Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 12.
V Litibžjani, dne 30. novembra 9934.
XIV. leto
TUbkmK.**-*
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List uhaja rsakega 25. ▼ meseca. Posamezna iter. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne Tračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — U redni! t to in upramištro ▼ Ljubljani, št P «terska
•rojainica.
Telefon iter. 30-40.
V haksm sž-^iiu ja ^prala^i^ srarem&mb
invalidskega zakona
Središnji odbor nam je pred kratkim sporočil sledeče:
»Tragični dogodki, ki so se izvršili v naši domovini v preteklem mesecu, so prekinili intenzivno kampanjo, katero je začel Središnji odbor pred kratkim za spremembo zakona. Kancem meseca pa je Središnji odbor začel znova delati za spremembe, ter je poslal pismi osebno g. ministru financ in g. predsedniku vlade, spominjajoč jih na poslednjo voljo blagopokojnoga kralja pred odhodom v Marsej. Obenem je za to vprašanje zaprosil Središnji odbor kolektivni sprejem pri g. ministru socijalne politike in narodnega zdravja za 5. november t. 1.«
Poznejšo vest pa smo zvedeli potom časopisov, in sicer:
Dne 13. ali 14. t. m. se je v ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu zopet sestala komisija za izdelavo sprememb invalidskega zakona iz leta 1929., pri kateri je bil tokrat navzoč sam minister g. dr. Fran Novak.
Komisija hoče predložiti spremembe tako, da se bo invalidski zakon
zboljšal v prid invalidom, vdovam in sirotam v okvirju razpoložljivih bud-žetnih sredstev.
Na ta način lahko res pričakujemo, da bodo spremembe izšle.
Naše intervencije in naši zadnji shodi, v kolikor so se izvršili, so dali pobudo, da se sedaj resno misli na zboljšanje invalidskega stanja, ker se je vkljub današnjim razmeram vprašanje vzelo v roke.
Največjo in nepozabno hvaležnost pa moramo imeti blagopokojnemu našemu naj višjemu zaščitniku, katerega želja je postala danes oporoka, ki se bo uveljavila.
Vojne žrtve želimo samo, da bi se naša velika potreba čim prej uresničila in da bi se to mizerno vprašanje vsaj toliko popravilo, da ne bomo imeli zaščitenih in nezaščitenih vojnih žrtev in da dobimo vsaj najnujnejše pravice.
Želimo, da bi komisija hitro izdelala načrt, ki naj postane še letos nov zakon, da bo beda olajšana, ker je pri-kipela že do vrhunca.
Nov napad na naše koncesije
Vojne žrtve imajo povsod na svetu svoje pravice, ker se brez gotovih pravic in odškodnine ne more nuditi njihove socijalne zaščite in oskrbe. Ako ne morejo dobivati popolne denarne odškodnine, jim je treba pač pomagati z različnimi drugimi olajšavami za njih pridobitno nesposobnost. Zato jim daje invalidski zakon razne koncesije, ki so a priori namenjene v dobrodelne svrhe.
Med takimi koncesijami, ki jih invalidski zakon izrecno našteva, n. pr. kantine, kioski, trafike, so tudi izrecno omenjeni kinematografi, ki jih morajo prvenstveno dobivati vojni invalidi.
Invalidi so torej čisto upravičeni, pa tudi gmotno prisiljeni zahtevati, da se jim vse take koncesije podelijo.
Oblasti, ki se pečajo s podeljevanjem takih dovolil pa so dolžne upoštevati zakon in tozadevne predpise ter morajo invalide ščititi. Ako ne izvršujejo teh predpisov, zapadejo dotični funkcijonarji predpisani kazni, ki jo tudi zakon predvideva.
Ko so invalidi zahtevali kinokonce-sije zase, da jih bodo vodili posamezno ali skupno, so naleteli pred oblastjo v navskrižje s starimi kinopodjetniki, ki bi morali svoje koncesije vsekako v korist vojnih žrtev izgubiti in ravnota-ko tudi z novimi nezaščitenimi reflek-tanti.
Da je bilo zadoščeno zakonu, se je potom medsebojnih razgovorov našel način, ki omogoča trajno zaščito vojnih žrtev s tem, da kinopodjetniki neinvalidi, dokler obdrže koncesije, katere so jim invalidi odstopili, plačujejo invalidom neko odškodnino.
Na ta način je javni dobrobit, ki ga zakoni izrecno zahtevajo, vseeno nekako dosežen, čeprav izrabljajo kino-koncesije nezaščitena trgovska podjetja. Invalidske organizacije morajo prejemati odškodnino za svoje siromašne, dela-nezmožne ali brezposelne člane in članice.
Kdor ima socijalni čut, mora priznati, da je edino pravično, ako bi da-
nes izključno invalidi sami uživali kinematografe, ker so jim po vsej pravici z zakonom dani v njihovo pridobitno in gmotno pomoč. Ce bi se svoj čas invalidi tega držali, kar pa jim tudi v bodoče ne more nihče preprečevati, bi se nikdar ne našlo podjetje, ki bi se protivilo s svojo avtoriteto neosnovano izpodbijati stare dogovore.
Tako pa se sedaj vleče nek spor od najvišje inštance pa do sodnijske pravde. Invalidom odrekajo pravice, češ, da njihova prednost in zaščita sploh več ne veljata, pogodbe pa so priznavali le začasno.
Smešno je misliti, da bi invalidska zaščita veljala samo začasno, ravno-tako, kakor tudi invalidi niso še prestali biti invalidi in tudi vsak invalidski
zakon, kolikor smo jih dobili, priznava prvenstveno zaščito naprej.
Za to je logično, da dokler so invalidi, morajo vživati tudi svojo zaščito, bodisi v tej ali oni obliki to je, da imajo sami kinokoncesije ali pa odškodnino zanje, katera jim je bila svoj čas sama ponuđena.
Če je kak nezaščiten podjetnik dobil svojo koncesijo pri nadaljnih terminira-nih podelitvah naprej v svoje roke, naj si zapomni, da se je to zgodilo samo z odstopom invalidov, ki so vselej zahtevali koncesije, ali pa svoj čas dano besedo.
Za invalide veljata zakon in pogodba, nikakor pa ne, da je kdo s tem, ko ; je postal enkrat trajni lastnik koncesije pridobil kako neodvisnost od invalidske zakonite zaščite.
Naj bo kakoršenkoli ugovor ali prav-; da, mora vsak dati prav invalidom, ker ne more nihče pripuščati, da bi bili na tak način odrinjeni od svoje pravične zaščite. Zlasti pa mora podpirati toza-i devno vojne žrtve oblast, ki je dolž-: na izvajati pravilno zakone in posamez-^ ni funkcijonarji, ki morajo pod osebno odgovornostjo izvrševati predpise invalidske zaščite.
Danes hočejo na škodo invalidskih pravic in zaščite uživati ugodnosti različne nepoklicane in nezaščitene osebe, društva in družbe, ki so si jih znale pridobiti z obljubami in nekateri celo pod imenom javne dobrodelnosti.
Mislimo, da se ne bo našel človek, ki bi rekel, da je pravično ako invalidi na tak način kot se iz različnih strani sedaj poizkuša, izgube še to trohico svojih pravic, kar jih imajo.
Predstavljati si je treba, da gre na invalidski strani za dobrobit in eksistenčno olajšavo tisočerim bednim, ki jih stiskajo bolest, trpljenje in lakota.
Kdor drugače misli, naj gre kar pogledat v vrste in precenit, koliko ta zaščita pomaga bedni raji. Videl bo, da gre invalidom v javnem življenju še vse kaj drugega, da bi bilo treba pridržati izključno za nje še marsikaj, kar danes ne vidijo merodajne osebe.
Zato moramo reči, ne dregajmo še bolj v socijalno zlo, sicer naj nosijo odgovornost pred invalidi tisti, ki to delajo.
Razna pojasnila
Naše članstvo pred vsem zanima potek raznih vprašanj, zato prinašamo nekaj kratkih poročil.
Za invalidski zakon prinašamo poročilo v posebnem članku.
Zaostale invalidnine
se še ne plačujejo. Pobotnice so bile pravočasno odposlane v Beograd in če bo tako kot lani, je pričakovati pred prazniki in novim letom otvoritve primernega kredita, da se bo moglo pričeti z izplačevanjem. Vsekakor se udruženje za to zanima in bo Središnji odbor tozadevno interveniral.
Božične podpore
bodo kot običajno gotovo tudi letos podeljene. Že v naprej opozarjamo Krajevne odbore, da bodo po navodilih Oblastnega odbora točno izpolnili predloge in tozadevne plačilne pole. Članstvo samo naj se tudi za to zanima, da ne bo prikrajšano.
Železniške legitimacije
bodo začeli skoro kakor vsako leto potrjevati za prihodnje leto že decembra t. 1. Opozarjamo pa na novo rešitev, ki jo danes posebej objavljamo. Po novem je predpisano, da bo te legitimacije odslej oddajalo v potrditev le ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu.
Središnji odbor pojasnjuje, da bo moral vsak priložiti k železniški legitimaciji rešenje Višjega invalidskega sodišča. Mogoče pa se zna vendar tako urediti, da se bo podaljševanje vršilo kot sedaj pri finančni direkciji, kjer prejema dotični invalidnino. Danes ne moremo o tem dati definitivnega pojasnila, skrbeti pa hočemo, da se postopanje čim bolj praktično uredi. Naše in-
Čuvajte Jugoslavijo!
valide pa bomo obvestili po okrožnicah ali tudi po časopisih.
Pričakujemo, da bo izdala finančna direkcija, kakor vsako leto tozadevno okrožnico in notico v časopise, ali pa bo to storilo ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja.
Dotlej ni treba pošiljati železniških legitimacij Oblastnemu odboru.
Za doklade
so dobili vsi tisti, ki jih prejemajo, v izpolnitev in potrditev nove prijavnice. Mnogi teh prijavnic še niso vrnili. Ako ne bodo poslali nazaj izpolnjenih prijavnic, jim bo finančna direkcija ustavila doklade.
Pripominjamo, da mora biti vsaka prijavnica izpolnjena*na stavljena vprašanja in potrjena od davčne uprave ter občine. Za otroke preko 16 leta se dobi doklade samo ako so v srednjih šolah. Ne dobiva pa se zanje doklad ako se uče obrta ali hodijo v kake nadaljevalne ali privatne strokovne šole.
Za take, ki študirajo, je treba vsako leto priložiti potrdila šol.
Predlog državnega proračuna in invalidnine
Finančni minister dr. Milorad Djor-djević je predložil narodni skupščini v odobritev predlog državnega proračuna za leto 1935-36.
Predlog ima tendenco, da se državni izdatki spravijo na najnižjo mero pri sedanjem stanju državne organizacije in gospodarskih prilik.
Ves državni proračun za prihodnje leto znaša 9.987,863.257 Din in je za 183,387.541 Din nižji od letošnjega.
Proračun se krije s fiskalnimi dohodki (posrednimi in neposrednimi davki).
V predlogu niso predvideni nobeni novi dohodki, torej ne bo nobenega novega ali višjega obdavčenja.
Kljub znižanju so se morali nekateri izdatki zvišati, zlasti izdatki, ki so posledica spremembe zakonov in neizogibne državne potrebe.
Tako so zvišane postavke za pokojnine in invalidske podpore za 11 milijonov Din.
«
K temu pripominjamo, da je mogoče ta povišek invalidnin le smatrati kot pogoj za predvideno spremembo invalidskega zakona.
Jasno je namreč, da nam sama sprememba drugače ne more nič koristiti, ako ni za njo proračunske podlage ali možnosti, ki jo mora zasigu-rati državni budžet.
Mogoče pa so kaj povišane tudi druge invalidske postavke (za zavode itd.) z ozirom na predvidene spremembe. Tega se ne more vedeti, dokler ne bo državni proračun detajliran, kar pa se bo videlo šele po novem letu, ko pride državni proračun pred skupščino v razpravo.
Vsekakor apeliramo na vse faktorje, da upoštevajo pri sestavljanju in sprejetju bodočega državnega proračuna invalidske potrebe in da je ne-obhodno treba spraviti finančno stanje v sklad z bodočimi spremembami invalidskega zakona.
Stanje invalidnin in odkupnin
Ratni Invalid razklada v daljšem članku tozadevno situacijo, zato je tudi za nas važno, da prinesemo vsaj številčne podatke.
Tako pravi: Kar se tiče zaostalih invalidnin iz prejšnjih let, je stanje danes sledeče:
Do 1. septembra so se vojne žrtve redno prijavile s pobotnicami v svrho izplačila v višini okoli 23,000.000 Din. Od 1. septembra do danes je prijavljeno naknadno še 1,986.000 Din, torej vsega skupaj okoli 25,000.000 Din. Ako se bo to, kar je naknadno prijavljeno tudi izplačalo, je veliko vprašanje. Spiski so urejeni, sedaj je samo treba, da se od ministrstva financ izdejstvujejo krediti in potem kdaj se bo moglo izplačevanje začeti?
Odkod so te zaostale invalidnine iz prejšnjih let, za katere prinašamo po finančnih direkcijah urejeno tabelo? To so po naknadnih rešitvah nižjih invalidskih sodišč in Višjega invalidskega sodišča, ki se bodo izdajale po sedanjem načinu poslovanja vsaj še pet let. To so tudi one invalidnine, katere nastajajo po obnovah postopanja, vsled sprememb imovinskega stanja in vseh ostalih vzrokov, katere predvideva invalidski zakon iz leta 1929. Na drugi strani pa invalidi odpadajo vsled umrljivosti, vendar pa invalidnina raste, čeprav ne tako zelo. Radi tega pa redna budžetska pozicija za invalidnine ni zadostna in se mora vsako leto zahtevati povišanje. Interesantno je opažati, da je poslednja leta veliko manjša razlika, kah znači, da umrljivost med vojnimi žrtvami raste, za to smatramo, da bo po 1—2 letih padanje začelo pod predvidene pozicije v rednem budžetu.
V tem slučaju bo padanje mnogo večje in močnejše kakor pa je bilo nara-I ščanje.
Za sedaj nas invalide zanima, kdaj se bo začelo z izplačevanjem zaostalih j podpor? Tega ne moremo točno reči, I toda kar vemo in moremo reči je, da se : bo izplačevanje začelo v najkrajšem času, ker g. minister financ energično i stoji na stališču, da naj država invalidom ne dolguje niti dinarja. Po naših informacijah, bi se moralo začeti z izplačevanjem že novembra, ker obstojajo tozadevni krediti, torej sredstva so. Lansko leto je bilo izplačanega okoli j 40,000.000 zaostale invalidnine, letos pa je padla vsota izpod te višine, kar je dokaz, koliko invalidov je odpadlo.
Končno poglejmo še odkupnino. Invalidski zakon predvideva odkup invalidnine enkrat za vselej in dokler veljajo tozadevne odredbe, se osebe, ki so zaščitene, lahko poslužijo pravice odkupa svoje invalidnine. Do preteklega leta se je odkup vršil redno in denarja je bilo dovolj. Šele od preteklega leta se je pojavil zastoj in sicer za to, ker je v letošnjem budžetu vnešena samo vsota 1,000.000 Din, kar je absolutno nezadostno za leto dni, ker se je do sedaj javilo za odkup toliko invalidov, da rabijo okoli 7,000.000 Din. Razpoložljiv milijon je potrošen in ostali morajo čakati na odobritev izrednega kredita.
Dvomljivo je ako se bodo sploh našla sredstva za izplačilo teh zaostankov, ki so na vrsti. (Dalje popisuje neumestno prakso pred dovoljenjem odkupnine.)
K gorenjim podatkom prinašamo še tabelarični pregled:
Pregled otvorjenih kreditov za izplačilo rednih invalidnin in sicer:
			Po part. 56/1 za 1933/34.		Po part. 55/1 za 1933/34.
Finančna direkcija		Beograd	Din	4,150.000 —	4,800.000--
»>	v	Ljubljana		9,487.545'—	9.000.000"—
>»	n	Zagreb	»»	is.ooo.ooo-—	11,800.000-—
	>»	Banja Luka		4,000.000 —	4,000.000--
n	n	Split	v	7.600.000--	7.200.000-—
n	»	Sarajevo	31	17,200.000--	16,000.000 —
r»	n	Podgorica	n	7,520.000'-	6,840.000--
v	n	rdovi Sad	11 1	12,192.000 —	14,000 000 —
„	»	Niš	M	20,500.000-—	14,000 000--
»>	h	Skoplje	tl	8,050.000--	7,940.000--
	Vsega otvorjeno		Din	108.699.979-—	f 5,580.000-—
Pregled prijavljenih obvez zaostale neizplačane invalidske podpore ministrstva financ pri fin. direkcijah.
Fin. direkcija Beograd			Din	794.075-64
H		Liubljana	m	2,589.104-19
»»	*	Zagreb		3,051.839-35
It		Split		1,324.124 11
t*	*»	Skoplje	t*	1,272.425-56
H		Niš		5,303 675-60
■		Banja Luka		?68.244'08
»>		Novi Sad		5,790.016-55
W	it	Sarajevo		2.186.498-10
f»	n	Podgorica	-	904520-40
		Skupaj	Din	23,984.523-58
Opomba: Iz tabel se vidi, da imamo letos v dravski banovini za 487.545 Din manj otvorjenega kredita za izplačilo invalidnin, zaostankov pa imamo za dobiti za 2,589.104.19 Din.
Pomen
naše organizacije
Reči moramo, da je malo invalidov ali vdov v naši banovini, pa tudi v celi Jugoslaviji, ki ne bi bili člani ali članice našega udruženja. Vendar pa so tudi taki, ki niso stalni in ki se ne zavedajo tovarištva in pomena naše organizacije.
Pogoji niso težki, članarina je majhna in z dobro voljo se jo zmore tudi v najhujši krizi. Organizacija ne terja od revnih članov vse članarine naenkrat, Pač pa je zadovoljna, da jo plačujejo polagoma, čeprav po dinarjih. Mnogo je takih, ki takorekoč pri svojem položaju samo životarijo od organizacije, niso pa njeni moralni in materijalni sodelavci. To se pogosto opaža pri občnih zborih, kjer so navzoči tovariši ali tovarišice, ki pridejo samo radi potrebnih informacij in da bi jim organizacija pomagala, šele potem pogojno pa bi postali redni člani ali članice.
Tovariši in tovarišice! To ni zavednost! Zavedati se morate, kaj pomeni organizacija. To je naša skupna moč, naša samopomoč in skupni nastop za naše pravice. Ni pa lepo, ako pristopijo nezavedneži šele tedaj v vrste, kadar vedo, da bodo deležni koristi ali pomoči od onih, ki so s svojo organizirano močjo nekaj dosegli.
Odborniki in posamezni člani gredo v borbo, nekateri pa samo iz kotov opazujejo kdaj bodo pristopili.
Kaj pa bi bilo, ako bi mi ne imeli svoje organizacije?
Ako bi šel Peter ali Pavel iskat svoje pravice, bi ga lepo odklonili in bil bi pri tem, kar je bilo odločeno.
Mi smo imeli veliko borbo, naše vprašanje se zelo hitro spreminja in vedno samo rešuje. Vsak posameznik, ki odloča, čeprav po zakonu, tolmači in odloča po svojem prepričanju in pravu.
Vsi se jezite, ako ste prepričani, da bi morali imeti to in to, pa vendar ne dobite. Edina točka in zatočišče pri tem je organizacija. Na njo se obračate, ako je treba iti intervenirat, ako je treba delati vloge ali pritožbe in na njo se obračate celo za podpore. Odkod pa vam organizacija daje podpore?
Treba je spraviti skupaj premoženje z organizacijskim delom, z velikimi prizadevanji, treba je truda.
Invalidska organizacija danes lahko ponosno reče, da je pripomogla že marsikaterega h kruhu, boljšemu životarenju in do njegovih poštenih pravic, pa naj si bo z lastne iniciative ali potom svoje moči in posredovanja. Le mnogokrat ji dotični niso prav nič hvaležni.
Kdo pa je vodil borbo za invalidske zakone? Kdo je sprožil in dovel do tega, da se danes pripravljajo spremembe sedanjega nepovoljnega invalidskega zakona?
Predstavniki invalidskih organizacij
niso mogli mirovati in ne bodo mirovali, dokler se to neobhodno potrebno delo ne izvrši. Pa bi mogel biti kdo iz vrst vojnih žrtev, ki pri tako važnem vitalnem vprašanju ne bi podpiral invalidske organizacije? Da, še so taki tovariši in tovarišice. Naj le bodo naprej, mi si bomo to zapomnili. Čez sedem let pride vse naprej, tako pravi pregovor.
Hočemo, da bi naša organizacija postala velika socijalna ustanova, da bi poleg moralne opore nudila svojim članom tudi gospodarsko, gmotno in socijalno korist. Mnogo smo že dosegli v tem pravcu s svojim zadružništvom, vsaj mi v naši banovini lahko to rečemo.
Ko je bilo treba vpostaviti na noge trafikanta, obrtnika ali tudi kmeta, je bila naša organizacija edina, ki mu je priskočila na pomoč. Zastonj bi moledoval drugod za oporo.
V teh časih splošne krize je stališče invalidske organizacije zelo težko, ker
mora tolažiti nezadovoljne vojne žrtve, ki jih je sedanja rešitev invalidskega vprašanja pripravila ob vse. Ako invalidi danes ne bi imeli njenega zatočišča, bi jim bilo dostikrat za obupati.
Invalidska organizacija je največ pripomogla k invalidskemu vprašanju države, kajti ona vodi nezadovoljne mase, jih disciplinira in pripravlja za dostojno organizirano stanovsko borbo, pri tem pa jih tolaži v njihovi razburkanosti. Ker pa pozna svoje člane, njihovo življenje, bedo in potrebe, je najboljša svetovalka za najpr^vičnejšo ureditev tega ne prav prijetnega vprašanja.
Kdo ve, kakšno stanje bi bilo, ako bi invalidskih vrst ne vodila njihova organizacija? Invalidska organizacija je že preživela svoj jubilej plodovitega dela, in upa tudi, da ga bo v bodoče še veliko več.
Poziva pa tovariše in tovarišice, da se tega zavedajo in so brez izjeme ne-omajani njeni sodelavci.
Zrn inwaSids!?® fereiplacr?©	me
bn treba nel lefpfiifiacif pele® ®hmvi
Vedno so bile težkoče pri invalidski brezplačni vožnji po železnici, ako so bili pozvani na zdravljenje ali ortopedi-ranje. Poleg objave, katero je invalid dobil s pozivnico, je bilo treba imeti pri sebi železniško legitimacijo, za trikrat-I no privatno polovično vožnjo. Takih le-! gitimacij pa nimajo vsi, ker vsem ne I pripadajo, ali pa jih tudi nekateri za pri-I vatno vožno nočejo zaprositi.
Teh legitimacij ne dobivajo na pri-I mer invalidi bolniki, ali dotični, ki so vzeli odkupnino. Mnogokrat se je pripetilo, da invalid na vožnji ni imel pri sebi svoje železniške legitimacije. Ker pa je bil predpis, da se mora z njo legitimirati sprevodniku ali revizorju, je moral plačati naknadno vožnjo ali pa so ga zapodili na prvi postaji iz vlaka. Razumljivo, da je bilo veliko pritožb, temu postopanju pa se ni dalo pomagati.
Na intervencije našega udruženja, pa smo dosegli spremembo, tako, da odslej ne bo več treba onih sivih železniških legitimacij poleg objav, pač pa samo objave, ki bodo imele še osebni popis dotičnih invalidov.
Generalna direkcija držav, železnic v Beogradu je izdala dne 7. novembra 1934 pod G. Dr. Br. 82.635-34 sledeči razpis.
»V odgovor na akt št. 5705 od 12. oktobra t. 1. se obvešča Središnji odbor, da je železniška uprava, z ozirom na težkoče pri potovanju vojnih invalidov in pri uživanju olajšave po § 12 pravilnika o brezplačni in olajšani vožnji, spremenila dosedanje odredbe za vojne invalide v tem smislu, da imajo v bodoče pravico do brezplačne vožnje, kadar jih pozivajo pristojne oblasti samo na podlagi objav, ki morajo vsebovati osebni popis dotičnih invalidov s podpisom in pečatom sreskega načelnika. Na ta način odpade potreba osebne železniške legitimacije.
Kar pa se tiče privatnih potovanj invalidov, obstoja sprememba v načrtu uredbe, da mora imeti vsak invalid, ki hoče izkoriščevati to ugodnost, železniško legitimacijo, katero mu izda na za-
htevo ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, Direkcija državnih železnic v Beogradu.
S tem bodo eliminirane vse težkoče, ki se delajo pri finančnih upravah onim vojnih invalidom, katerim se invalidnina ne izplačuje.«
Nova odredba je napravila v tem oziru dobro, da bodo v bodoče lahko vsi invalidi brez ovir uživali ugodnost pri vožnji po železnici tudi tisti, ki nimajo osebnih železniških legitimacij trikratno polovično vožnjo v letu. ^ drugem oziru pa bo povzročila vsem invalidom, posebno tistim, ki so doslej uživali brezplačno vožnjo zgolj z železniškimi legitimacijami poleg objav druge neprilike.
Vsak bo moral iti z objavo najprej k sreskemu načelniku, da mu napravi na nji osebni popis in ga uradno potrdi. Tako bo moral invalid, ki je oddaljen po več kilometrov od sreskega načelstva najprej potovati v kraj, kjer je njegovo sresko načelstvo ali pa sam plačati do tam vožnjo. Šele na objavo s popisom sreskega načelnika se bo lahko odpeljal iz najbližje postaje brezplačno k zdravljenju ali v protezno delavnico.
Nove železniške legitimacije pa se bodo dajale samo na zahtevo ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, in sicer kakor pravi razpis pri Direkciji državnih železnic v Beogradu-
Doslej so dajale pristojne železniške direkcije legitimacije po zahtevi pristojnih finančnih direkcij. To bi bilo vseeno kam se vloži prošnja za novo legitimacijo, samo bati se je, da se ne bi 'f ministrstvu natrpalo toliko naročil V cele države, da bi morali invalidi predolgo čakati. Ravnotako je smatrati, ako bo izdajala legitimacije samo Direkcija državnih železnic v Beogradu, mogoče pa je mišljeno pri tem le na invalide tamošnjih krajev, ker odgovarja re-šenje na akt Središnjega odbora.
Kdaj stopi ta odredba v veljavo, bomo še poročali, najbrž izide nov pravilnik, ali pa so mogoče pristojne oblasti dobile že tozadevne naredbe.
Vprašanja in odgovori
M. M. iz G. prosi, da bi mi odgovorili na sledeče vprašanje:
Leta 1929 mi je bila kot vojni vdovi zmanjšana podpora. Potom občine sem napravila prošnjo za povrnitev odbitka, na kar sem dobila rešenje meseca junija 1.1. od invalidskega suda v Zagrebu, drugo rešenje pa sem dobila 13. nov. 1934 od Višega invalidskega suda iz Beograda.
Vprašam, ali mi je za čakati ali moram kam pisati za denar in prosim odkod pride?
Odgovor: Po rešenju Višjega invalidskega sodišča je postala zadeva izvršljiva tako, da se Vam mora čimpreje na novo izplačevati podpora. Invalidsko sodišče pošlje rešenje uradno brez kake prošnje, finančni direkciji, ki izvede nakazilo. Torej za to Vam ni treba ničesar vlagati. Po vsakem rešenju traja še nekoliko tednov, da se izvrši vse potrebno glede novega nakazovanja.
L. M. piše sledeče:
Ali morem biti oproščen plačevanja pridobninskega davka, ker nimam nobenega drugega imetja, kot obrt, ki v teh časih po večini počiva, ker ni dela niti denarja.
Odgovor: Po odst. 3 čl. 46 zakona o neposred. davkih so invalidi v gotovih j slučajih lahko oproščeni pridobnine-Omenjeni odstavek se glasi:
»Tega davka se oproščajo obrati vojnih invalidov, nesposobnih za vsa^ drugi zaslužek in drugih oseb, ki bi dri1' gače obremenjevale državo ali samO' upravne edinice, če ni povprečni dnevni dohodek po ocenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v dptičnem kraju.«
Na tej podlagi so nekateri invalid1 vložili prošnje Davčnim upravam, Pa s0 bile uslišane.
Seveda morajo biti take prošnje podkrepljene z zadostnimi dokazi. Ako irna na primer kdo obrt, ki ne gre, pa le poleg tega posestnik hiše in zemljišča, potem gotovo njegova prošnja ne oo uslišana, ker ni odvisen samo od obrti-
Make se bodle oddafale v zakup
kantine
Do sedaj so se oddajale vojnim invalidom na priporočilo Udruženja vojnih invalidov, za naprej pa se bodo le potom javnih licitacij.
Ministrstvo vojske in mornarice je na podlagi čl. 192 drugega odstavka zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, toč. 4 § 13 finančnega zakona za leto 1934-35, odločbe ministrskega sveta z dne 27. marca 1934 MS broj 149, soglasnosti glavne kontrole z dne 4. aprila 1934 br. 34.587, ministrstva financ, občega oddelka z dne 8. septembra 1934 br. 38.184 in ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja z dne 29. avgusta 1934 St. br. 38.856 izdalo:
Pravilnik
o izdajanju pod zakup državnega vojaškega imetja in o izdajanju dovoljenja
za prodaje pri vojski in mornarici.
Obče odredbe.
Čl. 1.
K državnemu vojaškemu imetju, ki se more po tem pravilniku izdajati v zakup, spadajo:
a)	kantine.
b)	lokali (sobe, zgradbe, prodajalne, stanovanja, mesnice, kioski, lope, barake, pisarne letalskih pristanišč, ki se izdajajo privatnim društvom in drugo),
c)	oficirske menaže,
č) zemljišča in gozdovi ter
d)	travniki.
Čl. 2.
Izdajanje dovoljenj za prodajo pri vojski in mornarici (v krogu vojašnic, lagerjev in na vežbališčih) se nanaša po tem pravilniku na sledeče predmete:
a)	burek in razno pecivo,
b)	sladkorne proizvode,
c)	brezalkoholne pijače (boza, limonada, pokalice i. dr.),
č) razne vojaške potrebščine (šivanke, sukanec, gumbe, pisala, papir in drugo) v kasarnah in lagerjih kjer ni kantin.
Zakup državnih vojaških imetij.
A. Kantine.
Čl. 3.
Pravico do zakupa kantin imajo v prvi vrsti vojni invalidi, priznani z invalidskim zakonom od 4. julija 1929, ki izpolnjujejo pogoje tega pravilnika.
V drugi Vrsti imajo to pravico inva-lidinje, priznane z navedenim invalidskim zakonom, za temi pa ostale civilne osebe, ako izpolnjujejo pogoje tega pravilnika.
Zakupnik kantine ne more istočasno imeti v zakupu več kantin kakor eno in tudi ne more biti obenem zakupnik oficirske menaže.
Čl. 4.
Pravico sklepati pogodbe v imenu države za zakupovanje kantin imajo vsi pristojni starešine, pod katerih upravo se nahajajo. Pogodbe se sklepajo po priloženem obrazcu št. 4.
Čl. 5.
Sklenjena pogodba stopi v veljavo, kadar jo odobri pristojna oblast.
Pogodbe, ki so sklenjene do leta dni v smislu čl. 85 Zakona o državnem računovodstvu, odobrava minister vojske in mornarice, odnosno načelnik inže-njersko-tehničnega oddelka ministrstva vojske in mornarice po pooblastilu ministrovem.
Za odobritev pogodbe preko enega leta do treh let pa je po toč. 4 § 13 finančnega zakona za leto 1934-35 potrebna soglasnost ministra financ.
Način odrejanja višine zakupnine.
Čl. 6.
Višino zakupnine za kantine odreja komisija, katero postavlja pristojni starešina, v katerega področju se kantina nahaja, ki se daje v zakup. Ta višina zakupnine se računa:
1.	Po predvidenih letnih dohodkih, odnosno obrtu in zaslužku.
Letni obrat precenjuje komisija po povprečnem letnem številčnem stanju ljudi in po vseh okolnostih, ki se nanašajo na večji ali manjši obrt.
2.	Po številu, vrsti in velikosti lokalov, ki se izdajajo kantinerju v zakup za opravljanje dela.
3.	Po normalnih krajevnih cenah za prodajo poedinih predmetov in
4.	Po velikosti dotedanjega letnega obrata (na krajih, kjer so obstojale kantine).
Za odrejanje cene po veličini lokalov za izvrševanje posla se imajo jemati sledeče norme:
a)	za prodajalno, kuhinjo, pritikline od 12 kv. metrov do 36 kv. metrov po 45 Din mesečno in
b)	za ostale prostore kakor skladišče, šupa 50% ceneje.
Glej obrazec 7.
Čl. 7.
Ko je na pdolagi v čl. 6 razloženih pogojev ocenjen obseg letnega obrta in izdatkov, katere bo imel kantiner za opravljanje poslov, se preračuna čisti dohodek (dohodek od katerega se 10 do 15% po veličini obrta računa kot dohodek za državno blagajno).
Glej obrazec 7.
Čl. 8.
Za lokale, ki se eventualno odstopajo (kot pivatni) za zakupnikovo stanovanje, njegove družine in uslužbencev, se računa posebej zakupnina po sledečih normah:
a)	v zgradbah iz trdega materijala po 60 Din mesečno od posamezne sobe v velikosti do 36 kv. metrov, preko te velikosti pa po 90 Din,
b)	v stavbah iz slabega materijala (lesenih zgradbah in barakah) po 35 Din mesečno od ene sobe do 36 kv. metrov velikosti, preko te velikosti pa po 45 dinarjev,
c)	hodnik, klet, drvarnico, pralnico, shrambo (do 3 kv. metre površine) in za ostalo ako bi kje bilo in pripadalo
k stanovanju, se oddaja vzporedno in ; se ne zaračunava kot sobne edinice.
Predsobe se ima smatrati tudi kot vzporedne prostore, ki pripadajo brezplačno, ako se hodi v stanovanje skozi nje in ako niso iste večje od 12 kv. metrov, v nasprotnem slučaju pa se zaračunavajo kot sobe.
Čl. 9.
Skupna vsota preračunjena za velikost obrata (dohodkov) in za zakup poslovnih lokalov služi kot najnižja preračunjena cena za zakup kantine, ali za' licitacijo in pogodbo.
Glej obrazec 7.
Način dajanja kantin v zakup.
,Č1. 10.
a)	Kantine se izdajajo v zakup potom javnih ponudb, skladno s čl. 82 zakona o državnem računovodstvu potom licitacij ali s pogodbami.
b)	Izdajanje v zakup se vrši redno potom licitacij, s pogodbami pa le v slučajih, ako preračunjena cena letnega zakupa ne presega svote 1200 Din, ali ako prva in druga licitacija ne uspeta (čl. 94 zakona o državnem računovodstvu). — Te pogodbe se objavljajo preko domačih listov; policijskih in občinskih oblasti v mestu in okolici in preko invalidskega udruženja po obrazcu št.
1, toč. 1 a, 2 in 2 a tega pravilnika.
c)	Za izdajanje kantin v zakup, smejo pri prvih licitacijah ali pogodbah reflektirati samo invalidi, priznani z invalidskim zakonom od 4. julija 1929. Ako bi prva licitacija (pogodba) ne uspela, se vrši druga, pri kateri smejo reflektirati tudi neinvalidi.
č) Kjer so izjemni slučaji ali specijalni vojni interesi zahtevajo, da se kantine ne dajejo civilnim osebam potom licitacij ali pogodb, se lahko drže tudi v lastni režiji, toda samo z odobrenjem ministra vojske in mornarice po predlogu in obrazložitvi pristojnega starešine.
(Dalje sledi.)
Žalne seje za blagopokojnim
Viteškim Kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem
O prvih sejah smo že zadnjič poročali; prejeli pa smo še sledeča poročila:
V Žužemberku je bila žalna seja za Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. dne 16. oktobra 1934 ob 14. uri pri Pehani-ju. Udeležil se je ves odbor. Tov. Pasar Josip je v kratkem nagovoru spominjal na življenje Blagopokojnika, na njegove vrline in na nepogrešljivo smrt. Cel odbor je vstal in zaklical: Slava mu! Na predlog tov. Vidmarja je bila odposlana sledeča sožalna brzojavka: »Mar-šalatu Dvora, Beograd: Krajevna organizacija udruženja vojnih invalidov v Žužemberku izraža ob smrti Kralja-ju-naka globoko sožalje in obljublja neo-majano vdanost Nj. Vel. kralju Petru II.«
Sklenilo se je poslati enega člana k pogrebu v Beograd. Ker organizacija nima denarja, je odšel na svoje stroške odbornik tov. Pasar Josip.
Iz Sevnice poročajo, da se je vršila žalna seja Krajevne organizacije udruženja vojnih invalidov dne 15. oktobra t. 1. Tov. Senica je v kratkih besedah navzoče spomnil na tragično smrt Viteškega našega kralja, zaščitnika in največjega dobrotvorca, na kar so vsi vstali in zaklicali: »Slava mu!« Sklenilo se je, da se odborniki in članstvo udeleži korporativno maše zadušnice, ki se vrši o priliki pogreba.
Zagorje. Žalna seja se je vršila kot širša seja dne 18. oktobra t. 1. ob 9. uri v dvorani kina Triglav. Pred sejo se je celokupni odbor in veliko članstva udeležilo žalne službe božje v cerkvi, na povabilo uprave občine Zagorje. Prostrano cerkev je napolnilo občin-
stvo, vsa društva in šolska mladina. Po maši so zapeli »Usmili se me«, kar je napravilo zelo globok vtis in sočuv-stvovanje, ki je segalo v srca vseh. Na to je bila molitev za blagopokojnega Nj. Vel. kralja, rudniška godba pa je zaigrala par žalostink in državno himno.
Žalni sprevod velike množice je odhajal iz cerkve z zastavami, šolska mladina, Sokoli, gasilci, rudarji, občinski odbor, orožništvo, združenje borcev j in drugi. — Invalidi in vdove smo šli k 1 žalni seji. Predsednik, tov. Peršina, je I imel nagovor, v katerem se je spominjal blagopokojnega našega Zaščitnika, ka-i terega nam je vzela morilčeva roka, kar mora obsojati ves kulturni svet. — Naše ljudstvo prosi, kakor mu veleva srce, vera in božja zapoved, za dušo Velikega pokojnika, da bi našla pri Nebeškemu kralju večni mir in pokoj. — Zbor je zaklical triktrat: »Slava mu!« Priporočal je molitev za blagopokojnega Viteškega kralja in za srečo in modro vladanje Njegovega naslednika Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu je cel odbor v imenu članov izrazil globoko vdanost. — Končno je tov. Peršina poročal o anketi in manifestacijskem zboru v Celju, ki je dal povod ogorčenja reduci-rancem, ki so izgubili zaščito po invalidskem zakonu iz leta 1929. — Odbor priporoča Oblastnemu odboru, da se zavzame za te nesrečneže pri novem invalidskem zakonu, ki naj bo oporoka blagopokojnega Viteškega kralja Njegovim sinovom vojnim žrtvam in ki naj se uresniči.
Iz Beograd®
Oblastni odbor v Beogradu. Ker se
dosedanji odbor ni pokoril sklepu plenarne seje, da mora sklicati izredni občni zbor vsled nepovoljnoga poslovanja in nasprotstev napram Središnjemu odboru, je ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja izdalo rešitev z dne 3. septembra 1934 Pbv. br. 1236, da se Oblastni odbor v Beogradu suspendira in razreši dolžnosti. Središnji odbor mora sklicati izredni občni zbor, na katerem se izvoli nov odbor. Temu odboru mora oddati vso imovino in posle Oblastnega odbora v Beogradu. Kakor se poroča, se bo osnovala v Beogradu na novo Krajevna organizacija Udruženja vojnih invalidov. — Delegat Središnjega odbora pri beogradskem Oblastnem odboru, tov. Trifunovič, sklicuje ustanovni občni zbor za 25. novembra t. 1. v gostilni »Petrograd«.
Poročilo iz Mokronoga
Krajevni odbor javlja, da je dne 13. novembra t. 1. ob 5. uri popoldne umrl tovariš Pavšič Jurij, 100% invalid prve skupine, rojen 1879. v Spodnjem La-kencu pri Mokronogu. Pokojni je bil dne 15. novembra t.-1. ob 4. uri popoldne pokopan na domačem pokopališču. Član je bil do konca leta 1930, potem pa ni mogel več plačevati članarine, ker ni prejemal invalidnine in je bil po sedanjem invalidskem zakonu reduciran kot invalid-bolnik. Sicer je bil ranjen v nogo, pa to ni prihajalo v poštev. Zadnja leta je bil stalno priklenjen na posteljo ter je bival v občinski ubožni hiši, ker je zanj skrbela mokronoška občina. Krsto so nosili bojevniki, pred njo pa je tov. Urbanc nesel venec Udruženja z napisom: »Spomin vojni žrtvi«.
Tov. Urbanc je na grobu tiho deklamiral pesem, ki jo je za pokojnika sam zložil nekako tako-le:
Leta, mesece, si prosil,
Da zaščito bi izprosil!
Da prišel bi enkrat vsaj K zdravju svojemu nazaj!
A želje bile so zaman,
Zakon bil je prekasan.
Prišla zgodaj bela smrt in zamahnila je s koso, z mrzlo te oblila roso; legel v grob si zlomljen, strt.
V življenju malo si zavžil, revež, invalid si bil.
Trpel si in bedno živel, od življenja nič imel.
Vse si dal za domovino, zdravje, moč, življenjsko silo. Zdaj si vendar bil uslišan, iz spiska invalidov zbrisan. Zakon Tvoj bo boljši zdaj, zaščiten si za vekomaj.
Do groba vsi smo te spremili, na grob Ti venec položili.
Rešen zdaj si vsega zla, zemlja bodi Ti lahka!
Od prijatelja in tovariša Urbanca in Hajmerla.
Za zaščito domačega dela
V nedeljo, dne 2. decembra ob pol 10. uri dopoldne bo v veliki dvorani Uniona v Ljubljani manifestacijski zbor, s katerim naj se uvede energičen nastop ne samo obrtništva, temveč tudi vse naše javnosti proti uvažanju in prodaji inozemskih izdelkov in blaga, ki ga lahko proizvajamo v lastni državi. Gre za zaščito domačega dela in izdelka, gre za to, da se osamosvojimo tudi gospodarsko od inozemstva, ki nas samo izkorišča, gre za to, da bo boljše zaposlen naš delavec in privatni nameščenec in da prenehajo časi, ko se je cenilo samo to, kar je tujega, ko se je omalovaževalo in odrivalo domače blago, ko so se na mesta, ki bi jih lahko imel domač delavec in uradnik, nastavljali inozemci.
Pri tej akciji, ki jo priredi zavedno obrtništvo v okviru »Obrtniškega tedna«, naj pokaže vsa naša javnost, da se zaveda, da z našo politično osvoboditvijo v lastni državi Jugoslaviji še ne moremo govoriti o naši pravi samostojnosti, dokler se ne osamosvojimo tudi gospodarsko. Na ta zbor so povabljeni člani vseh naših nacionalnih, gospodarskih, delavskih in kulturnih društev in korporacij. Pokazati hočemo, da nočemo zaostajati za velikimi tujimi državami in narodi, ki so na enak način začeli čim energičnejše izvajati načelo, da se osamosvojimo tudi gospodarsko, da sledimo Angležem in Nemcem, ki kličejo: kupujmo angleško, kupujmo nemško blago! Inozemstvo odklanja danes uvoz pridelkov našega kmeta, vsiljuje nam pa na drugi strani svoje blago, svoje inže-njerje, uradnike in delavce. Nad 30.000 inozemcev jč danes dober kruh, ki ga jim daje Jugoslavija in odjeda domačemu delavcu in uradniku letno nad eno milijardo dinarjev zaslužka. Inozemstvo uvaža ogromno količino blaga, ki ga bi lahko izdeloval domač obrtnik, ki
je kri našega naroda. Obrtništvo, ki s svojimi družinami, vajenci in pomožnim delavstvom šteje okoli enega milijona prebivalstva naše države, radi pomanjkanja dela in naročil s svojimi družinami in delavci strada, dočim zaslužijo inozemska podjetja in industrije za konkurenčno izvoženo blago stotine milijonov letno.
Nad 50.000 čevljarskih in krojaških mojstrov s številnimi svojimi družinami, vajenci in delavci trpi pomanjkanje, podjetja pa, za katerimi stoji inozemski 1 velekapital, s svojim šablonskim blagom ‘
zaslužijo debele milijone. Dajmo zaslužka našemu domačemu producentu, našemu domačemu obrtniku, pa bo lahko po nizkih cenah proizvajal kvalitetno blago, zaslužil bo brezposelni delavec, invalid, pa tudi kmetu bo pomagano, ker se s tem okrepi ena tretjina onih konzu-mentov poljedeljskih pridelkov, ki ne pripadajo kmečkemu stanu.
Ker gre pri tej akciji za našo gospodarsko osamosvojitev, kot tudi za naše nacijonalne in delavske interese, poziva-1 mo tudi naše članstvo na udeležbo tega : shoda!
Tolmacenle c!. 229 zakona o ustrojstvu vojske m mornarice glede plačevanfa minice
Na številne pritožbe naših organizacij kakor tudi poedinih vojnih invalidov radi vojnice, ki jo morajo plačevati, je Središnji odbor napravil na ministrstvo vojske in mornarice predstavko in prosil, za pojasnilo o tem vprašanju. G. minister vojske in mornarice je poslal pod štev. Dj. br. 23.598 Središnjemu odboru sledeči odgovor:
»Vprašanje v pismu tega udruženja št. 4486 od 22 oktobra t. 1. v zadevi osvoboditve 30% vojnih invalidov oz. onih, ki invalidnine sploh ne prejemajo zaradi ugodnega imovinskega stanja, ali pa oseb, ki so še v aktivni drž. službi od plačila vojnice predpisano je v čl. 229 toč. 2 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Ravnotako je v točki 58, odstavek 3 b pravilnika za izvrševanje od-
redb istega zakona določeno, da niso obvezani plačevati vojnice osebe, ki so ; postale nesposobne pri izvrševanju vo-1 jaške dolžnosti bodisi v miru ali v vojni i brez ozira na to, da li uživajo pomoč, ; invalidnino ali ne.«
Potemtakem ne bodo plačevali voj-I niče invalidi, ki so bili onesposobljeni v i vojni in ki imajo izvršne sklepe o priznani invalidnini, če so radi invalidnosti nesposobni za vojaško službo. To je smisel gornjega pojasnila g. ministra vojske in mornarice.
Ako je kje primer, da se je postopalo nasprotno temu tolmačenju ali da se še naprej tako postopa, naj dotični takoj pošlje Oblastnemu odboru uradnim po-I tom prepis, da bo interveniral, da se po-■ mota popravi.
&iaie eiiiarre*
Pokroviteljstvo nad našim udruženjem. Vsled smrti našega velikega do-brotvorca, blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je Središnji odbor zaprosil za nadaljno pokroviteljstvo nad našim udruženjem Njeg. Velič. kralja Petra II.
Invalidski dom v Beogradu. Poroča se nam, da stavba lepo napreduje. V času žalosti je bilo delo prekinjeno, vendar pa se je kmalu zopet pričelo. Celokupna zgradba je že pod streho. Razpisana so razna instalacijska dela, Središnji odbor pa pripravlja že pravilnik za sprejemanje v azil. Prihodnje poletje bo Invalidski dom vsekakor otvorjen.
Svečanost na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu je morala biti letos o Vseh Svetih zelo omejena, ker je ta dan lilo kot iz škafa. Pred spomenikom ju-denburških žrtev so se izvršile samo molitve, ni pa bilo govorov, petja in godbenih žalostink. Vojaški grobovi so bili dostojno urejeni, položeno je bilo cvetje, ki ga je nabrala šolska mladina. Drugi dan se je vršila maša zadušnica v frančiškanski cerkvi, ki jo je priredil naš Oblastni odbor skupno z ostalimi bojevniki. Kakor običajno, so jo darovali bivši vojni kurati in ji je prisostvovalo mnogo občinstva.
Maribor. — Žalna maša. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je imel, kakor običajno vsako leto, v smislu društvenih pravil, dne 14. novembra 1934 v stolni cerkvi v Mariboru žalno mašo v spomin vseh padlih vojnih žrtev, umrlih vojakov, članov tega Udruženja, katere so se na povabilo udeležili zastopniki raznih oblastev in uradov ter večje število višjih in nižjih oficirjev iz Maribora. — Tudi udeležba občinstva ter članov in članic Krajevnega odbora je bila precej velika, tako da si lahko Krajevni odbor šteje v čast, da je bila prirejena žalna svečanost dostojna.
Invalidski znaki. Krajevni odbor mariborski je svoj čas od Oblastnega odbora prejel invalidske znake, kateri so sedaj članstvu na razpolago v invalidski pisarni med uradnimi urami vsak pondeljek, sredo in soboto od 9. do 11. ure, po Din 4 za komad.
Članstvu Krajevnega odbora v Črnomlju se javlja, da je članarino in naročnino za list upravičen sprejemati samo blagajnik, tov. Tajner Franc, da se ne bo kdo izgovarjal na neredno poslovanje ali na pravočasnost plačila.
Smrt ruskega invalida. Dne 22. oktobra 1934 ob pol 4. je umrl v splošni bolnici v Ljubljani ruski vojni invalid, pod-poručnik Vasilije Timofejev, rojen dne 22. februarja 1892 v Elizavetinski v Rusiji. Pogreb se je vršil dne 24. oktobra
ob 3. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. Ker ni imel nobenih sorodnikov, je pogreb oskrbelo Udruženje ruskih ratnih ; invalida v Ljubljani. Pokoj njegovi duši. , Večnaja pamjat.
Poziv! Standte Blaž, vojni invalid, 1 dozdevno iz Celja, ki je bil leta 1914 ra-; njen v Srbiji in je bil istega leta mese-i ca novembra s podpisanim v bolnici (in-I ženjerski kasarni) v Skoplju, se vljudno I naproša, da v svrho pričanja v invalidski zadevi, sporoči svoj natančni na-i slov vojnemu invalidu Forjan Antonu, j Pertoča št. 36, pošta Rogaševci.
Pismo tovariša z dežele. Odkar je I prišlo poročilo, da je naš blagopokojni kralj Aleksander izdihnil zadet od zlobne roke, sem srčno žalosten in se s solzami v očeh vedno spominjam našega dobrega Očeta, ki smo ga tako nepri-I čakovano izgubili.
Kako je naš dobri Vladar skrbel za ; nas vojne invalide, vdove in sirote! Nikdar ne bomo pozabili, da smo bili v naj-j hujši stiski samo od Njega uslišani, ker j se je stalno brigal za naše vprašanje in naše bedno stanje.
Bil sem pri žalni maši pri naši fari v Tomišlju in potem pri spominski svečanosti v šoli. Slišal sem obrazložitev vseh velikih del našega blagopokojnega , Vladarja, kako je skrbel za blagor naše krasne domovine, naše države Jugoslavije. Bog Mu daj večno plačilo nad zvezdami. — Žalujoč vojni invalid Kobal Jože iz Vrbljenj št. 71, občinski sluga občine Tomišelj.
Zahvala: Krajevni odbor U. V. I. v Ljubljani se naljlepše zahvaljuje »Zadrugi državnih ustlužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani« za velikodušno podporo v znesku od Din 3000, ki jo je naklonil uvidevni odbor imenovane zadruge s svojim plemenitim sklepom na svoji žalni seji, dne 10. oktobra t. 1. v počastitev m učen iške smrti Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. namesto sožalne brzojavke in cvetja.
Prosimo tudi vsa ostala društva, ustanove in vso javnost, da posnemajo imenovano dobrotnico z enakimi dejanji ob primernih prilikah ter se spomnijo revnih vojnih žrtev, ki se zatekajo po pomoč k svojim edinim zaščitnikom in tolažnikom, našim organizacijam.	Odbor.
Obvestila in vabila za članstva K. O.
Ljubljana.
L Vse člane in članice ponovno in zadnjič opozarjamo, da pravočasno poravnajo članarino in naročnino za tekoče leto in sicer najkasneje do 31. decembra t. L, ker sicer ne bodo vpo-stevani niti iza podpore niti za katere-
koli druge ugodnosti in posredovanja ter bodo koncem leta brezpogojno črtani iz članstva po določbah društvenih pravil.
2. Člani in članice, ki so že prejeli naročeni premog, niso’ pa še poravnali odmerjenih računov, se vabijo, da to čimpreje izvrše, najkasneje pa do 3. decembra t. ji. Naročniki, ki še niso dobili premoga, se obveščajo, da bomo prejeli naročeno količino cenejšega premoga predvidoma v prvem tednu decembra.
PROŠNJA JAVNOSTI.
Krajevni odbor U. V. I. v Ljubljani bo razposlal te dni na razne ustanove in zasebnike svoje pismene prošnje za prostovoljne prispevke v gotovini ali blagu, ker namerava tudi letos, kakor vsa leta doslej, obdarovati za »Božičnico« svoje najrevnejše člane in članice. Prosimo tudi tem potom vse druge, ki morebiti ne bodo prejeli naših prošenj, da se vsaj z malim in kakršnimkoli darilom spomnijo skrajno in nujno potrebnih vojnih žrtev ter pošljejo svoje darove na naš naslov: Ljubljana, Št. Peterska vojašnica, soba 49/1. Imena darovalcev in zahvalo bomo objavili v našem glasilu in po možnosti v dnevnem časopisju.
Odbor.
Kantina v vojašnici Kralja Petra I. V. O. v Ljubljani bo kakor čujemo, oddana v zakup na ponovni licitaciji, ki bo enkrat v decembru t. 1. Prva licitacija, ki je bila odrejena na 24. t. m. se iz neznanega nam vzroka ni vršila. Reflek-tante za to kantino opozarjamo, da dobijo podrobne informacije v pisarni Oblastnega odbora v popoldanskih urah. Če bi kantina na prihodnji licitaciji ne bila izlicitirana od invalida, se bo morala po predpisih vršiti ponovna licitacija, pri kateri bodo mogli prisostvovati tudi neinvalidi. Zato imamo interes na tem, da se že prve dražbe udeleži čim večje število invalidov.
Kantina
v vojašnici Kralja Petra I. Osvoboditelja v Mariboru se bo dala v zakup na ofertalni licitaciji, ki bo dne 17. decembra 1934 ob 11. uri dopoldne v štabu Komande inženjerske podoficirske šole »Kralja Petra Velikega Osvoboditelja« v Mariboru, in sicer za čas od 1. januarja do 31. decembra 1935. Pogoji so razvidni vsak delavni dan v pisarni štaba od 9. do 11. ure. Kavcija za zakup kantine se mora položiti pri blagajni Komande inž. podoficirske šole na dan licitacije do 10. ure dopoldne v gotovini ali v obveznicah drž. vrednostnih papirjev v znesku Din 500. Pravico udeležbe na tej licitaciji imajo samo invalidi, ki so priznani z inval. zakonom iz leta 1925.
Pismene ponudbe morajo biti kolko-vane po določbah tar. post. 45 zakona o taksah v velikosti ponuđene zakupnine in zapečatene v kuverti z označbo »Ponudba za zakup kantine v kasarni Kralja Petra I. V. O. v Mariboru.
Iz pisarne štaba Komande inž. podoficirske šole Kralja Pera I. V. O. štev. 5728 z dne 24. novembra 1934.
Ivan Vuk: Po valovih Donave široke... Beležke iz potnega dnevnika, je naslov knjigi, ki je pravkar izšla v založbi revije »Naša pota« v Ljubljani. —
Pisatelj Ivan Vuk, vojni invalid, je opisal potovanje od Beograda do Radu-jevca v prav prijetni obliki, ki se čita kakor potopisni roman. — Potopis je opremljen z 19 slikami starih rimskih trdnjav in gradov, Smedereva, Železnih vrat in njenih znamenitosti, Trajanove ceste in drugih, ki so prav zanimive. Pot skozi Železna vrata z vsemi divje-romantičnimi posebnostmi je opisana tako, da bo čitatelj čutil, kakor da se pelje sam po tistih nevarnih skritih pečinah reke Donave.
Knjiga je posebno za učečo se mladino zelo priporočljiva, ker je v nji mnogo zgodovinsko in zemljepisno zanimivega.
Zunanja oprema knjige je lepa, tro-barvna z zemljevidom Donave.
Knjiga stane 16 Din.
Za naročnike »Vojnega invalida« 10 dinarjev.
Črvi, ki zdravijo rane
Ameriški kirurg W. S. Bawer je leta 1918 ko vojni zdravnik prišel na belgijsko fronto in takoj dobil veliko dela. Njegov odsek fronte je bil posebno nemiren. Zdravnik je dnevno obvezoval po več sto ranjencev. Slednji so večkrat postali žrtev ako zvane plinske gangrene (gnileža) — grozovite bolezni kot posledica onesnaženja ran. V tem primeru pokrijejo polt vedno številnejši zeleni gnilobni madeži. Ponovna operacija nima nobenih dobrih posledic. Staničev-je se razkraja vedno naprej, in bolnik je zapisan žalosni smrti. Umira počasi kot živ mrlič, zavit v zopern smrad lastnega razpadajočega mesa.
Nekoč so v vojno bolnišnico prinesli ranjenca, ki je dva dni ležal v težko dostopnem kraju v bližini sovražnih strelskih jarkov brez vsake pomoči. Ko je dr. Bawer pregledal njegove rane, se je zgrozil, ker so bile polne črvov. Ko pa je premagal stud in se lotil podrobnega pregledovanja poškodb, je kmalu ugotovil zanimivo dejstvo. Izkazalo se je, da so bile gnileža proste one rane, brez črvov so pa kazale zlovešče pege. Kirurg je sklenil, da ne bo odstranil črvov. Saj je bil bolnik itak zapisan smrti. A dva dni pozneje so se pričele rane celiti.. Črvi so jih tako dobro zlicali, da je bil ranjenec rešen. Zdaj je razumel dr. Ba-; wer, da so v umazanih ranah črvički,
: ali pa za prav ličinke nekih žuželk, tako ! zvani »nekrofagi«, to je požiravci umrt-I velega staničevja, ki torej niso »antro-j pofagi« (ljudožeri, to je zajedavci, poži-; ravci živega mesa). Samo to srečno naključje je ranjencu rešilo življenje.
Dr. Bawer se je vrnil v domovino in I pričel vneto iskati ličinke, ki bi utegnile j prevzeti vlogo razkuževalk gnojnih ran. j Naposled se je odločil za južnoameriško ; drobno muho z imenom »Lucilia serica-; ta«. Njene ličinke so izraziti nekrofagi, nikakor ne poškodujejo živega staničevja in se odlikujejo po izredno hitri rasti, oziroma teku. Vse omenjene lastnosti so jako priporočljive za poklicne »razkuževalce ran«. Leta 1932 je obiskal profesor parazitologije na pariški univerzi Bruntes Bawerjev laboratorij v Ameriki, ogledal si več čudežno rešenih bolnikov ter prinesel v Evropo vež jajčec muhe »Lucilia sericata«. V Parizu odgojene ličinke so bile izročene kirurgom, strokovnjakom za gnilež: prof Le' normandu in zdravnikoma dr. Robertu Kaufmanu, oziroma dr. Mauriceu. Zdai je predaval prof. Lenormand o deseže-nih uspehih v društvu francoskih kirurgov.
Mlad francoski zdravnik je dobil gnilež na nogi kot posledico zastrupljeni» krvi. Na njem so napravili prvo preizkušnjo z ameriškimi ličinkami. Kirurg so se odločili za to zadnje sredsvo, so petkrat zaporedoma vedno bolj visoko odrezali okuženo okončino brež vsakega uspeha: staničevje je razpad»/ lo vedno naprej in nobenega upanja ö' bilo, da bi ozdravel. Toda dva tisoč V rano presejanih ličink je rano tako temeljito osnažilo, da se je šest dni pozneje že zacelila. Gnilež je izginil. Ozdravljeni bolnik je bil navzoč pri predavanju i» je sam pordil, da so mu rešile življenj» samo ličinke neznatne ameriške muh»:
Kirurgi so se opogumili in uporab zdravljenje s črvi tudi v nekem obupnega pljučnega gnileža. Tokrat ^ morali odpreti prsni koš in izrezati v»» reber. Na površino okuženih pljuč p»»/ sajene ličinke so pričele hlastno požira*1 omrtvelo staničevje, a so se skrbno ^ ogibale nepoškodovane vlaknovine i(I lasnic. V teku 96 ur so postale ličin^ štirikrat večje in istočasno je izginil hF1 gnilež brez sledu. Kirurgi so imeli n»h vež težav s posameznimi predori T^' jedenih pljuč, kamor ličinke niso mar»^ Morali so jih tja napoditi s silo. V ta men so se poslužili električne žarfl'ce/ s katero so obsevali ličinke. Črvi iz žine nekeofagov so namreč tudi »f0*0^ fobi«, sovražniki svetlobe. Živalice ® se skrile pred lučjo v globino pliuf ‘v temeljito zatrle zadnje ostanke gnilež * razjedenem staničevju. Drobnogled * po daljšem opazovanju ugotovil vZ!/0L blagodejnega vpliva ličink na okužen
rane.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgo j ni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska u Tiska tiskarna „Slovenija" v Lju^ijan " Predstavnik za tiskarno: Albert Kolm