi. M o n a r i-ja. Grad stoji na juzno vzbodnem konou mesta med krasno reko „Verbastt in potokom „Cerk-vica". Zahodno le2eLi raestni del, pa tudi razna javna in privatua poslopja unstran Verbasa in Gerkvice go-spodujpjo nad gradom, ki se posebno raz minareta (stolpa) glavne moseje (turfike cerkve) prav lahko ob-streljava, kar smo ta dan hudo obCutili. Grad obsega mnoga poslopja, vojasnice, podstrezja za vozove, jece, magacine, oficirska stanovanja itd. Razen magackov je vse strasno zanemarjeno in propalo. Gradski na-sipi in jarki so tudi v tako propadajocem stanji, da so za brambo le v skrajni sili. Naj tu Se omonim, da je bilo v gradu mnogo nakopicene turslce in dru-gih poljskih pridelkov, poln magacin smodnika in dru* zega streliva in 29 topov starejie konstrukcije^; spo-znavSi vse to za tursko driavno lastnino, se nismo niCesar tikalK Omeujenega dne (14.) smo slisali ob 6. uri sju- d r a m i n. Le minku je mogoCe to storiti, kar je on ta dan vse napravil. Kdor slifii o njegovem delu, pa je ni videl, gotovo ne bo nicesar verjel. tn vendar je, resnicno, kar vam tu povem. Kasneje hoCem tudi nekaj 0 njegovem hrabrem obua&anji pri bitki 14. t. m. porocatl in upam, da se potem vsak pravi mink za gumbo prime, da stopi pod laterno in trikrat njemu v cast ffmink" zavrigce. — Toda dalje: Dasi ima kot pro-vijantni oficir toliko posla, da bi kateri drugi ne vedel, kam bi glavo djal (njegov prednik je zaradi premno-zega dela zbolel, — ker ni bil „mink" 1), videli smo ga vendar povsod tarn nadzorovati, kjer 'so je za nas zelodec skrbelo. Na enkrat je bila blizo vojaSnice iz desk miza za oficirje napravljena in okrog nje klopi. Da nas ni solnce pripekalo, dal je cerez platno raz-grniti; vrag ga vedi, kje je to inSe druge stvari, katere hoLem spodej omeniti, iztakoil; ako bi ga ne poznal, mislil bi, da je kak Baslbozuk; pa kaj je minku nemogoce ? Saj je naS nepozabljivi mink K o-cjandic en teden pred svojo prerano smrtjoplesal, dasi ni imel Se za leSnjak pljuC vefi, kakor se je sam iziazil. Blizo mize je dal postaviti iz desk napravljcno tablo; v sredi table, s6 slovanskimi barvami okincane, je vmestil cesarjevo podobo; nad glavo je dal izreza-ti, (tako, da se je tudi po noSi videlo): *Viribus u-nitis"; na obeh straneh smo brail „ZivioIu na desni strani i latinico, na lev! pa 8 eirilico napisano; sno* de) pa „Vivat!" , traj oddaljene strelc; naglo skoflmo pod oroije m. mala posadka se razdeli na uze dolocena mesta. Koj no prvih strelih priKtc k nam mestni pasa z mnte-&Hora in drogi vladiu nradniki se svojimi sapthies, -S si wvarpjejo kozo. St^iw iz piisk .sejj^dje t»lj bffcfe in nfcri peaestn in kmalo sejnrojtfiwfckM pozdrav tudi v naie trste. Hej tern ko so iwiftno organizovane in dobroyodjene nstaSke kolene won mestoprodirale ter se nasih cet v tabora pri vojafnici lo-ttle, zaseli ao mestni uataSi vsa visa poslopja v mestu, ter to nan od. torn s praviin svincenim dezjem obsipali-Ranjenih in mrtvih je bilo cedalje vec* in jela nns je zares nie otoinost obhajati, posebno ko je doflo ko-mtndujocemn majorjn poroSBo, da nastavljajonan*! onstran Vtrbawtopove; team «ao se ttoranft* pricaii, da je porofllo nsnicno, kajti tanerydw* je sadelo ve€ dobro pomerjenib strelov ˇ gradska vraW. To so nn bili strasni trenntki! vsakdo ismej nas je Jutil, da se main posadka v slabo ntrjenem gradu ne bo mogla dolgo drift*, tent «anj,Jwrso laanintretu glavne moieje nameSceni sovraini strelci s pognbno natancnoatjo naie vote podirali, Kaj nam je noma-galo 29 turskihtopov in cell kupi municije, ko msmo imeli niti enega artiljerieta? V najhujSi atiski oglasi se korporal Mazgon, da hoCe nastavjjene topove v delo pripraviti; glasni zlvioklici pozdravjjajo to ponndbo; hitro je smodnik, je basivo grapnel in graatev pri rokah in tudi kanona se s teiavo nabaie. Sila kola lomi. Ko sovrazne krogle naj knje okolo naSih gia? svigajo, prizge naS hrabri kaoooir za silo po prav prvotaem nacmu top in atral ndari s tolikim nspehom v perfldniv minaret, da ed tamkaj atreljanje na mah preneha. Se trikrat sapali Mazgon smrtonosno cev, pri cetrtem strelu pa se budo opece in se zapiete pod kolesa odskocivSega topovja, da so morali tesko ranjenega odnesti. Vsled tega je moralo bombardovanje od nase strani piene-hati tenured, ker je nek preiskren infanterist najprej kroglo in potem strelifo v kanono zabil, vsled cesar ni bila vec v takej sili rabljiva- Med tern pa je tarska druhal, ? bisah okrog grada Jzvrstoo zavarovaaa, neprestano na nas strctfala; mi pa t grada se nismo imeli s cun zakrivati; ceJ6 na obvezisce raojencev so padale krogle in ena je zadela to poslujoCega polkovnega zdravnika, ter ga precej kudo, dati ne nevarno, ranila. Zdaj, ? skrajni sili zaslUimo blizo topni strel in se eden. Kakor bi se bili dogovorili, obmolkne na obeh straneh strejjanje. Zdaj zagromi se enkrat topni strel in sladka nada nam jame prsa Siriti — da, goto?! smo: To so nasi, to je glas naSega topovjaj In tako je bilo. Od tega trenntka se je boj tadi za nas v grada na bolje zasokniL Oddelek na-fiihhrabrihfantovpodlieutenantom Herceg-ora plane iz grada, naskoii z nepopisljivo sr^nostjo nekatere bise bogatih begov nnstran reke Verbose, yjamemnogo ustaskih prrakov, predstojnika banjaluSke moSeje, vodjo turSkcga telegrafnega nrada in veC drugih, ki so bili vsi oberoieni, ter jih priiene mej vriskom cele pesadke v grad. Srinosti in vstrajnosti, ki jo je We-berjev polk ta dan razvil, ci mogoge prehvaliti. V marodnici bivajofii bolniki, oficirski singe, konjski in-vaji, da, celo marketeadarji so zahtevali pnSe ter so priskocili svojim bratom na nasipih v pomoL. Lahko ranjeni so boteli naglo obvezani biti ter so prosili, naj bi smeli na svoja mesta iti. TeSko ranjeni niso ni toiili ni jadikovali, obzalovali so k veiemu, da ne morejo sobojevati. Od znnaj pred mestom je tr&jal boj Se nekoliko casa; pa tudi tarn je bil siloi napad usta§ev vsled doile pomofii arefino odbit in bezaJajesovraina drubal T celin trumab v Kozarsko gorovje na jugovzhodui straai Banjalttke. Ob Stirih popotodae je moeen od- delek Weberjevih peSceT zopet posredoTal zvezo med gradom in taborom, vojaStvo si jc pripovedovalo vesele in zalostne *>geiHKe — a vse je navdajala ziva, vzyi-§ena zavest, & je Weberjer polk ta dan jmnaSko izpolnil stojo dolznost. Dopisi. V 60riCi, 29. avgnsta. [Slovesnosti na cesarjev rojstni dan. (konec.)] Zvesti nvojej obljnbi nadaljn-jemo danes porocila o sTe«a»os«bpo deceit na cesarjev rojstni dan. Santo to proaimo, naj nam gg. «o-pisniki ne zamerijo, da smo jib mocno skia^ali, dav dacaSnjem prevaatiem ?asn, ko je toliko zanimivega poroeati, ne napolnimo Hsta s preenoli^nim gradivom. VKanaln smo eesarjevo rojstvo na sijajea naein obhajali. Uie prednji dan o poldne zafe!o je veselo pritrkavanje zvonov in gromenje rooinarjev. Zveier so goreli po vseb vrbih, posebno pa proti Be-neeiji, velikanski kr^i, 18. nas je uze na vse rano zbndtlo pritrkovanje zvonov in atreljanje. Sloyesna sv. mafia ob 10. uri je zbrala v lepi farni cerkvi vse c. kr. nradnike, obcinski zastop win corpora/ c kr. iendaraki oddelek, finanfino stra^o, vso gosposko in poluo oMinstva. Kar je pa slovesnost §e posebno po-velicevalo, je to, da je ta dan na§a prostovoljna p o-2arna strata vsvojej jako okusni opravi prvikrat javuo nastopila. Vsem je dopadalo, kako so se vrli strazniki vojaSko obnaSali. Pri sv. maSi prelepo pc-tje; zahvrv'no pcscm so pele vse fcanalske modi. Ob 5. uri popolddne pod railim nebom slavnostni banket Bna gradu8 v gostilnici g. Fr. Vnga; dele2i!o se ga je nad 40 oseb. Med gromenjem topifcev smo iskreno napivali Nj. Velicanstvu, avstrijski armadi, na§imhra-brim vojakom in zlasti dr. Lisjaku, Malnicu in drugim, ki se vojujejo zdaj v Bosni itd. Zvecer n-metni ognji, sploSna razsvccava po vsem Kanalu do zadnje nnjrevnejSe hiSiLe; vodnjak na obtinskem trgu 86 svojim Nepinnom krasno razsvitljen se stotino br-ledih Mic wrSienib v velikansko piramido; tu pa tarn transparent!; pozneje bakljada, pred katero je marSirala pozarna straza, spredaj s citaloicno zastavo; za straio citalnicni pevci, potem vsa gospoda in o-gromni rr.no^ica ljudstva. Na trgu med govori in petjem gromoviti iivioklici. Tako sijajno §e ni pri-jazni Kanal nigdar praznoval rojstnega godu svojoga preljubljenega vladarja, — in za to si je zabiljeftl ta krasui dan se zlatimi Crkami v svojo kroniko. Iz tolminske okolice smo prijeli poro^ilo, da so vse obCine na predvecer cesarjevega godu pri-zgale na svojih vrhovih velike gromade in da so tudi rojstni dan povsod slovesno obhajali. Na BovSkem so tudi 17. zveCer po vseh ob-Linab kresove zapalili; vrli S e r p e n i 6 a n jc so enega celo na mogocnem „Stolu" nakopitili, ki jim pa za-rad mokrega vremena ni hotel prav zagoreti. Gromenje topicev se je glasno razlegalo mej gorskimi ve-likani. — V Bovcu ste uze na vse zgodaj raz hod-nika na poStni hiSi vihrali avstrijska in narodna za-stava. Pred in med slovesno maSo, pri kateri je bila zbrana vsa gospoda in sploh premnogo ljudstva— so gromeli topifii. Ob^ sedmih zvefier je vrla domaca godba po trgu svirala Radeckov stopaj ter vabila k slovesni LitalniLni besedi v prazni^no opravljenem po§t-nem poslopji. Okusno dekorirano dvorano ste ta dan se posebno kincali ovenCani podobi presv. cesarja in cesarjevica. Ob 8. uri je biia dvorana v pravein po-raenn besede natlaSena, a vedtte: niti enega c. kr. uradnika ni bilo, da bi se bil v domacem dru- Videli smo ga tudi, kako je pri koharjih po-velja dajal in ne brez vspeba. BoljSib jedi ne bilo bi dobiti ne pri Joiku v BobatiSdi, ne pri n3 kronah:" MnogovrStnih pecenk, prikuh, preSicka, peteiinckov, race, salamov, perSata, sira itd. ni nam manjkalo. Ti presneti mink! sem si mislil, ako nas Bog ie dalj Casa v Bbsniji s, nosom in zdrave ohrani, tako hoCem— en I saj nc smem!—red sem hotel, da bi hotel min-kovsko drugtvo v Bosniji ustanoviti in naSega briske-ga minka za poveljnika postaviti. Mislitesi dragibral-ci: Ako ravno smo imeli dobro vino pri kosiln, tako da ga je vsak hvalil, je vendar rekel, da moramo bolje vino dobili. Prijel se je za gumbo in na enkrat je scopral toliko bntelj (ernega iubelegavinana mizo, da nismo mogli vseb omagati. Bad bi Yam povedal, kako je do teh butelj in drugih stvari priSel, ali jaz sam ne vem kako ter bi sam rad pozvedei. Prasal sem ga 3—4 krat, ali vsaki krat se je glasno zasmejal in me samo vprasal: ali ni dobro ?Na gaf vtem setudi minka kafe!— Da nemamo vojaki svetilnikov, to veste; ali to je flaSega minka male skrbelo. Izpraznjene butelje so morale ta pesel opravljati. Zidana volja se je krnalo med nami vdouiaCila in iz krepkih geri smo zaguali filotenske in slovanske glasoVe. 'Pozno v no5 napravil nam je nas mink, kakor se pri sonpiranji spodobi, fie feavo hi caj in mod 2i?ioklicioddelje drag za drugim m lyoje goto liromaino ieiU«V« jm °» to iwj atvu, pri vse skozi dostojni in v najlojalnejsem duhu vrSeai se zabavi deleiil ljudske radosti in navdu§e: nosti o priliki cesarjeve rojstne obletnice ! Skoro bi rekel, da pri teh gospodih prevaguje nem-iurska zagrizenost nad avstrijskim patri-jotizmom. Celi program se je v obcno zadovoljnost izvrSil. Slavnosti govor je govoril pc. gospod dekan kratko pa krepko in iskreno. Obcinstvo ga je spre-jelo z gromovitimi iivioklici na cesarja in njegovo sta-roslavno hiso. Mladi deklamator, marljivi diletantje in pevci vsi so se v svojih natogah prav povoljoo ob-nesli. Po besedi 2ivahna tombola in k sklepu se je cveteca mladina zasukala v plesni vrtinec, iz katerega jo je reiila Se le zlata zora uaslednjega jntra. V Naklcm na Krasu smo tudi na predvecer cesarjeve rojstne obletnice z ognjenimi jfziki pJamteLih kresov in z neprenehljvim gromenjem topifev slovesno protestovali zo;>er rovanje italijanskih rogovile^ev to in nnstran meje. V vseh 10 obcinah spadajoCih pod to zupanijo so na hribib in visocmah goreli kresovi, povsod se je ljudstvo zbiralo in z velikim navdu^e-njom nazdravljalo presv. cesaiju in njegovi mogocni rodbini. — Drugo jutro je naznanjalo pokanje moinar-jev nenavadno sve&tnost. Ob 0. 1|2 uri zjutraj se snide obeinsko stareLinstvo in oddide skupoo k slovesni sv. maLi, pri kateri je godba svirala.-- Po dokoncani sv, masi se /bere ljudstvo na dolocenem prostoru pod oven(ano eesarjevo pndobo, tamsviranje ccsarske bim-ne in brezkoncni xivioklici.— Pri slavnostnem banketu sta z iskrenimi besedami napila presv. cesarju naS deielni poslanec, g. Fran jo MahorcMc' in za njim nad2npan F erko Mto ho rc i L in navduSeni ^iviokliti so odzdravljali; godba jo pa mej pokanjem topie'ev krepko vbrala cesarsko bimno.— Zvcccr po solnfnem za-Jiodu so zopet gromeli moznarji, na hribcku „nad Ko-iaro" gore! jc krasen ogenj in so Svigale raznobojne rakete v jasno poduebje. Ljudstvo se je povzdignjenih cutov radovalo do po/ne noci. — Tako sijajne svetn-nosti §e ni do/.ive)a nasa tiha dolinica in vsa hvala gre xa to nascnui verlemu nadiupanu, kateri si je zares poMovalno prizadcl, da je nasa ztipanija na tako dostojen naLin razodela svoje patrijotiCuo mislje-nje. — Iz Lokavca nad Ajdov.sdnose glasi okrajSano poroCilo: 17. zvecer je gorelo v na^i oWini 11 veli-kanskih kresov in pozno v nor m je od'>?eval grom na.^ih topicev po kra.sui vipavski dolini; rakete v slo-vanskih barvah so v zrak ^vigale, zvnnovi so razle-gali svoj radostno-raiii glas in ljudstvo. ki se je povsod okolo kresov zbinilo, je z navdusenimi iivioklici izra^evalo svoje iskreno avstrijsko domoljubje. Na cer-kvenem stolpu ste vihrali cesarska in slovanska zastava. Naslednje jutro zopet neprestano streljanje, ob 10. uri slovesna maH se zahvalno pesmijo, delezilo se je celo staresinstvo, SoUka. mladina in velika ljud-ska mnozica. Popoludne narodni pies, mladina je t\-daae volje in v najlep^em redu rajala do pozne noLi. Iz Kriia nad AjdovSiino: Pri nas se je slovesnost na cesarjev rojstni dan poviksala s tern, da smo napravili privatno veselieo s petjem in igro. Sodelo-vala je Solska mladina z g. naduliteljem. Se§lo se je vec gg. ufiteljev, duhovnikov in druge veljavne gospo-de iz bliznjih in doma^ih krajev. Petje, dekiamacije in trigovor, vse se je hvalevreduo vrSilo, posebno pa se je vsem dopadala igra „Star vojak in njegova re-jenka." Cuditi se je bilo, kako se je kmecka solska mladina, prvic na oder stopivSa, nevstraSeno obnaSala ter je zares iepe dusevne zmo2nosti razviia. Koncem programa je pt. gospod iupnik v primernem govorn puvdarja! pravi^nost vladarjev iz Habsburlke htse in dosledno naso vdanost in zveitobo ter z ginjenira gla-som nazdravil presv. cesarju. Ko se je polegel navduSeni odmevmej obcrostvom zapeii so otroci cesarsko brat ostala sva —kakor je od nekdaj najina navada, zadnja, poljubila sva se §e enkrat, in odsla na trdo svojo slamico, kjer nns je mraz precej dobro pretresel. 0 slavni zmagi nasih hrabiih vojakov, koji so desetkrat moLnejSo tur§ko druhal, (ki je ialibog vsa slovanske krvi enaka naSim nemSkutarjem in Iahonom) premagali in v divji beg zagnali, tako da se nam zdaj veL biiiati ne upajo, brali ste gotovo uie obsirne do-pise, zarad tega ne bomo o tej stvari govoril; ali tega gotovo Se niste izvedeli, da je h tej zmagi prav izdatno naS mink,g.nadlieutenant Yendramin, pri-pomogel. Govoril sem z rckim popom iz Banjaluke, kteri je imel priloznost, opazovati ga, z drugimi krscanskiuu brati, kako se je v nevarnem boji po Banjaluskih u-licah hrabro in junasko boril, ne zmeue se za krogle, ktere so iz vseh turSkih oken prihajale ter mu [okoli glave svigale, na§ Bog ga ni zapustil in ga nam je ohranil. Za to se zanasam, da ga bodo goriSki SIo-venci, ko se med nje poverne, slovesno sprejeli. On, kod proviantni oficir ni kombatant in zarad tega je njegova zasluga temveca; ali nafi general spo-znavii njegovo minkovsko hrabrost in junastvo, oddal mn je koj v pocetku boja komando nad $2 moi in 15 pionirjev, in s temi je sel na levem krilu s kompanyo stotnika Wagnerja proti Banjalnki. 0. Wagner pa se je moral z .nekimi oddelki na drugo 8tr« podatt, tako da je Vendrunis geoUde oddelke somenjenega stotnika pod svoje poveljstvo dobil. S temi je proti xnestu tnrSko druhal podil, nektere na polji med tursico zasacil, mnogo njih pobil in Stiri yjel. Zdaj, ko jih je pregnal, m.ihiie jo kar naravnost v me-sto. Tukaj se je moral od hise do hise boriti. Pri-peljal ga je neki civilist tako tudi do hise bogatega bega (Ag* Adan FiloviC), ki je eden naj hujsih agitatorjev proti Avstriji. Hisa je bila dobro zatvor-jena in vsa polna turskih vstasev, kteri so iz vseh oken na na§ega minka pucali. AH njega ni to mi u-strairio. Ukazal je vrata razbiti, vderl je se svojimi hrabrimi vojaki v hi§o, iz ktere so zdaj turki pri zad-njih vratih be^ali. AH ni se vsem posrecilo. Mnogo jih je padlo, mnogo jih je bilo vjetih, med temi tudi ranjeni FiloviC*. Vdobil je tukaj tudi mnogo municije, polno puSk, handjarjev itd. Zdaj pride v eno so-ho, v koji je vse polno turskih zensk. Te zenskc je pripeljal z vjetniki vred po dokoncanem boji v na§o vo-jasnico. Saj pravim: Mink skrbi za vse. Nam oze-njenim ni treba vec tako po svojih soprugah lalovati, saj nam je mink krasne nadomestnice priskrbel; nasa skrb je Iet da si jih vsak en par izbere; da, ko bi smeli! Ali nam je ostro prepovedano Saliti se s tur-skimi- zenami in da bi tudi te prepovedi ne imeli, kaj bi na drugi strani nase zene doma rekle, ako bi jim kaj tacega do uses pri§umelo ? Izpulile bi vrniv&m se vse lase, tako da bi kmalu kakor Turki sami izgle^ dull. Nc itavi pwt* ? ogeojl himno in obcmstvo se je razslo veselega srca in jako zadovoljno z izidom veselice. ZveCer streljanje z mo- I Snarji, priiiganje bengalicnib ognjev, petje ces. himne itd. Posebnc pohvale je yreden g. nadueitelj. kateri si je toliko prizadel, da je male diletante in pevce tako izvrstno izuril.— Iz Rifenberga: Tndi tn smo slovesno obhajali cesarje?o rojstno obletnico. Na predve&r so gromeli topici, da se je od vseh strani prrjazne dolinice vese-io odmevalo: pa tudi velikanski kresovi so goreli na na&ih vrhih, kakor bi hoteli tjekaj cez mejo porotati | poZeljivi Italiji, da tudi nasa srca gorijo za uarod. ' dom to cesarja in da zastonj spenja tujec svoje nade po staroslavni IlabsburSki dedini. 18. zjutraj gromenje topicev; ob 10 uri se je zhralo stareSinstvo polnoSte-viiao »6 zupanom na celu pri sv. masi. kateri so nasi izvrstui pevci dali slovesno obliko, sieer ,...*) Popoldne se je mnogo njih s pevej vred odpeljalo v Ajdoticino, kder so se .viribus uoith" dele*ili, zadnjid popisane sijajne svecanosti. Iz kubari&kega Kota: 17. t. m, je celt dan deievalo, da ni bilo mogoce v silni mokroti kiwov zapaliti; tern bolje pa so gromeii na*i topiN, da se je dale* cez Nedizo razlegalo. Zalifcng, da namerava-ni kresa na uajvu>i Bregmjski gori in na Stolu, kate-rega so Serpemtanje uapravili, nbta gorela, ker oba bi bila v jasni nod daiec odsevala in posebno Unborn kazala, da Kotar ho& ostati «eesar;4i*. Is. na vse zgodaj je roogocen stre! naznanjal patrijotient prazuik. Pri slovesnih roaSak in zahvaltti peami so se mofttarji zopet ftglatali. ravno tako na verer, Vo so ttolieditfa-ni in Lozani kresove prizJgali. Mlado in staro v teh vasen na skrajni meji avstro-italijan»ki, donatio je drva in enaka navdirienost, kakor na dan kohari^kega shoda, 7, aprila t. 1., navdajala je vse. In s tern pretrgamo vrsto porottl o netmvadnib demon>tracijiih dr&ivljanske vdanosti in yve*toh*\ ki jih je uaSe ljudatvo po reli dezeli pro^tovoljno napra-vUo na cesaije? rojstni god, ter a tern /opet slovesn* potrdil", kar je v ogrommh nmozieah zbrsno. na jav-nih shodih v Kvt&kein in v Kobaridu objavilrt. Prihml-njifc hocemo tem poroftJom dodati svoj kotnentarter razodeti svojemisli o pravem pometiu Izrazenc ijud-ke zvehtobe in kako naj bi jo visoka vlada v dr)av-nem interesu izkortitda. IZ GoriCe I ' arg^ta. ilix. dop) Vem. da bo Va§ navadut d»it.-.uk od tukaj obsimo p'»rof«il n slo-vempm pra2iuv,inji rojstnega dne prefcvitle^a reaarjt v mestu in okoltci. vendar bi rad omenil, kako^no je bilo petje pri slovtsni sv. ma?i, ktero je sluzil pre-vzviSeni knezonad^kof ta dan. Povod pa mi daja neka notica v tukajtnem H^tu *»^' Eco*. v kateri se nov kapelnik g. Mugnone v zvezde kuje, Le3 da je na praz-nik vnebovzetja M. D. Icpo cerkv-no raa^o prire-dil in tako svojo novo sluzbo srefino inaugurirtl. V notici se hvali tudi niaSa sama kije od Schuberta pi-tana. Ker iii^em ^strokovnjak*, nc morem se hjju-Scati v presojevanje kompozicij, ktere sem $f!i?al 1?*. pri maSi petu a tnhko vendar smein reft, da cerkve-nega nisem zapacil drazega, neg.j — latin>ki tekst! Vse drugo vefi alt ni*nj di§i po g>ds^i in posvetni godbi. Da jo to resnaaa. uavajam. da ro prevxvi^e-nega celebranta osemkr&t z sentradamt- pozdravili ali tiu odziiravili. Kak pomen imajo take fanfarade v cerkvi ? Thibaut o tern pravi: tWiU man telle Strei-che, fie es jetzt oft geschieht, treii»«u, den lielien *> >>ki pr«>L*«t. g^tp^'i 9$ t» d»a rftp#t f Rkr«t iitn«na« h« lorih; p« potrpimn/dokW m^^mt* c«*»rj« pn t*ku •lov,?*ui priliki obhv* z mnlo rodo BC«rpljiTo»t}-in od «*k« itrtbl!— Op. dopis. Bavno danes sem govori! z nekimi Srbi. Odkrito KO tat obatali, da je bdo veliko srbskih prebivalwv boQ Srbom in C'rnogorcera kakor Avstriji vdanih. Ali po tern boju smo vse na svojo stran pridobtli, v&aj preoivalce y B.mjnluki in ok olid. To je v zttaLaji Srba: Tukaj^nji Srb spoStnje onega, koji se hrabro bori in se stnrti ne bojt. Do zdaj je poznal pa samo Srba in Crnogorca. Doe 14. t. m. je pa videi Ludeze pri na§ib fantih. 01 tistega dne nas ne drii veL za ljudi, on misli. da smo nekaj >ri§ega in z&rad tega nam je naklonil svoje nagnenje. Dobi se §e vedno kak Tur&n v mestn. kteri na naSe vojake strelja; ali s takimi imamo kratko prav-do i Peijejo ga na polje pred vojaSnico in tam vdobi eno svinLeno v gl.ivo, da ima za zmiraj zadosti. Tako je bilo 17. t. m. Tnaenkrat ustreljenib, ker je jeden izmed njih na na§e pijonirje v mestu ustrelil. Ka to so vdobili respekt; Se tisti dan so nam Turki preko 6000 pu§k, mnogo druzega oro^ja in 12 vozov muni-cije prostovoljno izroiili, ker so se ball, da ne bodo tudi oni ustreljeni, ako se pri njih orozje vdobi. Na dan bitke bojevalo se je tudi 27 srbskih u-staSev v kompaniji g. stotnika Kova^eriia prav hrabro. Rad bi Vam o tcj in Se o kateri drugi zadevi poroCal, a Us, poteka, Pa prihodnji6 fie kaj. Gott anpauken vM anpfeifen, ate ob er dtr lustigen Gesellschaft nichrs zu sagen hatte, somttssen dieOe-setze der Kunst scbweigen. Allein, wenn von Andacht, Demuth, und bescheidener innerer Freude und Herr-lichkeit die Rede ist, welche allein in den Tempel ge-hort, so soil man itd.u Necerkveno je bilo, da jegod-ba nadvladala petje. Petje mora bit! dusa, godba le telo; Le se prevrati, nadvlada materija duha. Opravilo na altarji mora biti v zvezi s pevci na koru; vpraSam tedaj, zakaj se poje kot 8vlog&" na praznik st, Joa- | hima sassumpta est", zakaj pri responzorijah edenali"i dva odgovarjata, med tern pa se godci breokajo in svo-je insirumente poskuSajo? zakaj se sploh v repertoir ' ne jemljejo kontpozieije izdane po mo2eh, ki imajo svetovni glas, kar se tide njih sklndeb, bodi si iz stare ali nove dobe, s katerimi se Schubert Se primerjati ne more? /4ikaj se ne preustroji petje in glasba po navodih ceeilijanskega drn»tva? Ali morda zarad tega ne, ker ni ,naAe gore"? Ranjki papei Pij IX. blagega siN>mina, je nemLke ceeiiijanee in druMvo blogoslovil, Wiuu dal i'astni nwslov d ok t o rja, spodbujal vse mo2e, naj nevistra^eno delajo, dovolil, da se drustvo postavi pod /iivetje enega zmed kardinalov itd. Zakaj tedaj po takih kompozicuah ne seiete, saj smo v Gorici tudi rim*ko»katoliLkiVPi-asamo zazerno ne zaplcve. Kiij hotSm pa refi o BUutum ergo" in *geni-i»»i\ \m koraliio (V) peU«m Te DetimV Vprasam le, kj«« je pisauo, da m mw v^aka Atrofa dvskrat pcti pri etiem in tistem blauoslovuV In tako pcti, kakor ta lUn't Na altarji i/post:ivljeno Najsvetojse, na koru ,intrtMiui tio„ potem nxu\o* dvakrat ntantum ergo" in .Ivakrat RgenitoriM BUiit/\\is«iipii-un«l Nachspiel!" (G. ki je pel, je fcgmarjal i»nkrat // drugikrat I v geni-tnri, zuamenjc, da je terd l*ah ) Ljmlhtvo obilno zbra-no v cerkvi, je pri tt>j gletlalifirini prodiikciji oberni-lo beibet itlf.tiju iu ^Icililo in ohCudovalo pevca in godic MemU ne bo nih^e rekel, da je to vedenje >t»ejio rerkveno. Knr pern tti rekel, ni fisto \\\b pre-tirattega, ampak gola u. a. Ne morem toraj razu-meti, od k<«l u:\in telika tivala o inasi 15. avgusta, ki je lida (kakor ye mi terdi) ravno ta, kakor 18. Tudi v nrojem dopi«u ne merim na nobeno osebo, mft-ni je /a *t%»r, fMbtranijn n*ij merodajni krogi vsegle-dali^inn in pr»fannn iz eerkve, toliko v fstolnici, kakor v drunih in iiadmnestijo 8 pra\im cerkveuim pet-jem v duim cecilijan-k>*g* druHva, }M bom pervi,ki ho pev«»» in niiijstra hvalil.' rinetiH>>ti ko ^le, kakor zpubljeni sin, na ptuje, htavba^tvo, >likarstvo, podobaratvo #o se iie nazaj o-bmib\ tudi cerk\e»o petje in godba je rekla: Hofiom uMstti in uazaj k« pndrtti k odetu. Iu v resnici, io se \m^a k o$Vtu, k Uogu in k materi cerkvi — na Ft ;—o>kein. v Belgiji. na Kemskem —v Ljubljani in diw.»d. $4 tudi UoriSka „v se gre** in naj se po-boijsa! Politi(5ni pregled. Govorilo ae je zadnje ^ase mnogo o mini-sterski kri/.i na 1) u n a j i; a zdi se, da so vse v tern ozim raznesene vesti le „pia desideriau. Ogtsrskvgu grofa, kojega zvunanjo politiko ostro j ogIasno izvolila m poslar.ca v deielnem zbora svojega preilsediuka AVilieiua v:t»«a Bitter-Zahouy-ja-namesto umerlega nj« govcga brata Hektorja barona Hitter-ja. Iz Se2ane se pi^e „S1. Xarodu:" Ministerstvo imenovalo jeviteza Alojzija pi. Bosizio-a voditfljem se-zanbkega okrajni>ga glavarstva. To imenovanje bodo gotovo vse Kra^evce razveselilo, ker je g. Bosi/io vsvm v dobrem spominu Se od onega fasa, ko je tukaj kakor komisar sluzboval. On je na> dezidan in zi>a tudi na§ slovens ki jpzik, ki je v teh krajih za vsa-cega javnega rinovnika nenbhodno potn»ben. Ker nam je znano, da se g. pi. Bosizio proti vsem po^teno in uljudno vede, ker naSe razniere pozna, ker iina res-no voljo bednemu Kra^ovcu pomoti in ker ga .sploh kinLajo vse dobre clove&ke lastnosti, nadejamo se, da jadra naS Kr&s po dokaj zalostnih daeh v bolj»o, sret-nejso, komaj priCakovano prihodnjobt. Dunajska borza. Kuotrri drl. dolg v bankovcili Knotni dr2. dolg v Bfebru . Zlata renta . . .... 1860 drifc. posojtlo ... * Akeije narodne banko . . Krcuitue akeije ..... London . ....... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini ...... Drzavne marke..... 01 kI. :i5 kr. IM „ to „ 11 „ u> „ III „ S«J „ &l* n - n ar»T „ i:* „ 115 „ 00 „ liO „ 00 „ 5 " ?' " Uradno potrjena v Mariboru na Stajerskem. Drugo solsko Ieto te ucilnice, katera ima dva letnika, se pricenja z dnem 15. sept em bra t. I. V penzijouat, kateri je z njo zdruzen, nesprejemajo se samo ucenci navedeuega zavoda, nego tudi gimua-zijalci in realci. Kdor Mi prejeti letno porocilo ali v ob(*e kaj natanfinega poizvedetif naj izvoli pisati ob pra-vem casi prof. Petru Resch, vlastniku in ravnatelju zavodovema. Vazno oznanilo. S pomocjo slavnoznanega prahu Iwells zamore si vsakdo v nekaterih minutih, in ne da bi se motil z nmetno zlozenimi stroji, napravljati P1V0, odlicno po svojem okusu in po zdravstvenih lastnostih in nib nize od onih piv, ki se nftrejajo v Caveni, na Dunaji, na Bavarskem, in sicer prav po ceni, kajti liter stane, <5e se vsi stro§ki vraSunijo, samo 14 centezimov. Navadna cena zaboja za 125 litrov 6 gld. • » 60 „ 3 „ /Y, » » n n 30 B 2 „ (Prosto poStnine v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zabojti je prav razumljiv poduk, kako se ima ravnati, kar je tako lahko, da se ni mogode zmotiti. KaroCuje se pri G. Perino in Coggiola (Italia). Oznanilo, Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofa Thurnn v Gprici naznanja, da bode dne 9 septembra 1878 zadela javnadraz-ba (kant) nereSenih zastav II. Cetrt leta 1877 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca Aprila, Maja in JunijA 1877. V Gorici 2. Avgusta 1878. Kavnatelj: D. Lovisoni. 1 li i rU*tU Wit fmpJ'phlrn .fWftltrt. ait Heatti *n* Preiiwiird jitei li i Die Regenmantel, Wag^ndecken (Pfachea). Mrnlapi. Iduuie 1 m rt»-r k, k. pr Yw.k I von M. J. Elsinger & Sbhne '•¦. in Wien, Nenbau, Zollergaiise 2, * 1 1 Litfer«r.ten des k. un4 k Krteg*mir.utt'iimi, %*¦ M>»; Kriffirnnnne, v;clcr H',sf>'.«r,ftjli!»ar,*t»!j*n «;>;. *'.«. j ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^z Poziv iic*itelJ4'm-orgaiii$tom! V Stjaku j«» razptaana sliizba uLitelja do It. septembra t. 1. Sto sluzlm je tudi skieitjeua sluzba or^anista s plaio l!» hektolitrnv mosta. V fitjuku 'hie ;„V*\ nvfjmtit 1X7S. AND. TRAMPUS, zupan. Oznanilo. Fodpisano ziipanstvo naznanja, da bode dne 6. septembra tekoccga in vsacega nastedajega leta v BenCah letnl terg za 2ivino in razlifino dingo Wago. &UPANSTVO V RENCAH dne 18. avgusta 1878, Fr. grof Strassoldo zupan. Podpisano 2ti|>anstvo naznanja, da bo letos, ker pade na 15. dan septembra ne« delja, navadiii *»emenj v Dornbergu na* slediiji dan, to je 16. septembra. Jupanstvo v Dornbergu dm ~}'J. artfttsta 157^ SLMGOJ. li m 4 gl. 75 kr. 62 krasnih stvari. to je: 1 kristalna pn^ica za, m»*Io ali «la>lor. i eleg. tl»tobr»»n:ena pi*» vn priprava. 2 okineaiu cvetlidni vazi iz alabattra. 20 prav Itcnvh podoh ¦jc-klorezov). 1 par najtiovejsih Bebe* uhanov. 2 zapestni gumbi ix no-Tozlata. : 3 prsne gumbe 12 novo- ; zlata. 1 l^licn za smodke iz T ilie, redeo boiih. « ill^ek za kavo enakih « japanskiti &*k za vodo 6 kosov francn^kega par fumne«a mjila. I cvetluna pletenkm it bru-nnnh p?rl. 1 gororni aparat, jako pri;?ton. 3 saljivi predmeti za miarfo in staro. 1 pusica za diSave iz al- paka srebra. l petrolna svetilnica 8 kr.,glolm 62 IcoaoV. 9V* Vse tu navedene stvari (62) so lepe in prav prak-ticne, pa stanejo^ano 4 gl. 75 kr,; po&Ija jib pod garaneijo proti peat, povzetji kutnor koli: L S^iatsristoia ia Wits 1, Sabeabnzsntnsse L Udavateij in odgoyoroi ureojuk; MTUiX i'ABIJAISI. _ 'iftjkaj; MAILLNti V tioriu.