Urednico in upravnlštvo :
Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“
utaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se oe vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto..........12	K
Pol leta.............6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno............. 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 143
Maribor dne 9. decembra 1912.
Letnik IV.
Tr oz veza obnovljena.
C. Er. korespondenčni biro f objavlja sledeče sporočilo:
Med suvereni in vladami A v-s t r o ■*. ;0i g r s k e, Nemčije in Italije obstoječa zvezna pogodba se je brez.v sake spremembe obnovila» Veljevažno sporočilo, ki je vplivalo povsod senzacij ouelno. Tirozvezna pogodba poteče še le koncem leta 1913. Ce se je obnovlila prej, in se njena obnovitev publicira ravno sedaj v tem kritičnem položaj-ju, je to zelo dalekosežnoga, pomena. Pred vsem, svetom se hoče na ta način demo.nstratiiv|no povdariti, da so tri eivropske velesile v vprašanjih zunanje politike enotnega mnenja in naprarn vsem sovražnikom tesno združene. Taka afirmacija v sedanjih veleres-nih časih je gotovo velikanskega, pomema| in ne bo ostala brez posljedic za svetovno konisteljacijo.
Nismo bili vedno zadovoljni z vodstvom najše zunanje politike’ in večkrat smo povzdignili svoj svarilni glas, toda tokrat moramo odkrito in brez ovinkov priznati, da je obnovitev trozvezne pogodbe velik vspeh naše zunanje politike. V nevarnih, grozečih časih živimo. Balkainskj] požar bo že kmalu po-gašien, toda pod pepelom tli dalje in ogenj se zajetja vedno globokejše: nepresta.no smo še v nevarnosti, 'da razplamti uničujoč svetovni požajr. Vsaka, država napenja vse sile in izrablja, vsa sredstvu,, da, bi si za slučaji splošnega poloma pridobila kar največ zaveznikov in prijateljev. Velevlasti tripelenten-te že dolgo čaisa sem ne izpustijo nobene prilike |'n nobenega pripomočka, da. bi razbile trozvezo. Zllasti Italijo bi rade zvabile na svojo stran. Potem bi Ibila usoda Avstrije takorekoč zapečatena. Kakor železen obroč bi jo objemalo od vseh strani sovražne moči in njena pot v svet bi bila popolnoma odrezana, Ta načrt se ni posrečil. Vse še tako zapeljive vade še nam niso izneverile Italije. Oistala, je zvesta trozive-zi. in je pred vsem svetom dokumentirala, da, smo glede perečih balkanskih ( in jjaJdranskJh vprašialfj e!bini. Da bo ta solidarnost med tremi vielesilami, ki v slučaju potrebe postavijor čez 10,000.000 vojakov na bojno pozorišče, mogočno vplivala'na nadalnji razvoj mednarojdnega, svetovnega položaja, f je brez
PODLISTEK.
P. Teobald Matiiev, irski apostol treznosti.
Anton Mrkun.
Teobald Mathew je bil rojen leta 1790 iv Tho-mastownu grofije Tipperary na zapadni Irski. Njegovi starisi so bili zelo ugledni, bogati, in darežljivi. Vzgajala gaj je skrbna mati. V zgodnji mladosti je mala Teobald jel spoznavati bedo svojih nesrečnih rojakov. Hiša Mathewova je bila ubožcem vedno odprta!, Vsak dan so ubožci prihajali prosit pomoči k njim. 'Sprejemali so darove iz rok malega dečka, kar teremu jih je skrbna mati vročila, da, jih da ubožcem. iTu je duša otrokov, t sprejela globoke vtiske, marsikatera solza hvaležnosti je kajnila na otrokjove ročice. Marsikdo je obljubil, da hoče zap J moliti. In tako je Tieobaild kmalu postal Velik ljubljenec sirot j in ubožcev.
j	Toda /Teobald ni ljubil le ubožcev, ampak tu-
di uboštvo samo. Ko je odrasel, je po skrbni/ papparvi vstopil v red naijubožnejših sinov velikega ubožca asiškega, namreč v kapucinski red v Kilkenup. j Na veliko soboto leta 1814 Iga je Škof Murray po-j svetil v mašmika.
Sloves o njegovem duhovniškem delovanju se je hitro razširil daleč naokrog. Vsi so zelo čislali njegove zmožnosti, zlasti njegov govorniški talent in , pred vsem pa njegove dušne čednosti in njegovo gorečnost za zveličanje duš., V Kiljkenupu ni ostalj dolgo časa, ker je bil prestavljen v drugo največje me-j sto Irske, v Cork.
Tu v Corku je bilo njegovo delovanje zelo o-bilno. Ubožci in otroci so bili njegovi najboljši pri jatelji. Veliko je izpoveddjvjajl, pridigal, obiskaval je i bolnike in poučeval otroke v šoli.
dvoma,. Da bo imela beseda Avstrjjje od zdaj, ko se bo, lahko sklicevala na z nova; potrjeno zavezništvo, tehtnejšo veljavo,, je vsekakor velika, pridobitev naših. diplomatov in nam zagotavlja ugodno pozicijo v boju za avstrijske interese.
Samo 'dva momenta sta, M nam pri presoji obnovitve trozvèze vzbujata pomisljekie. Visak kdor le količkaj pozna italijansko ljudstvo, ve, da srčnega, odkritega prijateljstipa za. nais v Italiji ni prav n('č. Italijanom so Avstrijci še vedno zasovjraženi tedeschi in njihove simpatije so Ipovsod drugod prej kot ob strani Avstrije, Ce se pa vse eno naslanjajo na nas, store to zato, ker jim tako veleva hladen raz-
um.	Samo radi praktične potrebe in vsled dobičkar nosnosti drži italijanska, vlada z nami. V tem pa obstoja ravno moment, iz katerega se porajajo težki pomisleki. Bojimo se, da je naše prijateljstvo z Italijo predrago plačano. Italija nima, če se stvar nekoliko gjlobokejše premotri, od tr oz veze onega, kakor Avstrija in Nemčija,. Za te dve državi je trozvjeza najmogočnejše, n.ajsilnejše obrambno sredstvo, ki mora večkrat s svojim dejanskim obstojem, tudi v-činkovati. Italija j;e v tern ozii.ru pa boljšem. Ona nima nobenega nasprotnika,, proti kateremu naj bi jo varovala moč trozveze. Ce pa vse eno zajvrača mikavne ponudbe od tretje strani in ostaja v trozvezi, ne stori tega radi lepih oči naT/h diplomatov, ampak iz hladne .pireračunjenosti, Ker ji trozveza v defenzivnem smislu ne nudi onega, kar obema drugima kontrahentoma, zateva drugih ugodnosti in bonitet. In da bi v tem oziru šli nafši diplomati predaleč, to nam vzbuja skrbi»
Druga neprijetna strJfn, ki se nam kaže sedaj pri obnovitvi troz|veze, je: vsled solidarnosti trozve-znih držav bi znal nemškimi huj|skačem še bolj zrasti greben in obnovljena trozvezaj, ki naj bi bila najodličnejši varuh miru, bi tako postala lahko — vzrok vojskine nesreče. Obnovitev trozveze se smatra in proglaša za najsigurnepe predznamenje miru. Ce pa Nemce ne bo še srečala, razsodnost in jim bo 'ta obnovitev samo vtrdila, njihove imperialistične težnje, potem je grozeča nevarnost še večjai kakor je bila poprej.
Agitirajte za „Slov. Stražo“!
Le par spominov iz njegovega! neumornega) 'delovanju v Corku:
V	mestu je bilo mnogo otrok ubogih pristaniških delavcev in mornarjev, ki niso mogli hoditi v soie, ker šol ni bilo do vpij. Pater se .je odločil sezidati. jveč novih šol. Zaupal je na božjo pomoč. Od' mnogih strani je dobival bogate darove. T(udi otrok so je obilno zglasilo. Toda kje dobiti učiteljev? Teobald Mathew je osebno obiskal več plemenitih hn pobožnih gospa, katere je pridobil, da so prevzele pouk v šoli.
V	Corku so pokopavali umrle ubožce v skupno jaso. ÌTo se je zdelo „očetu ubožce,'v“ — tako so imenovali Mathewa — nekako nedostojno. Kupil je Velik prostor zemlje ter ga izpremenil v pokopališče za svoje „otroke.“ Na sredo je postavil lep križ, ob vznožju križa si je izvolil svoj lastni grob.
Njegova darežljivost je bila brezmejna. Cerkovnik kapucinske cerkve je rekel nekoč nekemu sar mostarskemu dobrotniku: „Ako bi bile corške cerkve tlakovane z zlatom in .bi smej pater T;. Malthew ž njim po svoji volji razpolagati, bi koncem leta v Corku ne bilo nobenega tlaka»“
Nekoč je izpovedava/l celo noč < in celo jutro. Bil je smrtno utrujen, bolela ga je tudi glava- Razen tega tisto jutro šje ni zaijutrkoval. Kar pride k izpovedi množica mornarjev. UNiČ več ne morem“, pravd Mathjew,, „v n esilici ne morem.“ Ko je hotel iti domov, ga potegne za rokav neka žena, ’ ki pravi: „Gospod, ,ti /Judje ne morejo več priti!“ Pater je v teh besedah spoznal glas božji, jse zopet vse-del v izpovednico ter je izpovedal vse mornarje ter jih naposled' Še obhajal. ,Potem je ivse povabil še v svoje stanovianje in z njimi skupno zajuitrkovaL
Ko je leta, 1832 kolera, morila po Irskem, je bil I pater Mathew v Corku pravi rešilni angel za bolnike in umirajoče. Njegov ugled je bil odslej še
Spekulacija s strahom pred vojno.
Skoraj vsak dan prihajajo vesti, dia dvigat ljudstvo v raznih krajih, posebno v Galiciji, v Bukovi’ ni in na Ogrskem iz strahu pred! vojsko svoj naloženi denar iz posojilnic. Bauke so pri tem manj prizadete» T,a naval dviganja denarja iz posojilnic in hranilnic1 je v zvezi z nesmiselnimi vestmi o vojni. V finajncijelnem oziru manj poučeni vlagatelji mislijo, da Je njihov denar v nevarnosti. Bojazljivim in nepoučenim ljudem pa še šepečejo brezvestni ljudje na uho, češ, dia pograbi v resnih časih država denar iz posojilnic in hranilnic, da poplača svoje potrebščine. Tudi trosijo ti brezvestneži vesti, da bi sovražnik, če bi vdrl v deželo,; pograb'ijl ves v posojilnicah in hranilnicah naloženi denar in ga zase porabil. Poslednji strah je vsled medniaroclnih obravnav; i in določil, ki so se vršile v Haagu, neutemeljen in brezpredmeten, iGlede drugih vesti se je pa dovolj jasno izjavil avjstrijski1 minister notranjih zadev. 'Skušnja uči, da pri takih navalih na posojilnice in hranilnice navjadno malti varčevalci (In vlagatelji najbolj trpijo.
Iz posojilnic in hranilnic dvignjeni denar lju-djo doma, poskrijejo na kra/;h, kjer mislijo, da je varen, na primer: doma za pečjo, v postelji, v slami itd., kjer mislijo, da je denar bolj varen pred tatovi, kakor pa v železnih blagajnah- ITjoda , rajvnö v tem oziru se množe v zadnjem času slučaji, ko je bil ljudem iz strahu pred vojsko iz posojilnic dvignjeni in doma poskriti denar pokraden. Finajncijelno slabo poučeni ljudje pa. postanejo pregosltokrat tudi žrtev brezvestne špekulacije.
V Galiciji delajo brezvestni Judje : strah med prebivaj‘sirom. Cela armada takih goljufov se naenkrat pojavi in »vodi kaj spretno in tajno dobičkonosni posel take slepajrske spekulacije. Tl pojavi so dobili že tako obliko, d,a so morale oblasti poseči v-mes. Ker teh sleparij ne bo kmalu konec, je pač že v splošnem interesu, da posije solnce na te temne prikazni in se jih spravi itjja, .kamor spadajo f— pod ključ. Namen teh vznemirjajočih iresti je očhlidno le ta, cla bi se uničili manj trdni denarni zavodi. Ti sleparji se pa tudi poslužujejo najogajbnejšiih sred-
vedno večji ne le med katoličani, ampak tudi med drugoverci.
Pri š|vojem vsestranskem delovanju j je pater Mathew premnogokrat opazil strašne žrtve,, ki jih je napravljalo uživajnje opojnih pijač med irskim ljudstvom. 'S povzcjjgnjenim glasom je pobožni duhov* nik brezšteviljnokrat govoril proti pijančevanju. Toda pijančevanje ! je bilo med irskim ljudstvom tako vkor.eninjeno, da se je zdelo, da so vsi govori proti pijančevanju brez sadu. Irci so bili,, kakor je pater Mathew javno v Londonu rekel, do leta 1738 „najbolj pijančevanju vdano ljudstvo na, božji zemlji.“ Ako sta bila skupaj dva Irca, eden je bil gotovo že pijan. Toda pozneje, ko je nastopi pater Mathew, je bilo 200.000 do 300.000 Ircev na shodih, pa ni nihče poskusil opojne pijače. KeM nemški učenja«, ki je ta čas potoval po Irskem, fee je hotel prepričati, ali Irci drže obfijubo žiržnojs# ; ponudil je mnogim žganja, pa od 40 vprašanih oseb ga je ie ena pila.
. Nekateri prebiralci mesta Cork, ki so pripadali kvekarjem, so izkušali ustanoviti treznostim družbo, pa niso imeli prav nobenega vispeha. Z a,to so prosili p. Mathewa, ker so ga poznali kot 'dobrega in pobožnega katoliškega reltovnijka, da bi iznova izkušal ustanoviti treznostim družbo.
P. Malthew je bil sicer vesel te prošnje, vendar ni ničesar obljubil, arnpajk si je izvolil časa za pomislek, da bi si v molitvi izprosil razsvetljenja. Po molitvi razsvetljen ’ je sklenil zahtevati popolno zdržnost dì vseh opojnih pijač. IZ ozirom na irske navade in običaje ter z ozirom na razmere v deželi se je zdelo, da je ta zahteva neizpeljiwa, 'jda je abstinenca norost. Tem ubogim ljudem, M so bili stiskani od vseh strani, vzeti zadnjo („tolažbo“, ,če tudi /o navidezno tolažbo in jim naložiti obljubo zdržfno-sti, to je preveč, je nemogoče!
Razen tega je imel p. Mathew Še druge pomisleke, ki so ga vznemirjali. Ako bi se ljudje zares
štev, 'da se osebno obogate. Ljudstvu pripovedujejo, da so njegovi prihranki v posojilnicah ■ itijk že izgubljeni, IV svojem strahu pop roda. j o potem ti maloverni ljiUdje tem goljufom svoje hranilne knjižice za denvr v srebru in v zlatu seveda nizko pod vrednost. Tuch izmenjujejo papirnati denar proti denarju v srebru in zlatu, seveda tudi pw: 'tem veliko izgubijo.
Ti premeteni sleparji še pa ljudstvo na drug način ogoljufajo. Posebno sé to pogosto dogaja v .Galiciji, v Bukovini itd. Ljudem pravijo, da jim bo vsa živina odjvzeta. Ljudstvo je že tako zbegano, da še tudi to.verjame ter poproda za; slepo ceno na sejmu svojo živino. Ko bo pa prišla pomlad, si bo moral kmet za drag denar zopet: nakupiti živino. •(Seveda bo na ta način marsikateri maloverni 1 kmet skoraj popolnoma uničen.
Dolžnost vsakega poštenega človeka je, da ne mudoma naznani oblasti vsakega takega brezvestnega hujskačaj, ki bega ljudstvo, a dela, sami pri tem oderuške dobičke.
Za pravice katoličanov na Nemškem.
Nemčija I stoji tik pred jako nevarno notranjo krizo, katera spominja na dobo, kb je knez Bülow napo vej M centrumu boj. 'Ne bo : odveč, če se nemška vlada spomni, da je moral Bülow premagan zapustiti bojno polje. V prosvitl^ni Nemčiji obstoja še vedno zakon, ki zabranjuje jezuitom; 'svobodno in prosto izvrševanje njihovega poklica. V poslednjem čar su je pa nemški zvezni svet 'še poostril ta itak že za nemške katoličane globoko poniževalni! izjemni zakon s posebnimi tolmačilnimi navedbami, vsled česar je zavladalo v katoliškem tlaboru ve^kb rajzbur-jenje in ogorčenje.
Zahteva nemških katoličanov, da se odpravijo krivični izjemni zakoni ter postanejo nemški katoličani v verskem oziru enajkopravpi z drugimi podaniki, je naletela vedno le na gluha ušesa, V viharnih časih ustanovljeni nemški centrum je imel nalogo, priboriti nemškim katoličanom enakopravnost in odpraviti vse one zakone, ki so bili naperjeni proti katoličanom,
To je bil hud boj, zelo težko in trudapoJno delo. Toda posrečilo se je centrumu z odločno in previdno politiko odpraviti marsikateri zakon ! izza nesrečne dobe kulturnega boja na Nemškem, ni se mu pa še do sedaj, posrečilo, odpraviti oni i:z.ielm;ni zar kon, ki se tiče nemških jpzuitov. iVsi tozadevni poizkusi so se izjalovili ob trdovratjni vstrTjnosti nemškega zveznega sveta, v katerem še vedno igrajo vodilno vlogo vodje nemške protestantovjske zveze v zveži z, gotokftmi dvornimi krogi.
Zadovoljili so se nemški katoličani svoječas-no, ko se je izjemni zakon nekako bolj milo tolmat-čil in so smeli jezuitje mimogrede tu pa tam izvrševati dušno pastirstvo.
Bavarski ministrski predsednik bajron Hertling je pred kratkim obvestil v nekem tajnem odloku podrejene mu bavarske oblasti, da se naj izjemni zakon o jezuitih tolmači na milejši način. Ta tajni ukaz je pa pograbila protesta,ntovska zveza 1 in drugi konfer sijonalni hujskajči ter je začela divjo gonjo in silen krik), da bi tako prisilila nemški zvezni svet tako daleč, da bi izginil omenjeni tajni ukaz na Bavarskem. Med tem pa tudi nemški katoličani niso mirovali. Vsi škofje so se' zavzeli za jezuite, na nebroj-nih zborovanjih katoličanov se je zahtevalo, da se odstrani sramotni izjemni zakon in celokupno bajtoli-
odpovedaii opojnim pijačam, bi prišlo na tisoče in tisoče ljudi ob kruh ,in zaslužek. Kaj z njimi početi? Samo v Gorku je bilo do 5000 ljudi, ki so živeli od prodaje alkoholnih pijiač. Nekateri so imeli velike svote naložene v svojih žganjar nah, 'Sam brat Mathewov je imel žganjarpot, njegova sestra je imela moža, posestnika žganjarne.
Zares skoro nepremagljive ovire! Orjaški boj; In on, ubogi katoliški redovnik, naj bi ga sedaj izbojeval!
Pater Mathew je iskal moči in razsvetljenja v goreči molitvi in nato je šel n,ai boj. V neki šolski dvorani so se zbrali prvi udje zdržnostne družbe. Na zelo prisrčen in prijazen način jih je p,T. Ma,-thew pozdravil in jim obrazloži] velik pomen zdrž-nosti.
„tAko rešimo le eno dušo“, je sklenil svoj govor, '„tedaj že to odtehta ves paš trud, ki ga. imamo. Nihče, ki se telesno dobro počuti, ne potrebuje opojnih pijač. Moji ljubi prijajtelji, pustite jih; Jaz sam jih ne bom nikdar pil. Povabim vas, da sledite mojemu zgledu. Jaz sem prfvi, ki vpišem v nabiralno polo svoje ime. In sedaj, v božjem imenu le nar prej!“ Nato je vpisal svoje ime. 159' navzočih mu je sledilo. To se je zgodilo dne 10. akrila 1838.
Stvar je silno hitro najpreäjovala. 'Šolska dvorana je bila kmalu premajhna,. Dali so patru na razpolago neki bazar, v katerem je bilo prostora za 4 tisoč oseb. Najodličnejši možje mesta so pomagali patru. Časopisi so prinašali posebne oijtiske njegovih govorov. iPo preteku treh mesecev se je 25.000 ljudi zaobljubilo, da se hočejo zdržati vseh opojnih pijač, po preteku petih mesecev 131.000, po preteku osmih mesecev 156.000.
„Zlata doba.“
ško časopisje je -stalo na stališču, da so postulati katoličanov opravičeni ter da se ne sme tirati centra, ki je kot državi zvesta stijanka večkrat glasoval tudi za nepotrebne zakone, v opozicijo.
O vsem tem pa nemški zvezni svet1 ni hotel nič slišati. Oni, ki so dvigali svoj glas, so bili pač le katoličani — ne pa Židje I in socialni demokratje. Zvezni sivet je šel še celo talko daleč, da je sedaj poostril jezuitski zakon, ki se je Wi zadnjem času nekaj mileje tolmačil. Po tolmačenju zveznega, sveta bi ne smeii izvrševati jezuitje nobenega duhovniškega in duš nop asti r ske g a posla n;a drugih osebah. Ne smeli bi imeti nobenih predavanj, tudi ne znanstvenih, če bi se le količkaj dotikale vere.! ali sploh kakšnega verskega, vprašanja, ne smeli L. imeti duhovskih vaj in konferenc, smeh bi samo le brati tiho sv. mašo, obhajati primicijo in deliti zakramente za umirajoče. Nekako velikodušno še dovoljuje nemški zvezni svet jezuitom, ida smejo pisati znanstvene knjige in pa imeti znanstvene konference, ! toda le pod nadzorstvom — policajja, ki bi moral čuvati, da bi se pri tem ne dotaknilo nobenega verskega vprašanja. S to odredbo nemškega zveznega sveta bi bila na majh pahnjena Nemčija v ono nesrečno dobo kulturnega , boja, ki je pritisnil Nemčiji aa vse čase pečat sra/mo-te na čelo.
Popolnoma umevno je teda4, ! da se je moral centrum v očigled temu dejstvu postaviti odločno po robu in je .javil nemškemu državnemu kancelar ju po dr. Spalimi v seji nemškega državnega, zbora; dne
4.	t. m. sivoj prehod v opozicijo, ker 'vidijo nemški katoličani v omenjenem zakonu nap. ) I na pravice katoliške cerkve in napad I na državljanske pravice nemških katoliških podanikov. Nemški državni kancelar Bethmipm-Hollweg je sicer skušal opravičiti o-nienjeno odredbo z izgovorom, da 24,000X)00 nemških katoličanov sicer res želi odpravo tega zaf.Jona, toda 40,000.000 nemških protestantov se pa odločno zavaruje pred delovanjem jezuitov v: Nemčiji; ni pa povedal Bethmainn-Hollweg, da od teh 40,000.000 nima dobr,a polovica nobenega strafini pred jezuiti in da sovražijo jezuite le protestantovski hujskači in prostozidarji. Ce bo pa nemški drž..(vili kancelar želje teh hujskačev in te pisane družbe bolj upošteval, kakor pa želje trezno mis'lečega nemškega prebhjalsffVa, — potem bo pa tudi moral imeti ne mali trud, kajco bo vladal s temi elementi.
Katoličanom je novja situacija po volji, ker so se že naveličali tlačanih viafli, za kar dobivajo kot plačilo samo brco za brco.
Politični pregled.
Državni zbor.
Petkova seja zbornice je bila zelo kratka, ker se je hotelo dati odsekom več časa. Ker žal sejo ni bil določen dnevni red, je predlagal zbornični predsednik dr, Sylvester naslednji dnevni rdi:
1.	Prvo b rap j e službene pragmatike, kakor jo je prenaredila gosposka zbornic,a.
2.	Drugo branje zakonov glede podpor revnim družinam mobilizovanih rediteljev in glede no\(ncev za leto 1913.
Na dnevnem redu pa je bila, že poprej dolgo časa vfiadna predloga glede ustanoviiitve bsrednje kreditne banke za gospodarske in pridobitne zadruge. G|asom te vladne predloge bi država založila, 6 milijonov kron in bi vrhu tega še prevzela; lOkrattno garancijo. Razne kmetijske in obrtne zadruge bi pa imele potemtakem 60,000.000 K državnega kredita, na razpolago, 'kar bi bilo za kmete, obrtnike ih male trgovce velike važnosti.
Poslanec dr. Laginja je utemeljeval, daj naj pride ta predloga kot prva točka na dnevni red.
Predloga je bila n alto odkazana odseku1 in je zbornica začela razpravljati o službeni pragmatiki in vojaških zakonih.
V razpravi o službeni pragmatiki je v imenu Hrv aš k o-slo v e n s k eg a kluba ožigosal ' poslanec dr. Korošec razne demagoge. iRekel jje:, Hrvialško-slovenski Hub se nikdar ni ustavljal zboljšanju lira,dniških plač. Toda zahteval, je, da se izvrši reforma državne uprave in se primerno skrči število uradnikov ter da se s službeno prajgmatiko rešii tudi finančni načrt, po katerem bode še le mogoče z-višati plače. Sicer že obstoja komisija za reformo u-prave, toda storila ni do sedaj nič drugega,, kakor da se je število uradnikov še zvišalo. GÌasovali smo za boljše plače, če tudi ne v isti meri, kakor nekatere stranke, ki uganjajo demagogijo, kar smo že večkrat n oglašali. Danes pa ste nam pokvarili že vse veselje. 'katero smo hoteli napraviti uradnikom in kmečkemu prebivalstvu. Želeli smo in prosili še stranke več dni, da bi po kratkem branju vladna predloga glede osrednje zadružne b; <nke bila odkar zana odseku.. Ravno sedaj je ta kreditna banka že nujno potrebna, ker je v vseh deželah veliko pomanjkanje denarja in krnet, obrtniik in trgovec potrebujejo kredita. (Pritrjevanje,,)
Ta kredit pa bi omogočili in zvišali, ko bi hitro rešili vladno predlogo, s katero bi se ustanovila osrednjja zadružna banka. Tolia, proti našemu ute-meljjenemtu predlogu so glasovale vse stranke. V trenutku, ko hočete glasovati za zvišanje ' uradniških plač, glasujete za lakoto kmetov, obrtnikov in malih trgovcev. (Pritrjevanje.)
Čudim se posebno Poljakom in Rusinom, ki so
glasovali proti našemu predlpgp, 'ker ravno v tem času vse prebivalstvo v Galiciji ' trpi pomanjkanje krepita; vi hočete torej, da, vaši kmetje, obrtniki in trgovci stradajo in propadajo. (Pritrjevfanje,)
Ne pritožujte se o slabih časih in razmerah v Galiciji! Danes ste pokazali, dpi so vaše pritožbe le fraze, ker svojemu narodu odklanjate pomoč.
Gosposka zbornica je izpremenila nekatere določbe v službeni pragmatiki, kakor smo že mi predlagali takoj v tej zbornici. 'S. tem je oLjjšano naše stališče. Tn sedaj bodo tudi demagogi padli na kolena in vse sprejeli, kar jim ponuja, gosposka, zbornica, 'S tem pa bodete tudi dokazali, da še niste sezuli kvedrov stare fevd.-llne dobe in da še vedno 'krivite hrbte pred bičem grajskih valpetov. (To jsmo vam hoteli povedati odkrito, v obraz in samo zato že smo zajhtevali prvo branje službene pragmatike. A nismo hoteli zavleči ali onemogočiti službene pragmatike, kakor to razglašajo demajgogi med uradništ-ke kroge. 'Odkriti smo hoteli le pašo hinavščino, ki več obljubuje, nego more dati. V odseku hočemo še označiti svoje stališče nasproti nekaterim dolocbàjn, ki se tičejo uradniških poslaneejv* in podobnih stvari, Upati pa hočemo, da se zbornica spomni tudi drugih stanov, ki si s trudom in skrbjo služijo svoj vsakdanji kruh. Kakor vestnim uradnikom privoščimo poštene plače, tako zahtevamo1 tudi za delavce na polju in delavnicah državno pomoč. (Živahno pritrjevanje.)
Načrt službene pragmatike je bil odkajzan odseku, zbornica je pričela razpravo o podporah za družine xniobilizovanih rediteljev. V torek govorita še glavna govornika.
Razen plenarne seje je zborovalo tudi več odsekov kot bramimi, justj';öni in budgetni.
Brambni odsek je rešil' predlogo glede vojaških novincev za leto 1913. Razprava je bila jako živahna, deloma burna,, ker so pri vsaki priliki nemški poslanci sumničili shh(noske narode in poslance, da so dinastiji in monarhiji manj vdani, kakor nemški. Te patentirane nemške patrijote je prav dobro zavrnil poslanec dr. Žitnik, ki je rekel, da so Sljovi.jni za Avstrijo skozi stoletja prelivali kri) in odbijali turške navale na Avstrijo, med tem, ko so se Nemci mirno in nemoteno kulturno in gospodarsko raz^jali. 'Sklepčno je rekel, da so minuli časi nemške hegemonije ' in bliža, se doba, da se zruši stari sistem in njegova opora;. Pod streho habsburške monarhije je dovolj prostora za vse narode, toda privilegiji narodov se inviljo odstrianilti. 'V torek se nadaljuje debata o branblnem odseku.
V	justičnem odseku se je nadaljevala debata o vojaških dobavah v vojnem 'čajsu. Ker je vlada, kakor znano, zjfetno omilila svoje prvotne trde zakonske predloge, se je vršila debata mirno in stvarno. Debata se nadaljuje v torek.
V	budgetnem odseku ' so zahtevali italijanski poslanci, da bi se naj kot prva točk-a dnevnega reda obravnavala razprava o italijanskem vseučilišču. Poslanci dr. K or.oš e c, 'Gostinčar in Dullibič so se temu predlogu upirali ter zahtevali nadaljevanje razprav o rednem budgetu. Končno je bil sprejet predlog dr. Korošca, da se zaključi seja! in je bil sprejet tudi nadaljni predlog italijanskih poslancev, da naj tvori italijansko fakultetno vprašanje prvo točko posvetovanj. Prihodnja seja v torek.
# Premirje — Mirovna pogajanja. — Mednarodni položaj.
Pred mirovnimi pogajanji v Londonu.
Dne 13. t. m. se pričnejo, kakor znano, v[ Londonu mirovna pogajanja,, M’: bodo sklepala o usodi Turčije. Vse balkanske državie so že imeinolvale svoje pooblaščence, ki so deloma že odpotovali.
Bolgarijo bodo zastopali predsednik sobranja dr. Danew, bolgarski poslanik v Londonu, Matiar row in dva. bolgarska častnika, ki pa Še nista imenovana. Crnogoro bodo zastopa)li Ivan'Popovič, bivši črnogorski poslanik v Carigradu, L:jz ar Njusko-vič in L, Vojnovič, oba bilvišia črnogorska* ministra. Crnogorski delegati so že odpotovali V London.
Srbijo bodo zastopal'): I bilvši ministrski predsednik Stojan Novakovič, I predsednik skupščine A. Nikolič in srbski poslanik v Parizu 'dr,. 'Mil.; Vesnič, nadalje general Bojovič in podpolkovnik Pavlovič.
Grška bo poslala med drugimi tudi ministrskega predsednika Venizelosaj, imena ostalih delegatov še niso zn,a|na.
Ob enem bo zborovala v Londonu konferenca poslanikov vseh velesil, ©ajvila se bo poglavitno z balfcalnskim vprašanjem in bo pazila, da, balkalnske države ne bodo posegle v interesno ' sfero velesil. Netiva za konflikte je dovolj. Nemški listi naglaša-jo, da bo mor ila zdaj Srbija pokefeati barvo, ker pri njenih zahtevah se bo videlo, če misli Avstro-O grško vpoštevati ali ne.
Balkanska zveza.
Iz Belgrada prihajajo vesti, Ki se ne glase kaj. preveč ugodno za Balkansko zvezo. Te vesti pa še niso nikakor merodajne za nadaljnji rajzvoj do god • kov. Gof/ori se pač, da bo Grška izsilopiha iz Balkanske zveze, pa govorilo se je jtu$i že, da je .Grška že izstopila. 'Te vesti so se izkazale kot neresnične in najbrže se bo tudi ta zadnja Ivest izkazala salmo kot skromna želja nekaterih nemjšjkih listov i!n gostilniških politikov. Razumljivo je, '<$a se Grška ni
priklopila premirju, to pa je v interesu ,Gröije same, kalcor tudi Balkanske zveze. Dokler je Grčija s Turčijo v vojni, { lahko prepreči, da pošlje Turčija vojašjtvo, municijo in živila iz Majle Azije čez Egejsko morje. ' 'V toliko je najjaljjevanje vojske s strani Grške v interesu ce;le IMkatnske zveze. 'V interesu Grške same pa. je, da, še ne skljeine prenf jrja s "Ćurčijo, ker je njena vojska v Albaniji najlbolj zaostala izmed vseh armad balkanskih držav, [panine, ki jo hoče dobiti Grška v svoje roke, še niti oblegati niso začeli in mnogo je Grški tudi nla tem, da obdrži zasedene otoke, e ven tu ein o, da si pridobi s pogajanji tudi nekaj otokov, ki jih je zasedla Italija za časa italijansko-turške vojne.
*	3*
»
Grški poslanik v Rimu, Caclamaipos, 'se je o perečih vprašanjih nasproti dopisniku „Tjribune“ sledeče izrazil :
„iN e sp or a z umij en, j a, b katerih se je govorilo, so malenkostnega značaja. 'Zavezniki imajo velik skupen cilj. Kar se tiče Soluna, se je udjal Grkom. Vesti o sporu med Bolgarijo in Grčijo so pa turškega izvora.“
*
* *
Grška brzojavna agentura je pooblašlčena izjaviti, o!a za to, ker Grška, ni podpisala premirja, šo nikakor ni sklepati ha to, da bi bila, Grškai izstopila iz Bajljkalnske zveze, ali pa da bi se bila ta Balkanska zveza, razdrla. Grška noče, d?y bi bile s premirjem ustavljene vse ,akcij e, ker bi potem Turki lahko mirno preskrbeli svjoje čete z živili in oblačenji, kar pa ho Grška preprečila, S tem varuje pa Grška tudi interese Balkjamske zvejze. (Mirovnih pogajanj pa se bo Grška udeležila ravno tako, kakor ostale balkanske države.
* *
*
Belgrad, dne 6. decembra: INekaiieri listi so prinesli z iz,vestne strani poročilo, j da bo prišlo povodom razdelitve sfer med zavezniki do razdora, ali pa da bo prikrajšana ta ali ona država, zlasti pa Srbija. Tukajšnji Listi zatrjujejo, da ni nobenega vzroka za strah — ker je Balkanska zveza čvrsta in iskrena in se bo razdelitev izvršila,, I popolnoma pravično.
Albanija.
Iz Valone se poroča, da se je že provizorična vlada konstituirala, Ismall Kerni! prevzame predsedstvo in zunanje zadeve. Ostali, kabinet obstoja iz sedem ministrov, med njimi d via 'katoličana,, 3 pravoslavni in 5 mohiamedancdR. Načelnika narodne milice sta Isa Boljjetinao in Riza beg. Sestavil se je tudi poseben senat.
♦
*	*
„Neodvisna“ Albanija še ni gotova, in že se sklicuje Italija na sivoje dedno pravo v Albaniji. — Sklicuje se na ponudbo kneza Bismarcka, izza bero-linskega kongresa. Kakor se poroča. „(Berliner Tag-blattu“ iz Milana, objavlja bolonjejški '„‘Resto ‘del Carlin“' nekaj pisem, ki jih je leta 1900 pisal Gr; spi Giovanniju Codronchii in iiz katerih je razvidno, da je leta 1878 ponudil Bismarck Italijanom 'Alb/ar ni,;o kot odškodnino za to, da ,so smeli Avstrijci zasesti- Bosno in Hercegovino, da pa zunanji minister Cairoli ni hotel sprejeti te ponudbe. Pisma so datirana z 17. in 20,. aprilom 1900. Crispi pripominja-v drugem, pismu, 'da vprašanje k sreči še ni rešeno, ker berolpnski kongres teh provinc ni popolnoma'še podvrgel gospodstvu Avstrije, temveč ji je le izročil njeni Opravi. Bismarck in Derby sta predlagala, naj se d'a Albajnijn Italiji Mot protiutež za Bosno in Hercegovino.
m	•
**
Listi poročajo:
V	odseku za zunanje zadeve se je po Poinca-rejevem govoru doznalo, da je stavila Rusija vele-vlastem sledeči predlog glede Albanije:
1.	Albanija ostane pod turško suvereni:t,eto.
2.	Velevlasti izjavijo nedvoumno, da niso v) Albaniji nič interesirane.
3.	'Srbiji se zagotovi nevtralno albansko pristanišče Jln železniška zveza, katerai se Srbiji odstopi v komercialno vporabo.
i	Srbski bolniki.
Po odredbi srbskega vojnega) irijlnistatetva dobe v,si ranjenci, ki zapuste bolnice, popolnoma nove obleke. Po statistiki informacijskega urada je dajnes v vseh srbskih bolnišnicah — tudi v Bitoljju in v Skoplju — nekaj čez približno 10.000 'bolnih ! in pa ranjenih.
Protest Italije, ker so Grki bombardirali Valono.
V	italijanski zbornici je odgovoril italijalnski minister zunanjih zadev, marchese di San Giuliano na interpelacijo radi bombajrdjrajnja Vjalone ob Albanskem obrežju po neki grški topničarki;j sledeče: Italijanska vlada je sporočila Grški prijazno, toda; odločno, da bi ne mogla nikdar dovoliti;, Četudi pri-znaivia prostost vojnih operacij v vojnem času, da bi pripadal zaliv Valona h Grški, ker bi ga Grška lahko spremenila za oporo svoje vojne mornarice. I-sti korak glede Valone (je storila tudi Avstrija.
Bolgarija imenovala guvernerja za osvojene kraje.
Car Ferdinand bolgarski je imenoval generar la Vasova za guvernerja osvdjenih krajev' s sedežem v Lozengradu.
Poljsko delo na Bolgarskem.
Velik del moškega prebivalstva na Bolgafrskem je zaradi sedanje vojske daleč od doma. |Z|ato se je bilo bati, da, se jesensko 'delo na polju ne bo moglo izvršiti v pravem čatsu in da bodo kmečke rodbine •.sled tega, trpele občutno škodo, f V takem položaju je bolgarska vlada pozvala doma ostalo kmečko ljucl-s?;v’0, da naj si vzajemno pomaga in tako prepreči, da ne bodo imele gmotne škode one rodbine, katerih svojci so morali pod orožje. Pozivu vlade se je rodoljubno prebivalstvo odzvalo iv taki meri, da naznanja sedaj ministrstvo za notranje stvari, da. se jo vse poljsko delo opravilo še preje nego druga leta. Lep vzgled medsebojne pomoči in nov dokaz, da je bolgarsko ljudstvo vredno zlate svobode!
Naše prireditve.
Trbovlje.
Kadar se pri nas naznani kaka prireditev Iv Druš}venem domu, se vedno lahko pričakuje zelo lepa udeležba. »Tudi včeraj je občinstvo napolnilo dvorano.
Predaval je nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak iz Maribora, kateri'je obširno govoril o gospodarskih organizacijah, bankah, borzah, kakor tudi kmečkih posojilnicah ter povila r j ul, da občutijo organizacije kapitalistov posledice hajlkainske vojske, ' dočim tega ne občutijo organizacije srednjejga stanu, katere nimajo zveze z veleindustrijo fin veletrgovino. V najdalnjih svojih izvajanjih je pobijal še razloge, s katerimi se hujskajo vlagatelji k temu, da naj dviguje,'o hranilne vloge.
Z zahvalo gospodu predavatelju in udeležencem je zaključil predsednik k me čko-del a.vske hranilnice in posojilnice lepo uspelo zborovanje.
Raznoterosti.
t Koprivnik Ivan. Danes zjutraj jfc preminul v Mariboru odličen slovenski pisatelj in pedagog, umirovljeni procesor in šolski svetnik Ivan Koprivnik v 63. letu svoje starosti. Pokojni je bili rojen 1. 1849 v Sv, Kungoti na Pohorju in je bil profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru. 'Bil je majrljiv sodelavec („(Pjopotniika“,,1 jv. katerem je v prvih desetih letnikih objavil mnogo zanimijvih prirodopisnih črtic, na primer „Naše zveri z ozirom na njihjovo zimsko življenje“, „Iz botanične pušice“, „Iz živjljenja mravelj“, „Polh“,, „Gmrlji.“ I dnako tvarino je obdeloval tudi v („jKresu“, na primer ,„(Mravlje“, „Krojsnice in njih sjv.etlikovanje.“ V „Knjižnici za mladino“ je objavil več spisov, kakor „Brezo“,, „Lesko“ in druge. Iz njegovega peresa imama .več poljjaelslah drobtinic v raznih listih. Naravnost izvrstna; je pa, njegova strokovna šolska, knjiga: „Grundzüge der Geologie mit besonderer Berücksichtigung der geologischen Verhältnisse Steiermarks für Lehramtszöglinge und Lehrer.“ 'Tudi Mohorjeva družba je štela rajjnega med svoje odlične sotruckiilke. Ravno tako je bil vesten sodelavec pri Šolski ; 'Matici. Pokojni šolski sveitnik je bil odličen slovejnski rodoljub. Ljubil je zlasti s»voj rojstni kraj, zieieno Pohorje, tako, da mu je bilo bivanje med svojimi ožjimi rojaki najljubše. Kadar je imel le nekaj; prostega časa, pa jo je mahnil na zeleno Pohorje. Med mariborskimi Slovenci je stal vedno v prvih vrstah. 'Bil je tudi soustanovitelj mariborske posojilnice in Narodnega, doma. 'Zatisnil je oči mož, za katerim bodo zaplakati njegovi neštevilni učenci, ki jim je bil ugfeden rodoljub, izvrsten vzgojitelj in svetovalec, ' slovenski narod! in slovenska literatura pa zgubi s profesorjem Koprivnikom enega, svojih odličnih sinovi. Pogreb se vrši v sredo, 'dne 11, L m., ob M. uri popoldne. Bodi mu zemljica lahka!
Iz učiteljske službe. Na, štirirazredni mešani šoli pri SVu Urbanu pri Ptuju (tretji plačilni razred) je prosto mesto uči telja. Prošnje do dne 31. grudna tega leta.
Važna davčna zakonska, predloga. Finančni odsek državne zbornice bo predložil zbornici zakonsko predlogo, glasom katere bodo imele davčne oblasti pravico vpogleda v gospodarske in opravilne knjige pri odmerjenju davka. Prenehala pai bodo vsa kazenska postopanja pri nap.ajčni napovedi podatkofy pri odmerjenju davka in ustavila se bodo vs'a tozaidevna tekoča (davčna kazenska postopanja, ki so se pričela po 1. januarju 1912 in katera še pri razglasu tega zakona ne bodo zaključena.
Koroški vilajet. 'Iz Bistrice v Rožu pišejo „Miru“ : Na postaji sem zahteval vozni listek v Pod-rožčico in sicer v slovenskem jeziku. Listeka, nisem dobil,» I pač pa sem slišal nekaj opajzk od uradnika, kateri je vrhu tega še prišel za menoj na peron in me meril od nog do glave! Ko je prišel signal, me še enkrat nemško naihruli: „(Wohin fahren Sie? Haben Sie schon die Fahrkarte?“ In na mojo zopetho slovensko zahtevo zarjove : „Können Sie denn nicht deutsch?“ mu odgovorim, da si bom s pritožbo pomaga)!; tedaj zakliče, seveda nemški: ,,'To nič ne dene, saj j nobena pritožba ne pomaga!“ >— Veliko povejo te besede in treba bo res enkrat odločjno besedo govoriti, da si ne bo vjsak uradnik zdrznil Slovence na tak način zaničevati ter žaliti in sicer to Še na domači, slovenski zemlji! Turških vilajetov ni več, zato so pai avstrijski v 'sramoto celi kulturni Evropi,
Slovenska zmaga pri volitvah v okrajni šolski svet velikovjškh Pri volitvah v okrajni šolski svet veijikovjšiki je bil na mesto rajnega gospoda Seifri-tza w pondeljek, dne 2. t. m., v Velikovcu ijzvoljen gospod F. Krajger, župan v Globasnici. 'Slovanski župani, 16 po številu, so vsi došli in oddali glasove kandidatu slovenske stranke. .Nasprotnih glasov je bilo 12, Cast našim županom!
Ali je to pošteno?, j V „Marburgerci“ od sobote, dne 7. t. m., priobčuje njen ureLnik Jahn uvodni članek, ki je poln najjgrših sumničenj in očitanj slovenskemu ljudstvu. S prozornim nalmenom skuša 'Jiahn naslikati Slovence kot protiavstrijsfzi narod, ki gori same ljubezni do Srbov in Rusov, ' ter ne more pričakati konca Avstrije. Nakopičenih .je v članku toliko neresnic in nelepih zavijanj, da se čudimo, kako mora spraviti pisec kaj takega v sklad s sl vejo politično poštenostjo., 'Ne bomo branili dinastične zvestobe in patrijotizma našega ljudstva, ker je zapisan v zgodovini s potoki krvi.. Rečemo samo: G. Jjajin, pokrepite svoje trditve z dokazi, navedite slučaje, če jih imate ! Taka splošna očitanja brez dokazov, ki zelo smrde po dehun.efjacijiah, pa ne delajo časti nikomur, najmanj pa možu vsenemškega mišljenja, kot je Jiajhn. Ali se tudi od pravega Nemca ne sme pričakovati vsaj nekoliko politične poštenosti napram Slovencem ? Do sedaj smo imeli za popolne politične ‘lopove sajmo nemškutarje.
Srbske bombe. Nemci so v svojem srdu do. Jugoslovanov tako nestrpni, da postajajo že smešni in strahopetni. Nekega dne v prejšnjem tednu se je bila raznesla vest, da so našli v vlaku, ki vozi iz Ljubljane na D,una.j, srbsko bombo, ki je bila, pritrjena tako, da bi bila lahko eksplodirala, ter da so nekega sumljivega» moža y kmečki obleki, M je baje bombo tja postavil, aretirali. 'Z velikim šumom so poročali o tem nemški listi in najšim Nemcem so se že ježki lasje od strahu pred srbskimi : bombami. Preiskava je pa dognala, da se ni šlo za nikaklo — „srbsko bombo“, ampak za del električne baterije male žepne svetilke, i Osumljenega moža so seveda takoj izpustili. Strahopetnim nemškim junakom, ki so iz cele zadeve hoteli napraviti velikansko afero, se celi svet smeje, naši nemški špisarji se pa zopet pomirjen,! vozijo po južni železpici.
Štajersko.
Maribor. (Razstava».) 'Prihodnjo nedeljo, dne. 15». t, m., ob 5412. uri, se vrši v stolnem župnišču slovesna otvoritev razstave letošlrjjih izdelkov družbe „»Vodnega češčenja.“ 'Razstava| je vsakomur pristopna od 8. ure zjutraj do 5t. ure zvečer. Odbor vabi uljudno vse p, n. prijatelje in dobrotnike!
Maribor. (Slomšekova slavnost.) W nedeljo, dne 15. t. m., priredi Slovjanska čitaljnica v Mariboru s prijaznim sodelovanjem narobnih društev veliko Slomšekovo slavnost v veliki dvorani Narodnega doma- Spored je zelo obširen: godba igra, slavnostni govor,1 predsednika Slovapske čitaijnice, peke, živa, slika Slomšeka», Slomšek si je kot dolgoletni in delavni član Slovanske čitalnice pridobil jako veliko zaslug, zato je tudi dolžnost, da proslavimo njegovo delovanje. Slavno občinsitvo pa prosimo, da po-seti to slavnost v kolikor največjem številu, posebno ker je čisti dobiček namenjen za našo prepotrebno Dijaško kuhinjo.-Začetek ob 4. uri popoldne. — Predprodaja vstopnic v trgovini V. Wei,xi(, Gosposka ulica 33.
Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 15». t. m., popoldne po ivečernicah, priredi pojlružnica »„(Slovenske Straže“1' pr)’ Sv. Magdaleni ; v društveni sobi svojo mesečno zborovanje. GovOrijl bo gospod FrJjnc Žebot iz Maribora in sicer nadaljevanje vprašanja: „Tirijali'zem in Slovenci.“ K prav obilni udofJežbi vabi odbor.
Studenci pri Mariboru. V soboto, dne 7. t, m., so imeli naši velenemci svojo „Julfeier.“ Ob tej1 priliki je prišel bodri t in tolažit naše obupane nemškutarje protestaintovski pastor iz Maribora, 'znani ;L. Mahnert. 'Udeležba je bila, razmeroma jako pičla, ka,r priča, da so tukajšnji protestanti* celo pri svojih sobratih v nenylosti; (sploh pa se poš)ten Nemec take družbe kolikor mogoče izogiblje. Naši Nemci so namreč naišli baš sedaj najbolj primeren čas za; svojo vsenemške prireditve. Ljudstvo pa, ki z odprtimi očmi vse to vidi, si bo zapomnilo vse te obiske prc^-testantovskega pastorja v Studencih,
Jarenlna. 'Po kratki bolezni je v nedeljo, dne
8.	t. m., preminul zvest naš somišljenik 1 Čevljar in posestnik Ma,tija Senekovič, Naj mu sveti večna luč !
Hoče. 'Jože Bregant», kiovaški mojster v Spodnjih Hočah, je v petek, dne 6. t. m., svojega) pomočnika, 'Janeza Bricmana vdaril dvakrat s kladivom po glavi in ga tako poškodoval, da je moral» Bricman iti v bolnišnico.
Fram. Na Požegu, občina Ješenee, je v petek popoldne padla iz otročjega) vozeka» enofJetjna, Angela Predan in si je strla desno roko.
Solčava. Na Miklavževo zvečer je umrla nagle smrti Marija, Plesnik, po domače Knezova,, v 75. letu svoje starosti. Pokojnica je bila v^gljedma krščanska žena, ena Izmed tistih slovenskih mater, ki je znala veliko naroUnih pesmi, posebno domajpih in jih naučila svoje otroke. Bodi ji zemljica lahka!
Stran 4.
Loterijske številke : Dne 7. decembra 1912. Gradec	1	47	41	62	30
Dunaj	79	8	34	24	39
Jabolka
v vsaki množini od 20 kilogramov do 50 meterskih stotov proda po 12—28 vinarjev kilogram Andrej Oief, posestnik v Totstem vrhu» pošta Gušeanj na Koroškem	239
Mi iščemo marljivih
sotrudnikov !
Oddelek za srečke Češke industrijske banke. — Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje Ljubljana.
Božična in novoletna
darila _______________________
jahalne potrebščine itd. itd. priporoča
Rudolf Novak, Maribor
jermenar in sedlar — Grajski trg (Burgplatz).
Samo lastno izdelovanje.
Najboljše ročne in šolske tobice, denarnice kovčeke in bogato zalogo usnjatih galantriskili st ari ::
kakor oprav za konje,
Gostilničarji pozor!
Velik postranski zaslužek Vam
donaša patentovano sobno kegljišče s pištolo. Zahtevajte cenik.	--
Istotako Vam priporočamo najboljše sobne acetilenove aparate, takozvano »briketid-luč« po znatno znižani ceni in plačljivo v najmanjših obrokih. Zastopniki se iščejo.
Zinauer & Co. Sv. Jakob v
Slov. gor.
žgsniarna »»"»«PS; štajerski I v Celia = ... mimi .i. m komah M *
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
110© kron
na leto prinaša biša z 8 stanovanje, 6 svinjskimi hlevi, pol ure od mesta Maribora. Proda se pod ugodnim pogoji. Več se izve pri lastniku Ä. Šalamun, M gdalenengasse št. 15 v Mariboru.
spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
ne
Ker je mariborski trgovski gremij sklenil, da bode vsaki trgovec kaznovan, w kateri bode delil novoletna darila, odločil se je trgovec
J. N. Šoštarič, Maribor Gosposki ulica it
da razdeli svojim odjemalcem novoletna darila na ta način, da vsakemu odjemalcu do 31. decembra t. 1. proda vsako blago 20 do 30% cenejše kakor poprej. Na primer: platno po 40, 48, 52 vin, parhet po 36, 44, 50, 60 vin, blago za ženske obleke, dvojna širokost 80, 90 vin, boljše vrste K 150, 2’—, kravate po 20. 30, 40. 50, nogavice 20, 30, 40, 50 vin., nepremočljive dežne plašče za dečke K 5‘—, 6’—, 7'—, velike za moške K 9-—, 10'—,11.—, odeje K 180, predpasnike za otroke 30. 40, 50, 60 vin., velike za ženske 72, 80, 90 vin. itd. itd. Nihče naj torej ne zemudi ugodne prilike. Pazite tudi na slovenski napis, da ne zamenjate te trgovine s kako drugo.
Žal Vam
Marila Kopriv«tik*ova roj. Seritei«eva naznanja v
Koprivnik, Mara in Ivan in cele rodbine p »trtim srcem pretužao vest da je njen iskreno ljubljeni soprog
šolski svetnik
Janez Koprivnik,
e. kr, profesor v p.
danes 9. grudna 1913 po hudem trpljenju, previden s svetimi zakramenti v 63. letu svoje starosti mirno v zaspal.
Pogreb dragega ranjkega je v srepo 11. grudna ob pol 4. uri od hiše žalosti, Badljeva ulica št. 15. Sv. maša zadušnica je v četrtek, 12. grudna ob 10. uri v stolni cerkvi. Blag mu spomin!
Maribor, dne 9. grudna 1912.	Žalujoča obi
Priporočam velecastiti dullOŠŽini
Voščene sveče
najboljše kakovosti
katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo ; istotako priporočam mili-SVeČe v vsaki obliki po najnižih cenah. Pošiijatve Iranko.
S prošnjo do velečastite duhovščine za cenjena naročila, «atere jzvršim točno in v splošno zadovoljnost bileži in se priporoča
Franjo Gart, medicar in svečar Maribor, Gosposka ulica.
audi,
iadelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki
velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
■ Franc Pieferšek
Maribor swr haloga
Koroška , ,w. cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
«Somišljeniki, agitirajte za ,,Stražou.
Prua južna-štajersha kacsaasešha
družba u Celju. _______
	
I§p» M is tinti s sfrejnlia limfo®. :: trni za paniranji M. :: fenrisi* nagrte spamenifee in m monumentalna in stante rfsia iz tn- in hnzinshigi materijala, ss ss Fiiiči za putna i mtearomp marmarli. :: MM aliga iipfmijisifs napate sposnifetn. :: Kajnižji cm. :: Kuianfnl ss ss piacili papp. :: tešili si Mujsjo tišu. ss ss Corifei In sfmšfesnni parte! tepite.
Smite: fCamameška drains :: Celie.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,