JLETUoJfSIEE O REFERENDUMSKIH ODLOČITVAH Na referendumu dne 30. septembra letos smo se odločili za spremembe in dopolnitve nekaterih samoupravnih splošnih aktov, v katere smo vključili določila novih zakonov in družbenih dogovorov. Rezultati glasovanja so bili naslednji: — za spremembe in dopolnitve statuta je glasovalo 74,4% delavcev, — za spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev je glasovalo 75,5% delavcev, — za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe pa je glasovalo 73,9% delavcev. Predlogi so bili z večino glasov sprejeti tudi po posameznih voliščih. Proti predlogom je bilo (če sem prištejemo tudi neveljavne glasovnice) deset in pol odstotka delavcev, 15 odstotkov delavcev pa se glasovanja zaradi odsotnosti ni udeležilo. Rezultati referenduma torej pomenijo, da se je večina delavcev odločila za urejenost samoupravnih splošnih aktov z veljavno zakonodajo in družbenimi usmeritvami. O tem, kaj lahko pričakujemo od noveliranih samoupravnih splošnih aktov, smo že pisali v Litijskem pre- dilcu in govorili na zborih pred referendumom. Vsekakor pa spremembe statutarnih določil vnašajo v poslovanje večjo odgovornost za razvoj podjetja, bila namera zakonov in družbenih dogovorov zagotavljanje materialne osnove za razvoj organizacij združenega dela, po drugi strani pa so novosti naravnane v motivacijo delav- rezultate poslovanja in gospodarski položaj delovne organizacije, in to v prvi vrsti odgovornim poslovodnim delavcev, v drugi pa tudi delavski kontroli in samoupravnim organom, kot tudi vsem delavcem delovne organizacije. Pri oblikovanju in razporejenju dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe pa je V tej številki Remontne skupine in čistilne kolone skozi objektiv Sklic sestankov Razpis prednostne liste za dodelitev stanovanj Predlog za ustanovitev invalidske delavnice Oktober — mesec varstva pred požarom Poškodbe v avgustu in septembru Prišli — odšli v mesecu septembru Naš delavski svet v Makedoniji Razpis letovanja na Veliki planini Sreča otrok je doma tudi v vrtcih Nove knjige v matični knjižnici Litija cev za ustvarjanje čimboljših rezultatov in smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. S tem pa postavljamo osebne dohodke in skupno porabo delavcev v še večjo odvisnost od rezultatov gospodarjenja. Če ti ne bodo uspešni, ne bodo zagotavljali dobrih osebnih dohodkov iz živega dela (mesečnih OD), še manj pa iz rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi, katere bomo ugotavljali ob periodičnih oz. zaključnih računih. Ob uspešnem gospodarjenju delovne organizacije novosti samoupravnih splošnih aktov torej ne prinašajo občutnih novosti. Izraziteje pa se bodo pokazale v primeru slabših rezultatov delovne organizacije, ko se bodo zapirale škaije tako v pogledu odgovornosti kot v materialnih posledicah pri osebnem in družbenem standardu delavcev. M. Kralj Ob pričetku priprav na zbore in volilne seje Usmeritve in stališča za pripravo in izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij zveze sindikatov in volilnih sej sindikalnih konferenc v tozdih, konferenc osnovnih organizacij ZSS v delovnih organizacijah, konferenc zveze sindikatov v sozdih in izvolitev najodgovornejših nosilcev dolžnosti v občinskih, mestnih in medobčinskih svetih, občinskih in republiških odborih sindikatov dejavnosti ter v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Po 50. členu statuta Zveze sindikatov Slovenije pripravijo člani zveze sindikatov vsaki dve leti občni zbor osnovne organizacije, sindikalne konference tozdov, konference OO ZSS v delovnih organizacijah in sindikalne konference ZS v sestavljenih organizacijah združenega dela pa volilne seje. Organi zveze sindikatov imajo svoje volilne seje, če je po 32. členu statuta potekel mandat nosilcev najodgovornejših dolžnosti v organih zveze sindikatov in če je potrebno, da na podlagi ocene zamenjajo tudi nekatere člane in dopolnjujejo svojo sestavo. Na sejah na vseh ravneh, od osnovnih organizacij ZS do republiškega sveta ZSS, je potrebno kritično oceniti dveletno delo, predvsem pa to, kako smo uresničevali usmeritve organizacij in organov v svojem okolju, seveda ob upoštevanju kongresnih usmeritev ZS, in pri tem utrjevali in razvijali svojo ustavno in družbeno vlogo. V zvezi s tem bo potrebno kritično oceniti tudi našo organiziranost, kadrovsko usposobljenost, metode in načine delovanja, ki so odsev razmer in vprašanj v okolju, v katerem delujejo organizacije in organi ZS. Delo je treba oceniti tako, da ugotovimo predvsem to, v kolikšni meri uveljavljamo metode in načine delovanja v ZS, opredeljene s statutom ZSS, konkretizirane v pravilih osnovnih organizacij ZS in konferenc ZS v ozdih, poslovnikih dela organov ZS, in kakšna j e učinkovitost in odgovornost pri ugotavljanju in uveljavljanju interesov delavcev, članov zveze sindikatov. (Iz Informacij RS ZSS) REMONTNE SKUPINE IN ČISTILNE KOLONE SKOZI OBJEKTIV PREDPREDILNICA : Menjava obloge na valju predilnega stroja. PREDILNICA: Nastavitev predilnega stroja. PREDILNICA: Menjava plastike na razte-zalnem jermenu vretenskih trakov. PREDILNICA: Čiščenje in mazanje raztezalnih valjčkov. PREDILNICA: Čiščenje in mazanje obešank za obešanje predpreje. SUKALNICA: Spihovanje glave avtomatskega previjalnega stroja SA VIO SUKALNICA: Stroji vsak dan starejši, obseg SUKALNICA: Odstranjevanje tekočih napak dela se povečuje, a delavnica neprimerna za na previjalnih glavah, zahtevnejša opravila. SKLIC SESTANKOV V skladu s statutarnimi določili delovne organizacije in poslovnikom o delu sindikata sklicujeva sestanke samoupravnih delovnih skupin v vlogi delnih zborov delavcev in sindikalnih sestankov, za: 1. obravnavo devetmesečnega obračuna poslovanja in sklepanje o začasni razporeditvi čistega dohodka za to obdobje, 2. določanje kandidatov a) za delegate delavskega sveta in — evidentiranje možnih kandidatov za odbor samoupravne delavske kontrole, disciplinsko komisijo in za predsednika DS ter omenjenih odborov b) — za izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata, ter — evidentiranje možnih kandidatov za predsednike teh odborov, za člane sindikalne konference, ter predsednika in sekretarja Občinskega sindikalnega sveta Sestanke SDS je treba sklicati v času od 26. do vklj. 30. oktobra 1987. Gradivo za obravnavo devetmesečnega obračuna poslovanja bodo pred sestanki SDS prejeli delegati DS, vodje SDS in člani izvršnih odborov sindikata. Objava krajših informacij o devetmesečnem poslovanju pa že poteka postopoma v Informacijah. Pripravite se za obravnavo! Okvirne predloge kandidatov za drugo točko bodo za sestanke SDS pripravili izvršni odbori sindikata, v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v DO. Na sestankih SDS ocenite primernost predlaganih kandidatov in se odločite o kandidatnih listah. Predsednik sindikalne konference: Ivan Markelc Predsednica DS: Vera Bric Razpis prednostne liste za dodelitev stanovanj V skladu z določili samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj Predilnice Litija, razpisuje odbor za stanovanjska vprašanja prednostno listo za dodelitev stanovanj od L L do 31. 12. 1988. Razpisni rok traja do vključno 10. novembra 1987! V razpisnem roku morate predložiti vso potrebno dokumentacijo (zdravniško potrdilo, potrdilo o osebnih dohodkih ostalih družinskih članov za leto 1986 — za tiste prosilce, ki potrdila še niso predložili), ki lahko vpliva na dodatno število točk. Zdravniških potrdil, ki so starejša od dveh let, pri točkovanju prošenj ne bomo upoštevali. Razpisujeta se ločeno: prednostna lista za dodelitev enosobnih stanovanj, garsonjer in sob, ter prednostna lista za dodelitev dvosobnih in trisobnih stanovanj. Odbor za stanovanjska vprašanja bo na podlagi prijav sestavil dve prednostni listi in sicer eno za dodelitev enosobnih stanovanj, z določitvijo prosilcev, ki bodo imeli prednost pri dodelitvi sobe ali garsonjere in eno prednostno listo za dodelitev dvosobnih stanovanj, z določitvijo prosilcev, ki bodo imeli prednost pri dodelitvi trisobnih stanovanj. Po sprejetju prednostne liste, sprememba ne bo mogoča. Prošenj prosilcev, ki bodo prispele po razpisnem roku, ne bomo upoštevali, prav tako ne dokumentacije, ki bo oddana po 10.11.1987. Prijave za razpis zbira tov. Helena Hiršel, v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija, soba št. 15 — poslovna zgradba. Vsi, ki ste interesenti za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnem stanovanju, ne pozabite se prijaviti najkasneje do 10. 11. 1987! Opomba: Sprejeta prednostna lista naj bi odslej veljala za vse leto. Predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj bo obravnaval delavski svet na prihodnji seji. Helena Hiršel Predlog za ustanovitev invalidske delavnice Že pred leti so v naši občini nameravali ustanoviti invalidsko delavnico, toda ostalo je le pri idejah. Pred kratkim pa smo dobili z več strani pobudo, da bi poskušali obuditi to staro idejo. Društvo invalidov Litija ima namreč v bivši Pletilji na Parmovi 7 že prostor, ki bi ustrezal za tako delavnico. V začetku septembra letos smo imeli pri predsedniku izvršnega sveta občine Litija sestanek. Poleg predsednika izvršnega sveta in njegove tajnice sta ses- tanku prisostvovala gosta tov. va invalidov Litija. Na tem ses- ustanovitev tovrstne delavni- Jakob Kavčič in Tomislav tanku nam je bilo zagotovlje- ce. Predsednik Dl Litija Požar ter predstavnika Društ- no, da obstaja možnost za Lado Zevnik Višja obračunska vrednost bloka za malico V skladu z določili družbenega dogovora o izdatkih za hrano delavcev med delom, lahko namenjamo mesečno največ 15% povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu SRS, izplačanega po predhodnem periodičnem obračunu oziroma zaključnem računu. Tako lahko znašajo izdatki za prehrano delavca, ki bremenijo poslovne stroške 29.803 din. Ob upoštevanju števila delovnih dni, znaša obračunska vrednost bloka za malico 1.300 din. Nova obračunska vrednost bloka velja od 15. 10. 1987 pa do naslednje objave v Uradnem listu povprečnega osebnega do- hodka delavca izplačanega po predhodnem periodičnem obračunu oz. zaključnem računu. Še vedno bomo za blok dobili standardne malice, topli in pripravljeni hladni obrok. Cena kosila je od 15. 10. 1987 dalje 2.000 din. Popravljene so tudi cene ostalih artiklov v obratu družbene prehrane. Cenik je objavljen v točilnici. Helena Hiršel Oktober — mesec varstva pred požarom Stalno naraščanje števila požarov in požarnih škod, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju, nas opozarja na doslednejše uresničevanje požarno-preventiv-nih določil, predvsem pa na večje zavzemanje odgovornih dejavnikov za odpravljanje vzrokov požarov. Torej za boljšo požarno varnost, tako v okolju v katerem živimo, kot v delovnem okolju. Dejstvo je, da so vzroki za naraščanje števila požarov in požarnih škod še vedno malomarno ravnanje človeka, zato je nujno da z organiziranim osveščanjem in izobraževanjem prodremo v zavest ljudi, da jim bo pomenila dobra požarna preventiva tudi boljšo prihodnost. Zato naj bo aktivnost gasilskih organizacij skozi vse leto, posebej pa še v mesecu požarnega varstva, usmerjeno predvsem v uresničitev teh ciljev. Občinska gasilska zveza Litija je izdala vsem gasilskim društvom navodila in program, ki ga naj vsako društvo na svojem območju izvede po možnosti in sposobnosti društva. Tako seje tudi Industrijsko gasilsko društvo Predilnice sestalo in izdelalo program aktivnosti v mesecu požarnega varstva. V tem mesecu bomo organizirali posamezne preventivne akcije, izvedli pregled proizvod- nih oddelkov in ostalih prostorov glede požarne varnosti, izvedli gasilske vaje po desetinah in namestili propagandni material na oglasne deske. Ker imamo v naši tovarni zelo veliko zanetkov požarov je nujno, da se vsi zaposleni aktivno vključimo za zmanjševanje zanetkov. Predvsem v čistilnici in mikalnici je treba vse zaposlene seznaniti o pravilnosti gašenja v tem oddelku. V čistilnici in mikalnici je objektivno največja nevarnost da pride do zane-tka in večje požarne škode. Zaradi razvejanosti odsesevalnega sistema lahko takšen požar zavzame večji obseg. Zaradi tega je treba pri vsakem požaru v tem sistemu pregledati, do kam se je požar razširil, kam so že priletele iskre, ter vse dele odsesevalnega sistema do tam očistiti. Nato je treba postaviti požarno stražo na vse kritične točke in zagnati sistem. To je treba napraviti tudi če so se avtomatske javljalne naprave aktivirale. Zato je potrebno v tem oddelku seznaniti in zadolžiti vse zaposlene, da ob zanetku požara nemudoma naredijo vse potrebno, da se požar v najkrajšem možnem času zaduši in dokončno pogasi. Pravilnik o požarni varnosti Predilnice Litija, ki ga je sprejel delavski svet, točno določa v posameznih členih, za kaj je kdo odgovoren in zato bo tudi nosil vso odgovornost za nastalo škodo. Naj navedem primer kajenja; če greš okoli tovarne vidiš na tleh vse več cigaretnih ogorkov. Kdo bo tu odgovarjal za nastanek požara? Zato je v členu 56 točno določeno kje se lahko kadi. •: ••■'■ V C,.- 2=^ < •• POŽARI V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI v letu 1986 in 1987 (od 1.1. - 20.7.) 1986 1987 Primerjava 1987-1986 Čistilnica (s čist.odp. in PM) 20 6 - 14 Mikalnica 5 20 + 15 Predpredilnica 3 12 + 9 Predilnica sintetike in bombaža 4 3 - 1 OE predilnica 4 4 = Sukalnica (s sukalnico ef. suk.) 3 3 = Skupaj 39 48 + 9 Naj navedem prostore: Predprostori garderobe in stranišč; Hodnik pred vhodom v mehanično delavnico ter pisarna; Moško in žensko stranišče. Poleg določenih prostorov se — Ti, kako aktiviraš gašenje? — Enostavno. Izvlečem osem stotakov in zakličem kelnerci: Eno pivo! ŠIFRA POŽARI V DO PREDILNICA LITIJA /1.1.1987 - 10.0" ODDELEK STROJ DATUM ’. 1987/ URA VZROK IZMENA JAVLJALCI 1001 čisti1 ni ca meialni stroj 02/02/87 10.00 trenje na ventilatorju 2 da 1002 čistilnica stopničasti čistilec 02/18/87 14.30 navita vlakna na os ventilat. 3 da 1003 čistilnica odpadkov wi11ow 03/07/87 08.45 trenje/navita vlakna na os 3 ne 1004 čistilni ca prikolica za odpadke 04/15/87 04.30 samovžig materiala na prikol. 2 ne 1005 čistilnica tema-f a 04/16/87 07. 15 odtrgana obloga rah1 jal.val ja 3 ne 1006 čistilnica rahljalni stroj/ble. 05/06/87 03.30 navitje predpreje na snem.val j 3 ne 2001 mikalnica mikalnik/ 01/05/87 14. 45 trenje bombažnih vlaken 2 da 2002 mikalnica mi kalni k/22 01/06/87 15.30 trenje- 2 da 2003 mi kal niča mi kal ni k/30 01/09/87 17.50 trenje /rešetke pod tamburjem/ 2 ne 2004 mi kal ni ca mi kalni k/2.linija 01/09/87 20. 45 NU/zanetek opažen čele v loncu 2 ne 2005 mi kal ni ca mik a1 nik/8 01/09/87 08.25 trenje 1 ne 2006 mi kal nica mi kal ni k/13 01/10/87 09.15 trenje 1 ne 2007 mi kalni ca m i k a 1 n i k /13 01/13/87 15.30 verj.trenje/zanetek opaž.v lo. 3 ne 2008 mi kal ni ca mi kalni k/13 01/13/87 17.00 trenje 3 ne 2009 mi kal ni ca mikalnik/ 01/17/87 12. 15 trenje med tambur. in stranico 2 ne 2010 mikalnica mi kalni k/02 01/26/87 23.50 trenje 1 ne 2011 mikalnica mikalnik/19 02/26/87 22.00 NU/zanetek na dovajalnem delu 3 ne 2012 mikalnica mi kal ni k/30 03/19/87 23. 15 NU/zanetek pod mi kalni kom 1 ne 2013 mikalnica mi kal ni k/ 04/07/87 17. 00 trenje/briser drsel ob začčito 3 da 2014 mi kal ni ca mi kal ni k/21 04/23/87 10. 10 meden.kijukica med materialom 1 da 2015 mi kal ni ca mi kalni k/34 04/29/87 07.45 trenje na mi kalniku 2 ne 2016 mi kal ni ca mi kal nik/ 05/20/87 15. 30 pločevina med materialom 3 da 2017 mi kal niča mi kalni k/30 05/23/87 11.20 trenje 2 ne 2018 mikalnica mi kalni k/32 05/30/87 06. 10 trenje zaradi co-fa 3 ne 2019 mikalnica mikalnik/ 06/02/87 14.25 trenje 2 ne 2020 mikalnica mi kal ni k/23 07/01/87 23.30 trenje 2 ne 3001 predpredilnica ■f 1 a j er 01/28/87 19.00 okvara na potujočem čistilcu 2 ne 3002 predpredilnica raztezalka Rlatt/07 01/29/87 24.00 zanetek nastal na sklopki 3 ne 3003 predpredilnica •f 1 a j er /6A 02/02/87 20. 30 NU/zanetek v pogonskem delu 3 ne 3004 predpredi1 ni ca česal ni stroj 02/14/87 11.30 NU/nenaden ogenj v elekt.omar. 3 ne 3005 predpredi1 nica •f 1 a j er / 03/05/87 13. 00 sklopka povzročila iskro 3 ne 3006 predpredi1 ni ca -f lajer/8F' 03/26/87 09.45 zaribani zobniki pogona vreten 3 ne 3007 predpredi1 ni ca •f 1 a j er / 04/10/87 10. 45 iskra od sklopke motorja 2 ne 3008 predpredi1 ni ca kabli,ogreval ne cevi 05/16/87 13.00 strela 1 ne 3009 predpredilnica •f lajer/9F' 06/17/87 20.40 NU/verjetno sklopka 1 ne 3010 predpredilnica raz tez al ka/7F' groba 06/30/87 08. 15 NU/zanetek pri eletroomarici 2 ne 3011 predpredilnica raz tezal ka/7F’ 07/08/87 04.15 navitje pramena na kalander 2 ne 3012 predpredilnica -f lajer/6R 07/17/87 09. 15 ogenj v pog.g 1avi/verj.sk1 opka 1 ne 4001 predilnica bombaža/2 industrijski sesalec 01/14/87 19. 45 statična elektrika 3 ne 4002 predilnica si ntetike el.obiralec kosmičev 03/24/87 12.00 poškodovan kabel obiralca 3 ne 4003 predilnica bombaža/l predi 1 ni stroj/10 04/09/87 18. 40 popuSčeni vijaki jermenice 3 ne 5001 OE predilnica OE stroj/6 01/08/87 10.30 okvara na zaustavki 1 ne 5002 OE predilnica OE stroj/27 01/17/87 12. 40 okvara na zaustavki 2 ne 5003 OE predilnica OE stroj/01 01/21/87 14.00 okvara na zaustavki 1 ne 5004 OE predilnica OE stroj/04 04/29/87 02.45 okvarjena zaustavka 1 ne 6001 sukalnica baterijski viličar 01/28/87 02.00 kratek stik 3 ne 6002 sukal niča avtom.previjal.stroj 05/18/87 03.15 kratek stik v EM _ iskra 1 ne 6003 sukalnica avt.previjalni stroj 07/18/87 13.30 kratek stik na elektronapelj. 1 ne OPOMBA:-v poročilu so zajeti zametki požarov od 1.1. do 20.7.1987 -pri datumu zametka je najprej naveden mesec in na drugem mestu dan -podrobnejšo analizo bomo objavili v naslednji številki našega glasila. kajenje dovoljuje tudi v elektro delavnici, brusilnici, vratarnici, valjčkarni, kotlarni, pisarnah mojstrov in drugih upravnih prostorih, če niso v oddelku oziroma prostoru vnetljive ali eksplozivne snovi. Vodje oddelkov so odgovorni za požarno varnost obrata, v katerem delajo. Zlasti morajo paziti če se pri delu pravilno uporabljajo in hranijo lahko-vnetljive tekočine ali snovi, ki bi lahko povzročile eksplozijo ali požar. Kadilci morajo paziti da ne pride zaradi odmetavanja cigaretnih ogorkov do požara in se posluževati pepelnikov. Izobraževanje. Vsi na novo sprejeti člani kolektiva prisostvu- jejo uvajalnem seminarju predno nastopijo službo v podjetju. Na tem uvajalnem seminarju se seznanijo z varstvom pri delu in požarno preventivo. Obvezno spoznavajo ročne gasilne aparate. Sledi praktični prikaz uporabe. In aparat mora tudi sam aktivirati. Ravno tako imamo program za vse zaposlene, da enkrat letno po oddelkih posamezno 3 do 5 delavk opravi preizkus znanja o uporabi ročnih gasilnih aparatov, kar seje že večkrat pokazalo pri gašenju požara, da so tudi delavke sposobne pogasiti zanetek na svojem delovnem mestu. Požare po oddelkih in število si poglejte v preglednici: Poškodbe v avgustu in septembru Pri odstranjevanju niti z vretena oz. bobna avtomatskega previjalnega stroja, se je Idi Skrabanja nit navila okoli kazalca leve roke in ji ga poškodovala. Pri dvigovanju palete z valjčki, je Danila Cvetežarja uščipnilo v hrbtenici, zaradi česar je bil v bolniškem staležu. Ker zaustavka pri pretrgu niti na klasičnem previjalnem stroju ni delovala, je Sadija Omerovič hotela ročno odtrgati nit in jo povezati. Pri tem pa jo je nit urezala v kazalec desne roke. Fatima Nišič je z valjčkov sukal-nega stroja odstranjevala navit material, pri tem pa seje z nožem urezala v palec leve roke. Ko je Dida Bošnjakovič snemala zabojček z navitki iz ogrodja prstanč- nega predilnega stroja, ji je zabojček padel na palec desne noge in ji ga poškodoval. Pri stresanju preje iz snemalnega zabojčka v lesen zaboj, je Robert Zibert z roko udaril ob zaboj, nakar mu je mezinec stisnil še snemalni zabojček. Ko je Mira Benko menjavala tekače (travelerje), ji je drobec trave-lerja priletel v desno oko in ji ga poškodoval. Slavka Klemenčič je čistila spodnji del vretenskega voza flyerja. Pri tem ji je stisnilo mezinec desne roke. Med transportiranjem kontejnerja je Franc Skrabanja s kolesem ročnega viličarja zapeljal čez palec leve noge in si ga poškodoval. A. Krhlikar Ne kadi in ne vstopaj z odprtim ognjem v prostore, kjer so eksplozivni hlapi!! NE »popravljaj« napak, če ne veš in ne znaš in nisi od stroke. Pretrgan kabel je lahko pretrgano življenje Prišli — odšli v mesecu septembru Prišli: 1. 9. 1987 Tatjana LENART, Gabrovka, Moravska gora 67, pripravnik 1. 9. 1987 Rosana DOBRAVEC, Litija, Valvazorjev trg 23, pripravnik 1. 9. 1987 Magdalena ROZINA, Šmartno, Gradiške Laze 16, pripravnik 1. 9. 1987 Suada IBRAHIMBAŠIČ, Zagorje, Cesta zmage 17, S/rezerva 1. 9. 1987 Hanka AVDIČ, Zagorje, Naselje na šahtu 23, S/rezerva 1. 9. 1987 Dara DAJIC, Litija, Frtica 10, S/rezerva 1. 9. 1987 Vida KONČAR, Primskovo, Sobrače 11, čistilna kolona PB 1. 9. 1987 Jože OKOREN, Primskovo, Sobrače 6, S/rezerva 7. 9. 1987 Branko VERBAJS, Litija, Maistrova 1, P/rezerva 7. 9. 1987 Jože JANEŽIČ, Litija, Birmanski hrib 6, S/rezerva 7. 9. 1987 Janez BIAGGIO, Vače, Slivna 5, P/rezerva 7. 9. 1987 Fikreta BALTIČ, Zagorje, Rudarska cesta 26, P/rezerva 7. 9. 1987 Anda DURIČ, Zagorje, Rudarska cesta 26, P/rezerva 7. 9. 1987 Ermila ŠABANOVIC, Trbovlje, Žabjek 13, P/rezerva 7. 9. 1987 Anton STRAH, Gabrovka, Tihaboj 10,P/rezerva Odšli: Prekinitev delovnega razmerja za določen čas: 18. 8. 1987 Aida VUKALIČ, Zagorje, Kisovec 33, predilnica bombaža 2. izmena 5. 9. 1987 Branko SOTLAR, Gabrovka, Gobnik 23, predilnica rezerva Smrt: 1.9.1987 Alojzija LAMOVŠEK, Litija, Cesta komandanta Staneta 9, predpredilnica 3. izmena. Potek delovnega razmerja za določen čas: 14. 9. 1987 Silva OROŽ, Gabrovka, Nova gora 5, počitniški dom Novigrad Izjava, da ne želi več delati: 28. 8. 1987 Salka MUJKANOVIČ, Zagorje, Podvine 13, predilnica bombaža 3. izmena. V delovni organizaciji je bilo na dan 30. 9. 1987 zaposlenih 1056 delavcev, od tega 672 žensk in 384 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 70 mladoletnih oseb. M. Verbajs Naš delavski svet v Makedoniji V mesecu novembru se končuje dveletni mandat delegatov delavskega sveta. Navadno ob tej priložnosti organiziramo izlet. Delegati delavskega sveta smo se tokrat odločili za izlet po Makedoniji. Na izlet smo povabili tudi vodje delegacij, predsednike komisij, direktorje sektorjev in nosilce družbenopolitičnih funkcij v delovni organizaciji. V četrtek, 8. oktobra seje skupina 34 udeležencev v poznih večernih urah zbrala na brniškem letališču. Tik pred polnočjo smo poleteli proti Ohridu. Z ohridskega letališča smo se z avtobusi odpeljali v 4 km oddaljeno Strugo. Namestili smo se v lepo urejenem hotelu Drim, ki stoji tik ob izlivu reke Črni Drim iz Ohridskega jezera. Naslednjega dne smo si v dopoldanskih urah ogledali stari del Ohrida. Najprej smo se z majhnimi čolni peljali po jezeru, od koder smo občudovali prelepo panoramo starega mesta, ki ima veliko kulturnih znamenitosti. Obiskali smo cerkev svete Sofije ter cerkev svetega Klimenta. Obe sta poslikani s prelepimi freskami iz 13. in 14. stoletja. Zal jih je načel že zob časa, vendar se v zadnjih letih domačini zelo prizadevajo, da bi jih čimbolje ohranili. V soboto dopoldne se je manjša skupina izletnikov (izleta so se udeležili tudi predstavniki drugih delovnih organizacij iz Slovenije, ker je bila organizatorka izleta turistična agencija Slovenijaturist) odpeljala s čolni do hotela Biser ob Ohridskem jezeru. Znamenitost tega hotela je, daje grajen v živi skali. Vsi tisti, ki smo bili željni doživeti sobotni dopoldanski utrip Struge, smo se sprehodili po njihovi lepo urejeni »korzi«, ki vodi do tržnice (domačini ji pravijo vašar). Le-taje na žalost malo manj urejena in bi jo težko primerjali z ljubljansko tržnico. Zanimiv in slikovit je bil popoldanski izlet po dolini reke Črni Drim in reke Radike. Ogledali smo si samostan sveti Jovan Bigorski. Najznamenitejši del tega samostana je kapela s prečudovito zrezljanim oltarjem iz lesa. V nedeljo pa nam je organizator pripravil celodnevni izlet po zahodni Makedoniji. Iz Struge smo se ob Ohridskem jezeru peljali preko Ohrida do najjužnejšega dela jezera, ki še leži v naši državi. Na tem mestu stoji cerkev svetega Nauma, v neposredni bližini albanske meje. Pri tej cerkvi pa se reka Črni Drim izliva v Ohridsko jezero. Pot smo nadaljevali preko gore Galičiče (najvišji vrh visok 1801 m) do Prespanskega jezera in Bitole. V majhnem gostišču pri Bitoli nas je pričakala folklorna skupina. Skupaj smo zaplesali kolo in si po kosilu ogledali ruševine antične Heraclee Lincestis (rimska naselbina). V popoldanskih urah smo se peljali do Kruševa, ki leži v goratem svetu nad Pelagonijo, 1300 metrov nad morjem. Zal nas je prehitela noč, vendar smo kljub temu obiskali veličasten spomenik ilindenski vstaji, ki je bil zgrajen leta 1974. V poznih večernih urah smo se vrnili na Ohridsko letališče in ob 4. uri zjutraj varno pristali na Brniku. Naša pričakovanja o izletu so bila uresničena. Videli smo veliko in zvedeli veliko novega o staroslovanski kulturi naše najjužnejše republike. Vsekakor imata zasluge pri tem makedonska vodiča Cane in Goce, ki sta nas spremljala na vseh izletih. Ko že omenjam vodiče izleta, ne smem pozabiti prijazne vodje, ki nam jo je zagotovil Slovenijaturist, tov. Tatjane Košir. Spremljala nas je od vzleta do pristanka in ves čas skrbela za naše dobro počutje. Parola Slovenijaturis-ta »Hej, pojdite z nami!«, res ni kar tako in bi jo kazalo še izkoristiti. Vera Bric z z ARHIVSKA FOTOGRAFIJA: ko proga še ni bila elektrificirana \_______________________________________________________J 'iir ii hVi-» - j x~ >o Z; X -4 S 0 X: 0 X v} -O <$c v? X I S § cn J Ls?£ &od l/a hc<^ a SO/dT/ol/cfj f) služi v Lž?o s/ /ouDUa J i/$£ @ DžLHF ir S fjjc ,• C X < o « Naš sodelavec -z grške meje. - trenutno vojak, nam vsem pošilja lepe pozdrave Razpis letovanja na Veliki planini Razpisujemo letovanje na Veliki planini za čas od 15.11. 1987 do 15. 5. 1988. V času zimskih počitnic, ki bodo predvidoma od 18.1. do 1.2.1988, bodo lahko letovali le delavci, ki imajo šoloobvezne otroke in to samo 3 do 4 dni. Navedeni termin zimskih počitnic velja za OS Litija. Za praznike (29. november, novo leto in prvomajske praznike) bodo imeli prednost tisti, ki za praznike še niso letovali na Veliki planini. Tiste, ki ste letovali v času letne sezone na Veliki planini bomo upoštevali pri razporejanju letovanja, kot da v tem času niste letovali. Komisija za letovanje in družbeno prehrano je za zimsko sezono sprejela naslednje cene: — za člane kolektiva 400 din — za zakonce zaposlene v drugi DO 600 din — za otroke članov od 4. do 14. leta 200 din — za nečlane 800 din — za otroke nečlanov 400 din Otroci do 4. leta starosti so oproščeni plačila. Nepreskrbljeni družinski člani članov kolektiva plačajo člansko ceno. V primeru, da bodo na DS sprejete druge cene, vas bomo o tem naknadno obvestili. Prosimo, da prijavnico točno izpolnite, ker bomo le tako lahko prijavljence hitro in pravilno razporedili. Če ste se odločili za letovanje na Veliki planini v času od 15. 11. 1987 do 15. 5. 1988, izpolnite prijavnico in jo oddajte najkasneje do 28. 10. 1987. Prijavnico oddajte v kadrovsko splošnem sektorju, tov. Heleni Hiršel, soba št. 15. Helena Hiršel PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Podpisani ................................................. delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč ......................................................................... (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za.......... dnevno letovanje v izmeni od......... do .............. Če v navedenem času ni razpolož. kapacitet, sem pripr. letovati od........do...... Za letovanje prijavljam: Ime in priimek Dan, mesec in leto rojstva Sorodstvo Zaposlen pri Oddelek 1 2 3 4 5 fi Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta....... Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta.......... a) sem delovni invalid .............................................. DA b) udeleženec NOV ................................................... DA c) samohranilka oz. samohranilec .................................... DA d) delam v nočnem delovnem času ..................................... DA e) vzdržujem nepreskrbljene druž. člane ............................. DA (otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka) f) vzdržujem............ nepreskrbljenih družinskih članov g) skupna delovna doba _________________ let Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši ustrezno število družinskih članov. NE NE NE NE NE V...................... dne . Z navedeno izmeno sc strinjam Podpis nosilca prijave (podpis vodje enote) Potrjujem prejem prijave dne (podpis) Sreča otrok je doma tudi v vrtcih »Tovarišica, jaz sem že bil na morju«, so pripovedovali malčki, ko so se po počitnicah vrnili v vrtce. Nastal je VRISK IN KRIK otrok, ki se v vrtcu počutijo VARNI IN SREČNI. Srečni pa so tudi njihovi starši, ker lahko mirno opravljajo svojo obveznost na delovnih mestih. Žal pa marsikateri starši te sreče v letošjijem šolskem letu ne bodo občutili. Že pred nastopom letnega dopusta so bili s strani VVO Litija obveščeni, da njihov otrok ni bil sprejet v družbeno varstvo. Takšnih otrok, ki tudi letos ne bo začutilo, kakšna sreča je doma v vrtcih, je kar 103 in med njimi tudi devet, katerih starši so zaposleni v Predilnici. To je številka ob kateri se da zamisliti. Pa so se zamislili vsi? V vrtcu smo se prav gotovo. O perečem DRUŽBENEM PROBLEMU smo obvestili različne družbene sfere — skupnost otroškega varstva, skupščino občine in izvršni svet ter druge. Povsod so nam dali podporo, naj se to uredi, poišče ustrezne prostorske kapacitete in podobno. To pa je bilo tudi vse. Razmišljali smo o nabavi kontejnerja, prostorov v zasebnih in družbenih hišah itd. Vendar verjeli ali ne, za vse to je bil potreben velik »kup« denarja, za katerega pa so nam najodgovornejši v občini povedali, da ga ni! Pa saj to smo tako že sam j vedeli. VEDELI, VEMO IN OBČUTIMO to že zelo, zelo dolgo. Sprašujemo se: »a so za to krivi otroci?«, »ali smo za to krivi delavci vrtca?« Otrok bi skomignil z rameni in dejal: »NE VEM!« Kaj pa rečejo VELIKI, ODRASLI LJUDJE? Gredo naprej, razmišljajo o drugih, za njih pomembnejših stvareh. V vrtcu pa ostajamo sami, sami s svojimi varovanci in v mislih s tistimi, ki bi imeli vso pravico to tudi postati. V naših vrtcih, zlasti v samem mestu so prostorske kapacitete popolnoma zasedene in to preko normativov in vseh določil. Zakaj nismo zgradili prizidek pri VVE NAJDIHOJCA?, čeprav pa smo že takrat vedeli, da bo na tem področju stanovanjska gradnja najmočnejša. Imeli smo pripravl- jeno vso dokumentacijo, le začeti bi bilo treba in danes bi bil problem veliko manjši. Veliko težav in problemov bi vam lahko še nanizala, pa sem prepričana, da so vsem v Litiji že dobro poznani. Nekateri se našim problemom smejijo. Kot npr. PROPADANJU, POGREZANJU VRTCA MEDVEDKA, UNIČEVANJU OKOLJA IN OBJEKTA VVE NAJDIHOJCA v popoldanskem času in samem načinu, kako bi z MALO denarja vzdrževali VELIKE HIŠE. Še sreča, da so v Litiji tudi takšni kolektivi, kot je PREDILNICA, ki zna prisluhniti klicu NA POMOČ! iz VVE »Najdi-hojce« katere pokrovitelj je že od samega začetka. Naj izkoristim to priložnost in se mu v imenu kolektiva VVE in VVO, kot celote najlepše zahvalim za vso, do sedaj izkazano pomoč. Otroci bi svojo hvaležnost izkazali na tak ■ način, da bi rekli: »Radi te imamo, PREDILNICA« in to naj vam pomeni več, kot še tako vredno darilo, kajti otrok misli in govori najbolj ISKRENO. Mi, ki delamo v vrtcih pa vam obljubljamo, da bomo mladi rod vzgajali v smislu pridobivanja dobrih delovnih navad, zanimanja za različna opravila odraslih, medsebojnega spoštovanja, tovarištva in poštenja. Da pa bo naš »MALI OTROK« res postal takšen, mora imeti v svojem bližnjem in daljnem okolju VZOR V ODRASLIH LJUDEH. V dneh, ko pripravljamo ta članek za objavo, praznujemo MEDNARODNI PRAZNIK — TEDEN OTROKA. Naloga nas odraslih bi bila, da bi analizirali, kaj vse naredimo za to, da bodo vsi otroci zares varni in srečni, tako v Litiji, kot v svetu. Pa naredimo to, in ugotovili bomo, da je še veliko MANEVERSKEGA PROSTORA za to, da bi bila otroška sreča vseh še popolnejša. Če v sebi nosimo voljo in spoštovanje do drugega in nas vseh, bomo tudi v tem uspeli. Olga Sinreih Vodja enote VVO »Najdihojca« Smejali smo se nekoč, smejmo se še danes Nasveti — Kako naj nekaj dosežem v nekem podjetju? — vprašuje Pepe. »V te svrhe moraš početi kar precej stvari, ki niso tako enostavne, predvsem pa moraš biti dober psiholog, ki pozna tako ljudi kot samo situacijo; seveda pa je treba imeti za vse to tudi dovolj razpoložljivega časa kot vsak študij na visokem nivoju in pustiti vnemar vse druge skrbi!« — Tak povej že vendar, kaj naj počnem!? — je ves nestrpen Pepe. »Sem že v formi!« globoko vdihne Jaka in izpihne domala v eni sabi: »Ustvarjaj paniko, da ti bo ugodeno že zaradi ljubega miru; — čim glasneje kriči o svojih sposobnostih, da jih bodo vsaj slišali, če jih že videti ni; — pretiravaj o svojem obsegu dela, saj tako nihče natančno ne ve, kaj sploh delaš; — išči višje veze, predvsem izven podjetja, ker se to bolje obnese; — tuli o zaslugah za narod pa če jih že imaš ali ne, zadostujejo od sestrične; — očrni druge, sam pa se zavij v svetniški sijaj, čeprav si morda proti usmiljenje; — poslužuj se groženj, ker strah pri ljudeh precej zaleže; — bodi sladak, če tako bolje kaže; — trobi v pravi rog, kajti divjačina ni brez posluha; — namiguj, da nekaj veš, kar ne boš sicer povedal, potem pa vseeno poveš; — zavedaj se, da jezik ni le stvar okusa in... in...!« »Še kaj?« — pokorno in ves zamišljen čaka Pepe, da pride Jaka do potrebne sape. »Kaj ni že zadosti?« se ves hripav in pomodrel v obraz sam vase zgrbi Jaka. — Hja, naj še s samim delom kaj pokažem, si nemara pozabil! »Tepec!« onemoglo zatuli Jaka. »Kdo pa še z delom kajt doseže!« In pade v nezavest. Sončni mrk Direktor tovarne tehničnemu direktorju: Jutri ob devetih zjutraj bo sončni mrk, česar prav gotovo ne vidimo vsak dan. Zato poskrbite, da se bo vse osebje v civilnih oblekah zbralo na tovarniškem dvorišču. Med opazovanjem tega redkega dogodka bom jaz osebno dajal vsa potrebna pojasnila. Če pa bo deževalo, ne bomo kaj prida videli. V tem primeru naj gre osebje v obednico. Tehnični direktor obratovodji: Po nalogu direktorja bo jutri ob devetih zjutraj sončni mrk. Če bo deževalo, ga v civilnih oblekah ne bomo dobro videli na tovarniškem dvorišču. V tem primeru bomo sončni mrk izvedli v jedilnici. Torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan. Obratovodja poslovodji: Po nalogu direktorja bo jutri ob devetih zjutraj v civilnih oblekah izveden sončni mrk v obednici. Direktor bo odredil, če naj dežuje ali ne. Torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan. Poslovodja preddelavcu: Če bo jutri v obednici deževalo — torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan — bo ob devetih naš direktor v civilni obleki mrknil. Preddelavec kolegom: Jutri ob devetih naj bi naš direktor mrknil. Skoda, da kaj takega ne vidimo vsak dan. Najdenček — Nekega jutra je v nekem znanem podjetju eden od delavcev za kupom zabojev našel dojenčka. Vzel ga je v naročje, o tem obvestil svojega preddelavca, nato pa ga je po instančni poti predal svojemu mojstru. Mojster je najdenčka predal obratovodji, ta pa tehničnemu direktorju. Nato pa se je sestal kolegij in razpravljal, če ima podjetje kaj opraviti s tem najdenčkom in je zatorej zanj odgovorno. — Kolegij se je dokončno odtočil za uporabo sodobnih tehnik upravljanja in sestavil projektno skupino, saj je sodil, da gre za nalogo, ki je po zaključku projekta opravljena. — Projektivna skupina je zasedala več mesecev in je končno vodstvu predložila tole sporočilo: 1. ) V našem podjetju noben par sodelavcev ne sodeluje tako tesno, da bi mogel nastati takšen izdelek. 2. ) Pri nas ničesar ne delamo z veseljem in ljubeznijo. 3. ) Pri nas so vse stvari brez glave in nog. 4. ) Pri nas še nikoli nismo ničesar naredili v devetih mesecih. 5) Zaključek: Otrok ni naš. Našemu podjetju ne more nihče naprtiti odgovornosti za ta izdelek. NAGRADNA KRIŽANKA 17 18 VODORAVNO: 1. obredna posoda iz keltske dobe, 7. zbornik, 8. polgrmasta sredozemska ustnatica, 10. del skakalnice, 13. moško ime, 14. prva in zadnja črka naše abecede, 15. avtomobilska oznaka Subotice, 17. nenačelen Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof, f otografije: Branko Bizjak in Marijan Šušteršič. Številka telefona: (061) 881-411 int. (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC-TOZD | Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada: 1700 izvodov. politikant, 20. redni strokovni sodelavec (kratica), 21. okrajšava za omnibus, 22. pokrajina v Saudovi Arabiji, 24. kemični simbol za barij, 25. eden od proizvodov suhe destilacije lesa, 27. aktinon, 28. dvojica. NAVPIČNO: 1. naselje nad Vačami (GEOSS), 2. Industrija motornih vozil, 3. vse, kar potrebuje jadrnica za plovbo (tujka), 4. reka v zahodni Bosni, 5. Lajovic Anton, 6. vzklik, 7. visoka igralna karta, 9. otočje (kratica), 11. vrsta bojnega strupa, 12. Ernst Mach, 15. mesto v zahodni Bački, 16. oblika glagola ugnati, 19. »japonski šah«, 23. »rezervni artiljerijski pribor«, 26. Nanut Anton. Rešeno križanko oddajte najkasneje do 31. oktobra 1987 v skrinjico Litijskega predilca ali pošljite na uredništvo. Ne pozabite napisati svoje ime in priimek ter točen naslov. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke. Nagrade: 1500.—, 1000.— in 700.— din. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke iz 14. številke Litijskega predilca. Nagrade prejmejo: L Jera Domadenik, Cesta komandanta Staneta 3 Litija — 1500.— din, 2. Zofija Čebela, Selce št. 5 Sava pri Litiji — 1000.— din in 3. Sonja Slabe, Ponoviška 9 Litija — 700.— din. Tudi na prehodu za pešce moraš biti pazljiv!