8t. 0. V Gorici, dne 4. avgusta 1899. Letnik I. i/.liuja VHitk petek v incsecu <>l> II. uri }ire«l|)ofudiifs ?a lneslo t.«r ob 3. uri |inpoMne za deželn izvzemsi /a tekur.e leto pef.ke Ü9. scptembra ter 1. in 28. (lccenihra. Staue j)o i»osti prejciuaiia hü v Gorici na dorn pošiljana do kuiiec dr- cenibra I #1. 20 kr. Prodaja so v C-inrici v totmkurriuh Schwär/- v šulskih iilinili in .1 e 1- 1 ersitz v Nuiiskili ulicali |m> 5 kr. GOR IC A (Večerno iztlaiije). Uredniitvo in upravnlitvo s< tiahajafa v ,.\ a r ¦> >l n i i i ¦> k .i r n i uli.it MorelJi, h. it. L"-\ I'ojiise, D^lase in ii.iručniii" *|>iv- jenia ,. Narftdua tiskavna". • >irlrt«i ,e rariinijo jm petit-vrstah tu aicer ako se ti-k^jn I-kr.it ]>o 7 kr, ak<> «r tiskajn ü-krat pi> ii kr., aki' se tiskaii» 3-krat pn 5 kr. Akn >¦* vet'krat 11ti h „Soce"; stopili stc toivj v krog, ki zanii'iijt« uriteljstvo ' za to, ker no<'e biti slepo oi'OlIjm v Va- ' sib rokab. Vedite, da iihs'.1 uciu*lj-tvo tega ne pozabi tor je Vas uvrstilo mod ' f»ne; koterim bod»' vraealo silo za ognjilo, ko priilp cas za to. Ko *e bodo bližalp volitre, pri katerih nast.opite kot kandi« dat, takrat menda ne menite tako govo- risi. Zastonj bo laskanj»1, kajti tako ra/- so'lno j»j nasp. uc'it--lj-tvo h\ 'la n»* l»o lc pozabilo svojih grdilcev. Kar kvasi y. — 11 — o kranj-kih krscanskib s»»«-ija- listib, o dr. Suštersiču in njegovem /a- upniku g. Dertnastiu, kateremu pripi^uje celo osebno pokroviteljstvo nad „Gorici»", o nedolŽnosti dr. Tume — ni vri^lno piškavpga oreha ; kaže pa Ie, Ijud.-tvo in ne za naze kraje. Nasi tržani so se prenaglili v svo- jib sodbah ter se potegnili za moža, ki je sicer, s priporocili narodnega vodstva, postal njih poslanpc, kateri pa ni -:toril za svojo volilee nit"; posolme^a (luvori se vedno o njegovih zasluo-ab, a nikilo ne zna navesti jih. Besedi je liilo ^icer veliko, a djanja malo ; — veliko koko- dakanja, a malo jajep. Tjppo jp sieer o naših tržanih, da obsojajo spor med po- slauci ; bvalevredno jp, da yjAo. zopot sloge na Goriškpin ; a vse to sp no vj<-ma z delovanjem njih poslanca dr. Tump, kateri je zakrivil sedanji položaj. Ali ni ravno dr. Tamp postopanje prisililo ostalo devetorico slov. poilancpv, krat neinogoce. Občna dcbrodelnost pa še mlno ni organizovana tako, da bi bilo niogoee, hitro in izdatno pomagati nesrečnim sodržavljanom in jim omogočiti, da si ohianijo svojo gospodarsko eksistenco. Teni žalostnim razmeram je treba narediti konec. Na mesto mnogovrstue ali neorganizovane in vsled tega nezadostne privatne dohrodolnosti mora stnpiti ener- gieno koiuvnt.rirano krepko združenje. Kakor uas navHJajo patrijotičua ftutila in zavest, da v ressnih trenotkih skupno braniino prestol in doniovino. tako nam bodo eutila najplemenitejäega človekoljubja olajšala dol- žnost. pomagati s k u p no t a in, kauior je vdariia nt»sreč«. V ta namen ae je osnovalo D r u š t v o a v s tr i j s k i h narod o v, ki ima uamen, organi/.-'W.li nlvno dobrodelnost v svrho poraoči |m) rlementarnih uezgodah. Mnogo- številni viii dejanske človekoljubnosti naj se zjedinijo v mogocno reko, iz katere bo možno poinasrati vspih oniin, katere je za- dela nesreča. Društvo avstrijskih narodov naj postane vedno obstoječa dobrodelna institiK'ija, s katero si narodi uekako zago- teve p r v o i n h i t r o p o m o č po ele- mentarnili nez^odah. Društvo je n e v- t r a 1 n o središče, kjer umolknpjo vsi na- rodnostni prepiri, kjer naj se izkažejo nas vseh najboljša čutila dejanski, kar edino oraogoči, da vsahnejo solze nesrečnikov in da se skrb za bodočnost premeni v veselo upanjp. Toeno in hitro delovanje pomožnih akcij je mogoče le po splošni moralni podpnri od strani drž a v n i h in občin- skih oblastev ter činiteijev, kakor tudi nič nianj od strani prebivalstva samega. Iz piispevkov društvenikov se zloži ] e t n i p o m o ž n i z a k 1 a d, ki se razdeli vsako leto. Prispevek znaša od vsake hiše n a leto 10 kr. in po 1 kr. za upravo društva, toraj na skupaj vsako leto 11 kr. Reservni zaklad za izjemne po- t r e b e, ki se dp, porablja, ainpak naloži obrestonosno, narašča s posebnirai prispevki posaraezuili obdin najmanj letuih 5 gl. Ako je občina s temi miuimalnimi doneski pri- stopila društvu, tedaj ima tudi pra- vico v slučaju elementarne n e- zgode pravico do podpore. Na Goriškpm «ploli ni še nobena občina pristo- pila drusl.vu avstrijskili narodov; samo pri- java k vstopu brez vplačila doneska ne velja nič in nema nobeue pravice do podpore. (Občina S v. K r i ž na Vipavskem je pristopila due 30. julija in odposlala 58 gl. 68 kr. — Op. ured.) Te berede srao napisali, ker se je neka občina, katera je po poplavi trpela precej- šnjo škodo. obrnila s prošnjo na enega držav- Deera poslanca, da bi dobila od društva podporo, trde\ da je č!an draštva, kar pa do spdaj še ni. Na Goriškem trpimo veliko po elementarnih nezgodah, po toči, po pla- vih i. t. d.; naj pristopijo toraj vse občine temu dru.štvu; potrebne uzorce in pravila so dobila vsa županstva potom c. kr. okraj- nih glavarstev. Ako želi kdo kako poja- snilo, ga dobi v našem m^edništvu. Naslov društva je: Österreichischer Völker-herein, Wien, I, Strauchgasse N. 1. — Piše se po slovcnsko. Do pi si. Iz goriškega okraja se nam piše: Skoro neverjetno se nam zdi, kar se pripo- veduje s Tominskega o nekaterih učiteljih, da agitnjejo za — dr. Turao. Čndno res. Povdarjalo še je opetovano, da dr. Tumaje igral kaj čudno vlogo tudi v tern vpraäanju. V spomin kličemo le najmarkanlnejše točke iz te vloge: Na svojih shodih, katere je dr. Turaa skliceval, se je sicer nekako la- skal učiteljstvu ; — menda zato, da je bil ložeje dregnil ob pokojuega knezo-nadškofa. Priznaval je v eni sapi delavnost naäo v soli in zunaj nje n. pr. v društvih i. dr.; a rep njegovemu priznanju je že bil zavit, ko je dregnil ob uoiteljišče v Kopru, iz ka- terega — po njegovi sodbi — ne more priti kaj dobrega. Vprašamo pa pri tej pri- liki g. doktorja, kaj pa je storil, da bi se izobraževalisče premestilo v Gorico ? Koli- kokrat je povzdignil svoj glas za to pri sejah deželuega ^olskega sveta ? Možu, ki ve, zakaj je študiral jus, ni bilo piHV, d» bi iaiel &a ivoji vryici le uöiteljstvo, s katerim sainim ni tipal doseöi tega, po čemer je lirepenel. Ko je imela „Zaveza slov. uč. društev" v Celju svojo glavuo skupščino, podal se je tja in se oglasil in govoril za — čujte ^g. tovariši! — Ebenhocliov š o 1 s k i p r e d 1 o g. Slovenski drž. poslauci se niso ogrevali za isti predlog, ker so vedeli, da bi zadal, ako bi hil sprejet, smrteii udarec alovenskeinu šolstvu na Stajerskein, KoroSkem in Pri- morskem ; le ua Kranjskem bi ostalo Slo- vencem svobodno, urejevati šolstvo po svojih potrebah in željah. 0 teni vprašanju bo- demo o priliki govorili pndrobnejp. Zakaj in kako je mogel dr. Tiima ogrevati se za tn predlog'? Äli si ne moremo tp»-a drugače tolmaiMti, nego da je g. doktor juris hotel s tim loviti na svoje liniHiiice ue le učitelj - stvo, ampak tudi duhovšfiino. A pri tern ni iskal tega, kar druži oba stanova, ampak nasprotno. Loüil jii je. ogre.val se jf z. preporno jabolko, priporoiJal je je, a vendar tako, da bi svojeftasno oba stanova imel na vrvin* — Kako je postopal deželni odbornik v najnovejsi dobi z učiteljstvom, nam jp pre- dobro še v spominu. Na obraz je trdil uči- teljem. da na vsak nao končana. Pa6 čas je bil, da je ce.stni odbor vendar enkrat sprevidej, da jh ta ch- sta zelo potrebna pri tako velikem prometu z lesom. h IdrlJNke doline Izv. dop. Due 29. jul. je bila volitev županstva v Cerknem, Za župaua je bil izvoljen Anton Kosmač starejši. Želinio mu vso areöo pri ne posebno prijetnih razmerah. Na St. Viškigori bode volitev županstva dne 2. aug. Dolgo časa je cela stvar spala, Zaradi nekaterih preihkav se je volitev zakasnila. Pri Sv. Luciji so se tudi vršile vo- litve pred nedavnim časoin. Kakor drugod, tudi proti tera volitvam šli so rekurzi na namestništvo. Kakor vse kaže, po vseh županijah so pri volitvah boji. To kaže, da so postave pomanjkljive in da posebno velike županije so v nenaravni zvezi. Kar je nenaravno, inora prej ali slej razpasti, je stara resnica. Letina po dolini je äe precej dobra. Edino sadja ni, drugo ?e še „pasä", pravijo uaši kmetje. Kmetje so letos veliko terpeli, ker je dež prevec uadlegoval. Posebno letos je bil razvit lov na delavee. Daleč po svetu se naši ljudje podijo z enega kraja v drugi. PohabJjeni na duäi in telesu prihajajo domov. Doma ne manjka ne dela, ne dobre hrane, in vender se ue dajo zinodriti. Žalostna pri- kazeu! Cesta SUp — ßoöe — Pečine se prav Domaße in razne vesti. Drobne novice. — Računski svefnik pri c. ki. gozdiiein vodstvu v Iiinino.stu Iv. P i r j e v e c, jß itreme.^čen k o. k. gozdn^mu vodstvn v ßorici, kjer bo nacelnik raču- narskemu oddelku. — D u h o v n o v a j e m duhovnike goiiške nadškoflje fio'lo letos od 21. do 25. avgusta, tnr od 28. ftvgusta do 1. sept., da se jih bo moglo udeleziti kolikor uiogotfe duhovnikov. — Nekatere ufii'eljisift in učiteljske kandidatinje so inifle pretekli teden duliovtie vaje na S v. G o r i. Pri tej priliki so zložile za ^Šolski dom" 4 #1. ao kr. ; a ž. ?. Alojzij Brasilia je do- dal äe 2 gld — G.öna Olga K I a n 6. i č. hči rodoljnbnega župana in veleposestnikn. v Podgori, je dohila sifttrti del erlavuft^a do- bitkii pri tomboli v Št Pftt-ru. Ves«la toiike sreč« je podelila od dobitka 10 gl. za „Šol. dorn" ter 5 g\. za „Alojzijevisße". — Xove m a š e. r-foriški bogoslovci četrtoletniki so imeli, oziroma bodo imeli. nove niase takrt- le: Miba Kiagelj in Janez Seijak 24 jiiIijH, Karol Oblak 1. avgusta, vsi pri sv. Antonu pod Kostanjpvido v Goi-iei. Josip Abram 30. julija v Stanjelii, Ciril Vitga 6. avgusta V Solkanu. üova m«ša Žp od pondel.jka zjutraj naznanjajo solkanski zvonovi novo mašo, katero bode daroval (¦ g. Chil Metod Vuga v nedeljo 6. avgusta. Pa znkaj bi ne, saj je solkanska ohcina lahko ponosna, da v šestih letib tri take praznike svojih rojakov slovesno praznnje. Braleem Öorlee. Z.iradi obilega gradiva smo morali žtf 4 ätv. priložiti prilogo, ka- tera je bila sicer zaplenjena zaradi dopisa, za katerega nam 'je res žal, da ni mogel priti našim trgovcem in obrtnikom v mesru in po deželi v roke. Tudi današiijemu štv. smo morali dodati prilogo, a pri vsem tem ni bilo raogoče sprejeti v list politični prp- gled. G. pisatelj, kateri se je sicer ognil na deželo m^stoi soparici, bode imel v prih. štv. toliko veö pravice do prostora. Pripo- öamo se pravočasno „Sloge'S političnega našega društva, odbor je imel dne 1. avgusta sejo, v kateri se je ustanovil tako-lfe : podpredsednikom je bil izvoljen g. dr. AI. Ras Rojic, tajnikom g. dr. AI. Franko, blagajnikom g. Jan. Der- mastia. — Ustanovilo se je mesto društve- nega uradnika, kakor se je nameravalo ie prej in kakor je omenjal na občnem zboru, dne 25, maja, predsednik g. dr. Anton Gre- gorčič. Sklenilo se je v principu, da priredi politično drnštvo „Sloga*4 veö javnih sho- dov, ali izrednih občnih zborov po deželi. Kraji, vsporedi in dnevi se določijo in na- znanijo posebej o svojem času. Druätvenemu uradniku se je uaročilo, da urejuje imenik društvenikov ter da vzame v roke zadeyo volilcpv iz nasega veleposestva Na ])odlagi izjav deželnih poslancev iu odbornikov društva „Sloge* — prioböe- nih v „Gorici" št. 1. in 2. in z ozirom na dolocbo § 4. družtvenih pravil, je zbrisal odbor dr. Tumo izmed društvenikov pol. društva „Sloga", ker je za viral doseg-o dru- ätvenih namenov. Dr. Anton Gregorčič se je preselil za nekaj tednov v Kamnik. Tombola v k. Petra vršila se ja 30 julija. Na ohširnem travuiku poleg vasi zbralo se je bilo nad 3000 osel». Sreck raz- prodalo se je čez 3000. Činkvino dobila sta nekdo iz St. Petra in iz V^giskfga; tom- bola delila se je med 4 osebe Vseh stevil je bilo izvlečenili 43, Po končauej tomboli vrelo je Ijudstvo na vse strain', a lepo ste- vilo ostalo ga je pri koncertu, kjer se je prav dobro zabavalo, pnsluäaje godbo voja- žkega orkestra, lepo petje ter opazovaje iz- puščanje iiinetnih ogujev. Pri koncertu zä- pazil sem bil nekoga, ki je menda iskal privržencev, da bi jiin pojasnil svoje „ne- jasnosti". Najbrže da jih ni dobil, kajti iz- gledal je celo melanholicno in kmalu odsel. Tombola V Brdlli, za katero je prosil „Slov. jezfc v Biljani, je dovoljena z dopi- som c. kr. sin. min. dne 28. junija t 1. št. 34710, kakor nazuanja c. kr. Jotarijski uia'l za Primorsko in sicer letos v slovenskem je/iku vsled pritožbe „Slov. jeza" na c. kr. ifln. min. proti lanskemn itaiifanskemu na- znanilu istega c. kr. loterijskega urada. Tombola so bode višila dne 13. avgusta t. 1. na Dobrovem, Nova okrajna .sodnija v Kobaridn ua Goriäkem priöne poslovati dne 1. uovem- bra t. 1. Nov poSlnl urad so dne l. nvg. odprli v Svetem Križu v tržaški okolici. Zvezo bo imel dvakrat na dan po poäti, ki vozi med Nabrežino in Prosekom. Ueželul xavod gluhoneuioy. — Pie- skušnja gojencev tukajänjega deželnega za- voda gluhonemih bode dne 12. avgusta od 9. do 12. ure predpoldne. ''t Brzojttfka dr. Ant, Gregorčiču, držav- 1 uemu in deželnemu posiaucu iz Kau&la se glasi : Kanal^ko stareSinstvo, zbrauo v javni seji, obsrija ostro in obžaluje neopra- visiene napade. na po.slanca dr. Tumo in spor uied slovenskimi dož"hiimi poslaru-i ter iz- raža zeljü, da bu.stt* Vi gospoil kot. uas na- rodui voditelj «lelnvali na to, i».-i se ta spui- poravua. Zcjfa, župan. T»jj brzojavki nimamo druz-'ga «losta- viti, kakoi' om», kar smo svefovali vriim tr- žanoin po Siiški doliiii ze pri duigi [»riliki, da naj namreč pazljivo nuja „Sočo" iu „Gorku" in potem iimj so«lijo iiH|»ri>traii- sku \>r?z Ujtlivov biv/vustiif agitarijn e zav- zema za naše razkolnike tnlco, da nam iiiti Jista uoi^e pošiljati v zamnw, öe t.uiii smo äe posebej prosili, je prinesla, dne 25. julijtt c'lanek, kaLere^a podpiäeuio z obema rokama ; vpraäamo le. kaj pä nam je storiti z rojaki, ki Dofejo poiteno delad 1?! \apad na Jolski doni' — Poslednja «itevilka Gabrščekovega ßflasila ima imper- tinentno opazko glede na^ega listn in „Sol. doma". Kdor čita stavke: „Izborno gospoda voditelji, izboruo ! Ke iar sö torej razšopi- rite v „Šolskem domu", katerega ni po- stavil vps narod v vaše spletkarske uamene*', — dobiti mora vtis, da nameravajo dr. Gregorčič ni lijegovi soiiiišljeniki Izkoristiti poslopje „šolskega doma" za svojo tiskaino in svoj list. Ako bi bil gospod Gabräcbk povedal resnico, bi ne dosegel nobenega efekta, ker vsak pameten tilovek bi dejal, kaj pa je na tem ? Ali njemu ni do resniee: on je hotel dati brco „äolsketmi domii", ker je delo dr. Gregorčica in ker se na pročelji ne le^keta v zlatu ime dr, Turne. Torej kako se hočejo gospoda voditelji „razšopiriti" v „Šolskem domu" ? — Last- nina društva „Šolski dorn" je tudi ono maj- hno staro poslopje, kjer ima v pritličjti svojo pisarno „Goriäka Ijudska posojilnica" in svojo delavuico nek sodar. Posojünica kupila je letos Brtumanovo hiä>) v ß-osposki ulici : kupila jo je pred vsem z nameuom, da si v njej napravi piimerne pisarnilke prostore. Vsled tega se preseli iz '.losedanjih prostorov menda jeseni. „Naiodjia tiskarna" pa namerava one prostore vzeti v najem od društva „Solski dorn", razume se, da ne zastonj, ampak za najemsßino, ki ue bu manjša od one, katero sedaj plačuje poso- jilnica Poslopje „Solski dorn'1 ostaue kakor dosedaj izključno za šolske namene, s^ujo staro hišo pa bo društvo „Š. dorn" odilajalo prej ko slej v najem, ker ni za druzega in je ne mose urdpuščati piazno. To je torej „šopirjenjefa , to je i/.küiisce;>je ! — Gospod Gabršček je vedel, da je vs« tako, kakor smo ravno povedali. Njegovega članka koujsko kopito tu zadeti je hotelo „Solški vom", društvo, ki je Ijubi in o-oji nnš narod bolj ko vsako drugo. Tako daleč sega raz- divjanost novostrankarskih gospodov, da razlivajo svojo strupeno žolč oelo po usta- novi, ki bi morala biti slehernemu Slovenliu sveta in nedotakljiva, in vse to sauio, ker ni delo njegovega malika. Gosp. GaberŽček naj si zapomni, da vsi tisočaki, ki jih je nabrala in razkazala „Soca>l, uiso pomagali „Solskemu doniu'' toJiko, koliko mu vtegne škodovati vže sam ra peitidni napad v nje- govem listn. Za krivdo se ve, ue bo hote.1 vedeti ne on, niti kdo drugi, ako se taki brezvestni agitaciji posreiii zaustaviti na- predek tega našega najkoriNtnejäega druatva. ki je zavisen v prvi vrsti od darežljivosti nasega prebivalptva. Quod lleet Jovi, nonlicei bovl — Gosp. Gabräfiek se zadira v ,;Š)lski doui", češ, pa se bo v njem sopirila „Narodna tiskarna" in ž njo naS list. Tega pa ta gospod ne pove, da si je užn takrat, ko je „Goriska Ijudska posojünica" kupovala Baunianovo hišo v gosposkih uiicah, izgovoril, da bo ou imel tarn svojo tiskarno iu ureduiske prostore in da je sedaj vže tudi tako dolo- čeno. Kdo mu je zaradi tega kaj očitoval in mu oponašal ? Kdo se je zaradi tega ttil v posojiltiico ali njeiiega vodiif.jja '? ¦ „Corriere'1 in dr Tiima V neki znal gostilni vi.šil se je ned.tvno ta-le dijalogfl A. UitMJoc „rorrieiv") : pore dal tlifl iau run diel dot tor Tiima V ¦ H. Sastu, il Tiima !e rontra i preA e pardiel son da« pal aria. I Po ««lovensko ; A. Kaj vraga imajoM ti.-aini di. 'i'unio 't I B Veš. Tuuia ,i'j proti duhovuctni. zatl so vsi v zraku. I Ta resnie-iii dvagovur je znat'ilen il rsam |.'oja.snjuje, /.akaj >pleia „roiiiere" takl slavospeve na dr. T„ doC-im odreka dr. Grel goi(''iču vse, 5e ::elo /nio/.iiosi. I fl('oin>re" i in % dr. Tumo za Jiber.-ilca",! doi'tim mu je dr. (-Jrei/oi i':itS'\a stranka „('Tna^Ä To zulo-tiije za d,)se»o /.idovskt1 Ijubf/diifl ('.'e kdo Ie blekue kt"r.i. ki je pr<»ri duhov-Ä nom, je pri ,.Coniernu vže v i'asti. V sovM rastvu d<» naše ilulioVsi'ine so ncizcriiljivijB ker v njei vi li.jo našesja !iaroil:i fidna zh-B slombo ; za to porabijo vsako ptiliko, da s(*B zaganjajo v njo. (t-üiova »lil'i'ralne* stiank«'! z naee.inikom dr. Tumo, kakor je g. Gabr-I si'ek javno oznanjeval. «ve „Corrierowem" I kaj v slast. zat-i ne inoi^i» prehvaliti nje. I tistatiovitelja. N'a skrivnein upap>, da bodo I skupaj z ^lilteial'ik porusili dr. (VregoröiCa, I kteie^a sf boje kakor vrair križa. ^So?au je sicer piinesla due -28. Julija dva popravka. n katerih zaduvi je bil govor tudi v zadnji „iTdi-ici"'. Pod popravek. ka- t*Tekeni (loniiik pred obi'iiim zl»»ioiu, za to smo mu Ie hvaložiij. veiiio pa tudi da V ,..^ol. doinu" so istolobiio zljorova.!i duhov- uiki, meiida tudi „Inez o/ii,i na „Slogin" . olirni zbor". Z ozirom na to. da nikdo ne ve v Goiici o kakein zborovanju duho\ nikov v ,.Š dornn" na dan ol>č. zbora ^Slo.^e" — pozivljaino „Sočo", da pi-HkIi(VJ svojo ne- ifsiiiciio trditev, siivr jo iniHiiujeino navailno uesraiuiiu klepetu!jo. Gabrš^kova liskarna je .l.btf* patent za izdelovanje Kirlmatuisse^^ »vih k o r bo v. katere proda c. kr. vladi, da jili i>ta obesi vsakeinu iii'iteljii. ki bi se predrzuil imeti druyfacuo politi(^uo muenje, kakor g\ Gabr- sček in nje^ov pobraiini. To je naznauila „SoeV z iluti 28 julija. kj^r tr.li „dalje ne sme biti prav šolskim oblastnijam in ne ' sme se dt'voliti. da zuani ^veliki govontik" polee: 3 üiesecneo'a dopusta se pefa z ure- dovaujeüi nove^a razdOniej?a (aha.!) lista „Goiioa". Kdor je bolan. naj p.»i-iva (kakor bogata gospoda a lä Gabrscek). ,.Tudi ni pravilno iu je protivuo dolo- čilom lolskih oblastij, da se nekateri uöi- : telji mešajo toliko v politiaie zadeve, do- pisujejo o politiki listom, (iiekdaj, ko so ' dopisovali ,.Soči'k, je bilo prav in dobro; zdaj je drugače !) da na javnik shodih Rrice in se pre|>irajo" (in to ne v prilog „SoiM" — hm, to boli). — Dovolj. Opozai jamo gg1. ucitelje, da dobe .Sut-o" ter prečitajo spjg in si zaponmijo ljubeznivosti. ^ kat^ro se | jim vrača -nekdanja naklonjeuost in vse- strau^ka podpora. Spoznajo potem. da pri „Soci"' velja pravilo : nehvaleznost je piaöilo sveta. — (iabršfek joče ! - Pod napisom: „So- ca%' — „Gorii'a" piše naš vjokaneo v svojem I listu 1. avgusta tako-le : Se. pred nie^ecem dnij nisem niti sanjal. da dobiino na Goriš- kem tak list, kakoršen je — „Gorica". (Radi verjamemo, saj je takrat se tako predrzno ; in brezozirno mahal ua vse strani. kakor bi ; bil vsegamo^učen) Menil sem, da dobimo I list, ki bo pred vsem tolinač nazorov in te- žeuj ve^iiie sedanjili dež. poslanrev in onih mož, ki se jih tesneje oklenejo. (To je ,,Go- rk'a** in zato je GnberšiVk v groznem straiiu, I ker vidi, da ne teka več vse za njiin) a da ! bo vsaj kolikortoliko spoštoval nazore iu ! prepričanje drugih inož V deže.li, ki tudi ; nekaj veljajo. (Kako pa Gabr.šiVk in nje^ov i pobratim spoštnjeta na/ore narod. voditeljev ! in drugih veljavnejsih mož. ki tudi kaj ve- ! Ijajo ? Drugi vsi naj njijii spo.štiijejo, oiia pa nobpnega !) Menil sein, da tudi za tak list : je dovolj prostora (kot podruznico ,.Sočea, , a ?) poleg dosedaujih, knr že drugai*« no- [ čejo, — in da bomo ž njini vedno vsaj na cistern, kaj prav za prav hoiVjo uasi „na- rodni voditelji." (Saj ^mo na risteiu ; lm- l'odni voditelji ne pustijo nikoiniir ver „pro- ste roke", kakor jo je imel do zdaj Gabr- šcek in jo hoče imeti dr. Tuma). i Toda že prva stevilka „Gorice" je na- ; povedala boj na življenje iu smrt „Soi>:i", ; nioji obrti iu osebi, — druga šlev. pa dr. , Tu in i na /.nan nučin. ki je zbtidil Mtrinenje po vscj Sloveuiji. ((-Jorica se ni z.ato usta- novila, da bi [iroiizrocala boj a in ga tudi nikoiniir ni se napovedala, ampak ustauovila se je zuto, da bo uzrosiitelje bojev krotila in narodu iicškodljive storila). Kar se tice in o j e osebe — bi bil prieakoval siui L nego tako postopanje. j (Popolnoma verjetno ; saj če bi bil kaj ta- kega prisiakoval, bi bil že radi obtiutljivosti svojega mošnjička drugafi-; delaL) Vest mi ni očitala ne enega nečastnega d^janja, (Ko- | mur vest nikeli ni^ ne očita,, znamenje, da veöti uiuia.) marveč preäinj*ila me je zave.st, i da sem bil vedno idejalen ~ žal da yrei- pj»len in lojalen sohojevnik: (Res, preide- t#D, ker ta idejal je se^al že tak-> dalee. |je sanjal o novem naiodnem vodstvu.) ko pi pa vHel, (Menda v sanjah, kaj ?) da, so «mere in osebe v toliko premenile, »la ne ¦ rem ver dalje po dosedanji poti. (v na- l^rotju z narodnini vodstvom) s e m r u d i |jt> j a 1 n o p o v e d a 1 s v o j e m n e n j e. - - I« še po izidu l. stev. ..Goriee" mi je dal ' ¦Tsokor. g. Alfred grot' Coronini „das heilig- Ite Ehrenwort14, da proti nioji osebi ni- Ijiajo prav nie.... (Ako je GabrsiVk hotel I la velja „das h. Ehrenw , je moral biti pa- Ineten, pa ne hujskati in izzivati dalje. Kilo I >a hoče Gab. osebi kaj ?) I ,,Goriea'1 pa dokazuje vse nekaj dru- ?«ga. Prav nit> bi nw ne. žalilo. ako hi me še hak6 ozmerjala radi niojih nastopov za dr. T u m o in radi drugih cinov na nasem naj- aovejäem razkolu, ali da sp?a v moje hbivse 10-letno sodelovanjo ua iiM^ine. kakor !je tMtati v zailnji stevilki, to me zares bolt V dno duše in mi jemlje vso — vero .... (V dno duše bo 1 i Gabršeeka, ker smo Sln- venri dosegli lep napredek. da smo dobili v Gorici ae drugo tiskarno in iž uje se drugi list, kateri bo iiašim ljudem resnico razkri- val in hranil tiste, katere bi Imtela Gabr- šČekova ..Sorr še dalje po krivici uuiee- vat.i ) kajti ako taki niožje t a k 6 posto- pajo, v koga naj Se verujem ... ? ! (V koga se veruje. nam pove lepo katekizem !) Ako bi bilo res. kar trdi „Gnrioa- o.Htno ali prikrito, ako odlirna gospoda res misli, da bo „Edino-t še srlava bole]:! po moji slabi dius'ini". vpiašam : Kje ste pa bili Vi z glavo in ve^tjo, da ste'bili 10 let v tej „slabi" driišrini iu da ste hoteli še da- lie ostati, akn hi bil le |az hotel hoditi z Vaini čez din instrn? (Tako — zdaj smo na cistern — tedaj vi in pobratim — nista lio- +ela hoditi z voditelji, amp-ik voditelji bi .bili morali z:i naprej hoditi za Vain a. Za- kaj ste pa Vi 10 let hvaiili, zdaj pa blati- te ? Ali more tedaj ljudstvo zdaj Vam ve- rovati. ako ste ga 10 let drugim na ljnbo slepili?! Tuniovi volilci po Soški dolini. zdaj veste, kdo je provzročil spor. Gabršček in njeffov pobratim nista hotela z dniffimi \) Kak6 je to, da mi niste nikdar očilali in me posvarili, ako sem re« tak. kakor bi me radi oörnili zdaj. ko me hoüete moral no in ^motno nničiti ?! Ali niste Vi enako s o- k r i v i na vsem. kar bi utegnilo biti resnica ua vaših besebah ? ! Prestal sem že lmdih bojev; življpnja nisem bil varen ; zasramovan sem bil na najsurovejše načine ; izg-nati so me hoteli iz Gorice s kruto silo e^olega terorizma na vlado — a srce mi je ostalo mirno, dnša zadovoljna ; (To je stokrat brez dokazov pogrevano mm'enistvo) danes pa, ko vidim na žeJu najsrditejše^a osebnega boja proti meni moža. katereaa sem imel 9l/2 let kakor za očeta. na katei'em sem visel z vsem sicem in z vso dušo, s katerim sva veliko delala in še več trpela, — danes mi je dnša žalo^tna do obupa v floveštvo (ker ga niste mogel strmoglaviti). Ali sem res to za- služil ? !! Ne bom odgovarjal na vse, kar si bodo zmišljali v opravičevanje svojih kovnrstev proti meni, Nasprotniki morey> v petih vr- stioah nakopičiti tendencijoznih zbodljivk in tudi obrekovanj toliko, da jih v petih član- kih ne morern dovoljno zavrniti in pojasniti. Vsa tendencijozna seganja v preteklo dobo pobijem z nekaterimi kratkimi pojas- nili in javnimi vprasanji na uajveljavneisega svedoka, ki je bil edini vedno povsod poleg. Trdno sem nveijen, da mu sedanja razdra- ženost ni otemnila spomina na preteklost in di« bo njfigov odgovor resni^en ter prost sofizniov, x kakoršnimi nekaterniki kaj radi tolažijo ¦- vest. Ako bom nekoliko indi- skreten, naj vsakdo pomi.sli, da sem prisiljen, govoriti resnico v svojo obsambo, ko me hoče neka čudna družba moraino in gmotno naravnost pogubiti. (Vsak je sam svoje sreße ko\ač in kakor si kdo postelje, tako leži. Pokopali ste se, drngi Andrejc, le sami. Oe pa nimate še dosti, pa nadaljujte, da še tisti pridejo k s]>ozna?ij 'i, kat.eri vam še ve- rujejo.) — To storim prihodnjič, ker sem 10 dnij zdiavil bolno dn.šo in telo v tihem za- kotju odmirajočega raja slovenskega Koro- tana, ne slutefi, kakö spletkarijo v Gorici o mojem poštenju in iraetjn , za danes je bilo premalo časa in prostora. (Mirno duso pi i- čakujemo va.ših pojasnil in vprašanj. Že na- prej slutimo, da ne bode brez zavijanj in ovajanj. Torej, da bravo, g. Gabršček 1) N. Izjara — Ker se me sumnici, da sem jaz poslal „Brivcu" ono politično pismo, označeno v zadnji številki Vašega cenjenega lista, v katerem se napadajo n« nedoštojen način naši gg. poslanci, izjavljam, da nisem v oikaki zvezi z onim dopisom (saj se nam je zdelo, da ima]o oni prav. ki tide, da so se kuhali napadi v bližini „^irnpfleksikona". — Op. ured.) ter protestujem najodločneje, da se me hoče vplesti v politiko domačega prežalostnega prepira. Gorica, dne 30. julija 1899. Odličnim spoštovanjem Anton Jerklf, fotograf. Iz Oorlce se nam piäe: V cenj. listu z dne 21. t. m. St. 3. objavili ste članek pod vzglavjem: Vzgledujte se 1 S tim ste opisali osodo s>-, Miivalda, rodoljubnega iv- skega uritelja. Se ve, i<> se je zirodilo na Češkem. Ko bi se pa pri nas na Gonskeni kaj sliiMiega pripetilo, sledilo bi „nuloljubu" - roganje ! Goiiško ui na lseškem. Y lllPstll postaji pia/.n«t. kajii /a di- jaki in iii'eiu'i so se pote^nili prolesorji in uC-itelji; /.e pred ali za njimi zapnsča niestni prah in nnvino vsak. kdor le more, /.daj nas zapnste še vojaki tako. da bo res piazno mesto. Praznoto pa bodo olu'ntili \ prvi vrsti že.pi goriskih tr^ovrev in obrtnikev. Ce\ avgust bodo tudi /.a nje — pa^ji dnevi in duba praznih prostorov. Se le /. dru^o polovico septembra se povrne v iiorioo zo- pet življenje. Sliivni hrvaski ki ar, Ivan H(Midit; se je preselil i/. Tisia v /an'i't'b. k<\ ne nnue prenašati bre/ob/iineira t'.inati/.m t tr/.asktii ItalijaiKiv /aliistiio. Trža^ki Slov^lici vd.d.e nuve prost ore :a svoja društva. »Jiwpod dr. «iivüforin je v i me nil i-italniee, „Pel. i>iidi"M'ii>jii;i drnstva", „Kola" in e\ t'iituv.iln.» nidi p^si• Jiluire /, lnstnikiiin lepih prostorov „Pri /.eleiiem hribii", iin>p. Koslci jeiu i/. l.jubljane. skle- nil pocr(»db(i /a dolut r> let. 'I'ntii :^a „So- kola'4 se preskrlie jtrnstori. Knlliira iiia^isi.i-.iliu'^a >lii;.,ihiiiki. — l*ne 1. t. in sr.-čala sta se na h>idiiiku magistrata dva SlnVfii.-a. Pn/.dravivsi drug druzega, rekoi'* •. d-diro jutr.». /adoni jima. iz ust minin idi»(Vi>-a sluzabnika • merda ! Srain t^a bilo! Slavni iiia»'isli'at opnznrjaino. da je pre- pDvedan.'. veudar pri iris pu<«ti polieija s kuretino tako delati, kakor dt bi ne bila živa, Xeusiniljene prodajalke iuiajo eela Ine- inena kuretine trdo y,-\ noge zw/.ane in jo tako preniet"jo, da ukivpuj,' in postaja/elo nezdrav.'i /a Inano V drugih deželah poli- cija ne pa»ti kuretine tako mui'.iti. Komm1 se živali ne smilijo. tisti tudi z Ijudnii ninia usmuJHiija ! Iz Cei'knfga — (I/voliliv /up'.na). Po tolikem i^asu jo naša obiMnska kriza wndar rešena. V petek. 28 julijai se je vi.šila vo- litev žnpana. ko ]e bilo iiamestnistvn odbilo priziv proti zadnji in vnlitvam. Županom je izvoljen gosp. Anton Kosmasi st.. tudi vseh 10 podžupanov pripada njegovi st.ranki. Novoizvoljeni župan prevzel je upraV't ta- koj, ne pa zaostalih in zmešanih občinskili ražunov. te prevzaine še-le potem, ko bodo od deželiieo-a iiradnika tenieljito nrei esetani, od stainsitistva in dež''.luega ;nlbora >»do- breni in ko še bo napravil inventar obsiin- skega premoženja in imovine. Iz Volfjedrage smo dobili dopisič. v .&• tereni se hvali lepo petje dornbeiških pev- eev^dne 30 jnl. vraöajoöih se pozno v noč iz St. Petra. Dopisnik želi, da l)i tudi na Vn2Tskem imeli kaj tacega. Iz Kraujske gore nam pisej<»: Nasi I* ' '. iščaiji se vcdne ninože, zlasti v bliz- nj' ¦: Podkornu jih je že vse polno. NajveŽ i'^tüv imamo z juga, iz Gorice in Trsta, pa tudi iz sosednje Koroške. To paČ dokii- zujr', kako priljtiblJHii je naš kraj zaradi ugodne železniške zveze, še bolj pa zaradi sve/.ega. duhteiega zraka in izvrstne pit.ne vode, ki služi že sama na sebi kot zdiavilo, Kraju 'rnanjka 1h še nekaj drevoredov in . velik tolmun za kopanje, pa b:»de popolno j letovisče. ' GradiSfe oh Soft — Nikjer se ne pri- pravlja teren za. federalizem v kmisl; o-o- spodujoeili narwdov s taku duslednosijo. ka- kor na Priniorsk'-m. To zapazimo tudi na Kurlanskem, poselmo v Gradišsiu. poglavil,- nein središi-u vseh <•. kr uradov. Vse. gUtda ; na to, da to niesto pri|>ada v '»mejeiio o/,e,ni- lje le jedne, t. j., italijanske narodnosti. --- Meseca maja so nekate.ri ua zid gledisi':a jirilepili vabib» na pies v Podgori. Na po- i velje obcinskf^a nrada jn bilo to nemudiuna '. od.-tranjeno. To valiilo pa je dalo povod, da ; je ohčinski mad z razglasoin 1; junija 1899. ; St. 1317 obredil, da je vsak ogia-: Ih na ! za to pripravljenem mestu nabiti. ako ima tudi po'j'dilo občinskega urada na njem. VT j tej obredbi nied drugiui je tudi tosika, da | je dovoljeno nabiti oglase, pisane le v de- želnem ali državnem jeziku (nella lin«j:ua i del paese, „italiano e friulaiio" e ([iiella del governo „tedesca"). Torej za Gradisre, ni več slovenski — deželni jezik. — Po tej : obredbi se odstriže tudi uradnim naznaniloin, tiskauim v 3 ali 4 jezikih vsakikrat sloven- . .ski del. To stori občinski urad. Kako velika strast prevladuje tu proti slovenščini, je razvideti iz sledečega. Nek učtelj je podučeval zasebno 4 otroke, na ze- I ljo roditeljev, na podlagi slovenščine Nek občinski starešina intnrpelira o tern v ob- ; čin.ski javni seji; župan in okrajiii glavnr upeljata sLrogo preiskavo in učite.ljii je bilo prepovedano slovenski poducnvati - Ta famozni interpelant ima pa sine, ki se pridno v .soli pripravljajo za srednji stan in za to j se učijo tudi slovenskega jezika. Eden je ; za to postal sodni pristav za Buzet in je | preskočil druge. Taki so naši prijatelji. To S se ve, da ta gospod pristav sovraži vse, i kar je slovenskega. Slovanom, posebno Slo- j veucem že tako sovražni dub se tudi neti med narodom s pesmijo in inelodijami, ki se pri vsakem plesu neprenehoma ponavljajo, posebno pa od onih godcev, ki hodijo gost med Slovence. Kak dub veje posebuo med mteligeucu, svedooi slucaj, ki se je meni prod letom pripetil. „C^servatore triestino" sem nta! na klopi v drevoredu sedei- iu ponudil sem ga blizo sedi'i'emu piijatelju. Ta mi list vrne z oi>azko, da tu ga ne more Oitati, ker hi ljudsivo mislilo. da je „un austi iai ante1'. Trgovd in obrlniki. poljubujte siiio, s katero ste bili tepeni ! V ten» zniislu saliva in pozivlje „Sora"' zadnjega torka našf tr- govt'e in obrtuike proti nam /e |r.-idi tega, ker smo nekoinu le oil daler naniignili. naj bode panu'ten in naj opusli iigilacijo proti num. Opoinnili smo mu dobrohoino, kar je. pai' naiavno, »la mi ne bonio pripororali tistih, kateri so proti nam, ampak da homo ski'beli /a take, kateri so / nami. „Soi\r- nas je s tendeni'ijo/.nim svojini spisom ,»b- ve/ala, da ji pri^krbiino potrebne lekrijc ; /ato boino po/ni'je iz njenih lissov pivteklih let navfdli in doka/.ali, da je res, kar j,. ri'ki'l uekdo. ki ima ulavo in sree na pra- veni mestu ¦ da v ü() Ictih no popravimo, kar JH „Sora" /.adiijih let trgovini in obrt- niji pokvarila. in d-i j.' m-k liokvari prejšnje. ne more se. sa hvaliti dalje. Ali ;e kritik kriv. ali sain y „Kar je nekdaj bilo, pa ni vet*, do tega. še Jiiil ninia pi'avire", veli pi'egovoi1. Z iIpzpIp. ('Haznoterosti). Paskin veli v nt'kem svojem daij^em episrr.imu to, kav bi podobno pove.dal na kralko naš Furlnn : sje plen di še šteš! Ali ni potrebuo, da bi biii do ptnjcev bolj eners:i(v'ui. a med seboj bolj poniirljivi in manj seiunii. Ne pa nied seboj levi, proti ptujni kužki ! No, ]#(-,imo sami se.be, to ni lepa lastno^t, Kako lepo bi bilo. ko bi bili med seboj : „ponižni brez hinav- stva, vest'li brez presernosti, tužni brez tdiupnosti. resni brez osot-nosti, resnicni brez dvoumnosM (sirnljivosti) !a — Slovan ima marsikatero lepo lastnost ; (?esar ran pa manjka (nedostaje), naj bi si pridobil; po- tem bi se moglo n-či : prihodnost naša! Fkradena sloy. zasfnva — Na m«ji Pudgorske in Lorniške občine je bilo žu- panstvo v Podgori razobesilo tudi slov. za- stavo o priliki potovanja c, kr. namestnika. Trije. ntročaji pod 14 leti iz Losinika so bili ukrali slov. zastavo, katero je žandarmerija našla in vsa zadeva je zdaj v rokah okr. sodnije y Gorici. Italijjanska Ma v Podgori. Z.-n-udi pre- piiMega stevila otrok se je bila ital. sola v Podirori zaprla, ker «. kr. okr -s. svet za L'orisko okolic.o ni hotel jo vz.'lrzevslti. (^uje se, da se zdaj zopet na vse kriplje dela na to. da l»i se zopet odprla. Kako in kje naj- dejo postavno število otrok, od katerih je veliko it. podanikov? Za te se hoče imeti solo, za stotine slov. otrok v Goriei pa nočejo nie vedeti. Še zdaj ni doloreno, kaj bo s slov. solo v Goriri. Iz Štanjela. Zvuiienjft, pokanje s to- piri, s.lavolok, zaslave so prirale v nedeljo, >\n se, mora goditi v starem nvstu Stanjelu na Kras.il nekaj posebnega. In nis je bilo tako. Stanjel je, prazno\ al redko slavnost, da se je. do visokeduhovniske (v«asti fa njegove srede ]>ospel raož. v katerem zreta cerkev in narod odlornega branil.elja svojih pravic. Xa kratko pove.dano, g. J o ž o A b r a m je imel novo ma.šo. Ob 10. uri se jc podal g. novoinašnik v spremstvu svojih domasiili, tluhovsrino in gostov v ferkev, ki je po sedanjem g. ku- i ratu Sti-anr-aju dobila kaj lepo notranje lice. Po odpetem „Veni Creator" je bila projio- ved, in sicer je propovedoval dr. K r e k. Ljudatvo je pazno posliišalo dobro znanega prvoboriteija za Ijml. pravice, V krasiiem pri- 1 rjanju človeških telesnih potreb z njegovimi duäevnimi, katerim naj demo pomoei in ntc]u> v sv. zakranientih. je govornik zbudil ve- liko zaniniaiije in njipi-avil giobok utis. Sledila, jo niaša, Petje je. bilo, ako uvažujemo moi'-.i, s katerimi razpolaga orga- , nist, in pevovodja, tako rekoi"1, dobro Priznati ¦ je moral vsak, da so napravili pevci in pe- , vovodja, kar so mogli. (¦>. novomasnik je daroval Vsemočnenm svojo prvo daritev jako mirno, lepo in zbrano. kar ni v toli ganlji- I vein in slovesncin momeiitu vedno lahko. Z i zahvalnico „Te, Deuin" in blagoslovom je bil ' zakljucen slovesni cerkveni del. Pri drugem delu novomašniškega sta- ! nja, pri obedu so govorili dr, Krek, g. de- kan Lukežisi. g. kurat Strancar in dr. Naj- več zabave, in zanimanja pa. je zbudil si. g, Blunder, ki j« večkrat govoril v verzih kar tako, kot da jih ima v rokavu. — Ostal je le spomin. In v spominu na ' to slavje kiičemo novomašniku naj ga Bog ohrani dolgo v prospeh cerkve, v srečo Ijiul- stva in pouos naroda! Živel ! ProJšnja. Alojzi Valentin Kovačic bivši I kapelan na Placuti v Gorici, obj/ivlja : j Visokočastiti gospod ! Dovoljujem si ! poslati Vam v pregled ravnokar izišlo mo- i litveuo knjizico „Rv a t j e in a es tr e, a g o r e č o m o 1 i t v i j o vse d o s e ž e- m o !u spisal in založil duhovnik gorižke nadškolije. Ker bode ta knji/.ica gotovo do- brodošla naši mladini, posebno sol^ki, radi lirni; in prikupljive zunanjosti ter lepe vse- bine, Vas najuljudneJH prosim, da nam jo pomagate razperati s tern, da niorda sami uarorite ali pa v inienu kake zane.sljive in gore.re osebe. Narocila in plaiMla sprejema podpisani. ("• isti d o h ml e k j e n a m e- ii j e n „S o I s k e in u d o m u" in „S I o- v e n s k e iu u A 1 o j z i j e v i š t uu v (i o- r i i'i en komad staue 10 kr. Radi poštnih stroškov nam ua j bolj ugodite, ako nan^čite najinanj 200 komadov. Pri takih liaročilili se iviiii tudi zdat.no zni/.a. -lakt> prikladno darilo je ta knji/ica pridnini otrokom konee šolskega let a. K'er jo risti dohodek dolo^en za do- brodelne naniene, priporora se. \rasi naklo- njeuosli v iuu'iiu katoliske stvari udaui AiiI»>ii lu'i^" v (loriii, v illici za gmdoin št. 4. it dopisnik iz Isle«, leju» je od Vas, «la ste se koj sponmili na nas lisi. Uvala /a priznanjo. Vedite, da bi nastalo v izraelu -irasno .škripanje s zobmi, ako bi pnnatis- nili \'as dopis. Resnirne. so trditve Vase, a veste, da resnica ori koplje. Za prih. jštv. bodemo poskiisili nekoliko objaviti iz dopi- sa, Ji v eeloti se jie upanio še ž njim na dan. Priporo^.anio se za kaj druzega, re mo- o-ore, rcdiio poroi^ajte razmemh in novirah iz Istre. I >a ste nam zdravi! Novi dav(ik na sladkor je stopil s \i. avafiistom lHVtli. v veljavo. Z njim se po- dra/.i to va/.no živilo za c.elih 6 krajcRijev l>i i vsakem kilograniu. Povedali smo že svoje mneuje o tem davkn, kakor tudi o njega uv« denju. Država dobi tern potom zopet b'pe. milijone dohodka, in da je j ne odide noben krajcar, zat.o so po moziiosti skrbele tovarn^, ki zadnji (y:as niso nir sladkorj.'i iz rok dale, tako da tinan^ni ¦¦r- gani pri danasnji reviziji nimajo dosti za- pisovati, ker tudi največji trgovei nimajo nič sladkorja v zalogi. Podraženje sladkorja zadene ravno najrevnejše sloje prav obcut.no in najhuje, in ni se ruditi, da je posebuo v teh slojih zavladala velika nevolja. In ta nevolja je toliko bolj upravičena, ker bi bil sladkor vzlir temu novfinu davku lahko se vedno 3 do 4 kr, cenejsi, če bi tovarne ne bile tako požrešne. in 6e bi vlada količkaj holela varovati korist konsumentov. Toda tista vlada, ki dela sieer vsakemu indu- strialnemu podjetju vse niozne ovire in te- žave. ima za sladkorne kneze, grofe in ba- rone tako nežne obzire, da se je kar čuditi. Podpira jih z eksportnimi premijami v znesku vest inilijonov povrh pa mirno in ravnodugno gleda. kako ti veliki fabrikantje potom kartela podražujejo sladkor. Fabri- kant zasluži pri vsakem vagonu sladkorja 500 gld. beri: petsto gold, in če se pomisli, da porabi goriška dežela na leto 100 va- gouov sladkorja, potem zna.ša Čisti dobiček, ki ga dobe fabrikantje, saino iz naše dežele, na leto rez 50.000 gld. Pa to ni ves dobiček. Fabrikant plasia davek od samega sladkorja, trgover pa odtehta svoje blago s papirjem vred, tako da ima še na tara diferenci pri vsakemu vagonu 18 gld. dobička kajti pri vsakem vagonn sladkorja je do 300 kg papirja. Vse to odiranje od strani fabrikan- tov je mogoče le. ker trpi vlada mej njimi sklenjeni kartel. Ko bi t^ga karlela ne, bilo in bi tovarne, mej seboj konkurirale, bi bil sladkor takoj cenejši. Trgover. ima pri slad- kor ju boro. inalo dobicka, Tiasih celo izgubo. Ako prodaja trgove?, sladkor na debelo, ima k ve(v;jemu, in to v najboljšem sluraju, pri vngonu 50 gld. dobička. Pri tistem pa, ki mora, sladkor prodajati na drobno, gre na- vadno skoro ves doliiček v prah. JVfali trgove.r prodaja sladkor sploh le, ker ga mora imeti. (V hi se mu ne bilo ozirati na obriustvo. bi ga gotovo naj raj e opustil. „Tnkaj ]e prepovedano beraSitl", bere, se včasih po nekod, Orožniki preganjajo be- rare ter jih utikajo v zapor. Recimo, da bi to bilo prav, zlasti, re niso prav potrebni; ali zakaj pa nadleznjh, tatinskih eiganov povsod ne zapirajo, oziroma ne odganjajo ? Mari valja i tu pravilo : Male tatove obß- Sajo, velike izpusrajo. — Gotovo je cigan večji „tatfc nego uboga stara beračica, ki res ninia za sok in sol, pa si tudi ne more piisluziti .... Urnštve „Šolskt doiu" (VII. i/kaz od 1. do ?,\. julija). Vplarali so : Pri Skrlovih v Tolminu nabrano po- vodom inirtiiovanja g. A. Maverja okr. kanrelistom (poslal g. Josip gld. Plahuta).....10- — Bevk Al., vikar v Zapotoku, 7. obrok ustanovnine.....1() — Povodom shod:i županov ajdovskega okraja nabrala g. podžupan Berbuč iz Sela in Al. Makover iz Brjen . 440 Mnrove.c Janez, dekan v Cerknem, 4. obrok ustanovnine . . . 10 — Bežek Viktor, prot. v Goriri, za me- seo. julij in avgust . . . 41 — Monsig. dr. Kr. Sedej, korar v Go;>ici 10s-- „Podkuknik" iz Trsta 7. obrok usta- novnine .....10' — Bevk Al., vikar v Zapotoku, 8. obrok ustaoovnine.....10' — Ponikvar Anton, župnik v Stareintrgu (Rakek).....V50 Občina Ročiuj.....10 — toda v Prvaftini 3. obrok ustanov. 25 — S. K. Ö. 2. obrok ustanovniue . BO1— Prof. Berbuč v poanbe.ii uaiiien . 35.— Miklavič Fr., v Kobaridu nabral pri volitvi županstva . y . . . 18 10 Cibič Anton, dckan v Cruiöah . 20' — Neimeiiovau ud iz fiorice za 1. 1899. 1 05 V Urbančičevi gostilni v Kobaridu požrl zamorec .... 2'— Kakor v „8oči" St. 54 z due 7. jul. izkazano ..... 2'% Kakor v „Soči" St. BG z due 14. jul. izkazano..... 665 Kakor V „Soči" št. «0 z dne 28. jul. 27-57 Skupaj gld. 268-23 Vsled piejšiijih izkazov „ 513279 Do 31. julija torej „ 5401 02 Pruštvo „Šolski dorn". Mslnioa nmlnivlva (ig d o p i s n i k i, katerim nismo niog-li danes ustreči — kljubu prilogi -- zaradi poinanjkanja proatora, naj potrpe do prih. štv. Hvala za zaklonjenost! Listnica iipravnislva: (). g. Ant. Bra- ti,,a — Dobrdob : Št. 4 smo Vam poslali o pravem siasu, kakor drugim. Čudno je, da Vam ni do.šlo. T.iko pa se je zgodilo tudi drugim. Oprostifce I Razgled po svetu. Zagrebško mnčilišče Fran» Josipn I. v Zagrebu bo praznovalo začetkom zimskega semestra o priliki ustoličenja novega refoija petindvajsetletnico svojega obstanka. Za sve- čennst se že sedaj delajo priprave. Ilalljanizmns v Dalmaeiji in Istri — ,.Der Süden" je prinesel članek, ki je glede bojftv v Istri poln upanja in prepricanja, da bode pravična stvar Slovencev in Hrva- tov ondi prav tako zmagala, kakor je v Dalmaeiji. 400 let so vladali Benečani v Dalmaeiji, in potem je vzdrževala aystrij- ska vlada Se eno stoletje italijanako poli- tično premoč, toda v pol stoletju je bil ita- lijani/em poražen docela. Danes je Dalma- cija hrvatska, Italijani so ondi brez moöi, le v Zadru in Dubrovniku je še peščiea Italijanov, ki »kušajo včasih v družbi Srbov delati težave, a to se jira ne posreči. Clan- kar primerja razmere v Istri in Dalmaeiji in dokazuje, da so za Slovane razmere v Istri dosti ugodnejše kakor so bile v Dal- maeiji. Slovani iraajo v Istri zmožne, na- vduäene, na svoj materinski jezik ponoäne voditelje, dočim je teh v Dalmaeiji prima- njkovalo. Tarn je govorilo le malo število jirvatov hrvaško, vsi drugi pa italijansko. Bazen tega so bili italijanski politični vodje v Dalmaeiji ugledni, v parlamentu veiev- plivni možje, dočim so Italijani v Istri le puhli strastneži. Istrijanski Italijani dobi- vajo sicer pomoči iz Itatije, a tudi to jim ne pomaga, ako ni avstrijska vlada povsem udarjena s slepoto, ako drž. interesi nisc prazna besfda in ako ni sklenila, da pomore Italiji do Istre. Tega člankar ne mors vrjeti. Boj v Istri je hud, zato pa bode zmaga tern sijajnejša. tirozna nosreča na železniei. — Poro- čali so listi že 31.jul. nä kratko o strašni ne- sreči, ki se je 31. jul zjutraj primerila pri postaji Rikarja ves na Koroškem. Z vso hitrostjo vozeči brzovlak Franzensfeste - Maribor ae je blizu te postaje pri nekem ovinku nakrat raztrgal. S strašnim hruponi so se vagoni prekucavali in padli do dvajset metrov daleč z železniškega nasipa, kjer so se deloma zarili v zeraljo, deloma so vsi polomljeni obležali drug na drugem. Zavla- dala je nepopisna panika in strasno je bilo slišati ihtenje po vozovih ležečili ranjeucev, jokanje otrok in žena. Vladala je popolna tema. Nekateri pogumnejši možje so v bli- žini nabrali suhljadi in napraviii tri ognje. Ob tej razsvetljavi so so se lotili rešilnih del. Prvega so spravili iz podrtega voza železniškega uradoika Wallisa. Kg so ga rešili izmed železja lesovja, med katerim se je nahajal, so mu padla čreva iz telesa. Mož je hmaln potem umrl. Maj tem je pri- Sel poseben vlak iz Celovca z raznimi zdrav- niki, prihiteli so tudi gasilci iz bližnjih krajev in se je tako mogla rešilna akcija nadaljevati hitreje. Razen Wallisa je umrl še jeden potnik, železniški uslužbenec Neček. Seat posebno težko ranjenih oseb so prepe- Ijali v bolnico v Celovec. Poleg teh pa je še mnogo druzih oseb težko a!i lahko ra- njenih. Pravo število še ni zuano. Tovonii promet na progi Velikovec-Grabštanj je za dva dni ustavljen. Popotuiki pa morajo pre- stopati v diug vlak. Milan v Skripeih. — V zadnjem tre- notku, ko so hoteli žo začeti Milanovi sod- niki svoj rabeljski posel proti srbski radi- kalni stranki, sta posegli Rusija in Avstro- Ogrska v Milanove spletke ter opozorili vlado, da ne bodeta trpeli nikakoršnih ju- stičnih .iložJnov. Napadi vsega evropskega ßasopisja na postopanje avstrijske vlade v zadevi Milanovega atentata niso ostali brez vspeha. Avstrijska vlada je morala priuru- žiti se ruski, ako ni hotela, da se ji oč/ta, da igra z Milanom pod isto odejo. In ta očitek bi bil za našo* državo nečasten. Po sredovanje Rusije in Avstro-Ogrske ne bo- ostalo brez vs peha SodišČe je število ob- dolženvev ž omejilo in nekaj zaprtih bode so že zapustili jesie. „Wiener Allg. Ztg zahleva javno obravnavanje proti Kneze- vidu, da se izkaže pred vsem svetom, ali je bil Kneževi^ res podkupljen od radikalcev, in ali ni istiuito .sumničenje. da je bil ves napad aranžiran le v to svrho, da se iznebi Milan svojih političnih nasprotnikov. Rusija grozi, da pretrga diplomat.sk« zveze, ako Milan ne zapusti Belegagrada. nGraždanina je prinesel iz peresa kne.za Meäcerske^a Člar,ek. v knterem piže med drugim : Tradi- cijani ruske politike bi povsem odgovarjalo, ako bi v znamenje svojega zaniČevanja proti vsemu, kar se godi na Srbskem, pre- pustila srbsko kraljestvo svoji usodi. Brez oškodovanja .svojega ugleda je zastopnikom Rusije nernoguče biti price Milanove tira- iiije. Poseči aktivuo v Srbijo ter prisiliti Milana, da gre, pa bi bilo za Rusijo ne- rodno. Zato je najboljäe, da se v Beligrad sfiloh ne pošlje neben zastopnik Rusije. List „Nov. Vremja" porofia, da je minister Petrovisi obljubil radikalcema Pasiču in Tau- äaimvicu, da ju takoi izpusti, ako obljubita, da bodeta radikaluo stranko razpustila. Ra dikitlca pa sta predlog zavrnila. Sultan in Šfka. 1/ varčnosti nima Švica v Caiigradu nobeuega diplomatičnega niti konzularnega zastopnika. Nekega due se je vozil Sultan po ine.stu ter je zapazil prodajalca kostanjev, ki je bil slučajno Švi- car. Sultan sh je zaniinal na Švico in ko se ran je reklo, da je to mala lepublika sredi Kvrope, ki ima pridno in nadarje.no piebi- valstvo iu mnogo naravne lepote, katere piihaja uživat leto za letom neštevilo pot- liikov, je dejal sultan : Ta-le Svica ini je drag«., kajti ista nii ne pošilja na viat — nobenega diplomala! Eksplozija na vojni ladji. — V zalivu pri Korčuii se j«j soboto primerüa strašna nesreča. Na avstiijski torpedovki „Adler" je, razpočil kotel. Eksplozija je bila silna. (Jbiti «o bili pomorski častnik, viäji maäi- nist, 2 mašinista^ter kurjač; ranjena sta bila pilot in inornar. Eksplozija je bila tako silna, da je ladjo uiočno poškodovala, kotel pa iz ladje vrgla v inorje, Uzrok eksploiije še ni popolnoma pojasnjen, domneva se pa, da je bil kotel i/. tako slabeka mateiiala narejen, da ni prenesel tolikega pritiska pare, kakor bi ga moral prenesti. Malere sodnlee. — Kakor se poroča iz NeAvyüika, se pripravlja ondi zakonski nasirt, ki določa .«, delikte otrok, ki še niso stari 12 let, sodišče, katero bode sestav- Ijeno iz samih tnater, Sodbe T Belemgradn Obsojeni so bili: ministrski uradnik Milau Dragubjak radi žaljenja Veličanstva in tatvine aktov na 10 let v ječo, matros Stankovič radi dejanskega upiranja pri aretovanju na jedno leto v ječo in trgovee Mihael C v e t- kovič radi žaljeuja Veličanstva na poldrugo leto v jeöo. Drnžba sv. Mohorja. — Rojakom svo- jim naznanjamo veselo novico, da je številc uilov drnžbe sv. Mohorja tudi letos n a p r e- d o v a 1 o ! Nasa družba šteje nbmrec 78.103 i dne, t. j. 972 vefc, kakor lani. in 6563 več kakor predlanskim. Vidimo torej, da ätevilo Mohorjanov stalnu raste — naj tako ostane i v bodoče ! TJ d j e se razdele po škofijah tako-le: 1. Goriäka . . . 8 904 t. j. več 72 2. Krška .... 6.227 „ n 424 3. Lavantinska . . 24 806 „ „ 364 4. Ljnbljanska . . 30,742 ,, manj 149 5. Tržaško-koperska 3.988 „ veö 103 6. Sekoyska . . . 525 „ manj 65 7. Somboteljska . 316 „ več 3 8. Zagrebška . . 568 „ „ 4 9. Senjska ... 214 ,, „ 8 10. Poreška ... Ill „ 7 11. Viden.ska ... 197 n „33 12. Djakovaška . . 47| 13. Bosenska . . . 227/ „ »57 14. Razni kraji . . 3!8j 15. Amerikanci . . 790 „ „ 72 16. Afrika in Azija . 123 „ manj 7 Izkaz kaže, da je družba najbolj na- predovala v k v š k i äkofiji (424), v lavan- tinski (365) in tržaško-koperski (103). Na- zadovala je najbolj y ljnbljanski (149). V di'iigih je ostalo stevilo nekako na isti vi- sočini kakor lani. Da smo tudi letos dosegli toliko u»pe- ha, zato gr6 zahvala najprej Bogü, ki je zopet tako očividno blagostovil naše delo, dalje požrtvovalnira p o v e r j e n i k o m, ki delujejo z rodoljubnim trudom za druzbo, iu vsem, ki so ji kakorkoli pripomogli k lepeum napredkn. Iskrena hvala vsemj! Za prihodnje leto (1900) pripravlja odbor Mohorjanom že sedaj lep knjižni dar. Izdali bodemo II. zvezek „Slovenske Pe- smarice", ki se je že od mnogo stranij zah- teval, lepo okrašeno kiijigo „Anton Martin Slomäek", Ligvorijevo „Pripravo na smrttt itd. — Obdor se nadeja, da bode tako družbi ohranil stare ude ter privabil äe prav mnogo novih! To dal Bog! List iz domače zgodoviue. Lera 1779 je izäla v Gorici knjiga v veliki četvrki z 99 stranmi, v kateri se nahajajo razni pesniški proizvodi v italijan- skern, latinskem, francoskem, furlanskem ueinškem, slovenskeui, angleškem, gi- kaplan giofa Žige. Attemsa, kateri je spisal tudi obäirno zgodovino te plemenite obi- telji. Knjiga ima naslov : RACCOLTA di COMPOS1ZI0M e di POESIE italiane, latine, francesi, friulane, tedesche, cragnoline, inglesi, greche ed eLraiche satte in occasione ehe SÜA ECCELLENZA IL SIGNORE SIOXO.HE GIOVANNI FILIPPO del S. R. I. CO1STT.E di COBEISTZL Libero Barone di Prosek ece. Canieriere della chiave d'oro, intimo attuale Cou- sigliere di Stat , Consiglieie di Stato di Spada ne' Paeäi Baasi, Vice - Grancancelliere di Torte, di Stato, de' Paeai Bassi, e d' Italia delle LL. MM. II. e R. AP. eoc. FU C0MMI3SARI0 PLENIPOTENZIARK» DELLA AÜGÜSTISSIMA CASA D1 AUSTRIA AL OONGRESSO DI TKSCHEN per lo stabilimento della PACE TRA LE ARMI AUSTRIA0HE E PRIW3IANK concliisa felicemente nel dl XIII Maggio MDC0LXXIX. Rodovina grofov Kobenolov je sloven- skega pokolenja in so nje ^lani dospeli do najviAjih ftastij v državi. Ivan F i 1 i p, kateri se slavi v tej knjigi, bil je rojen leta 1741 v Ljubljani in je umrl kot zadnji flan te rodovine leta 1810 na Dunaju. Nje- gov polni naslov se je glasil : Ivan Filip grof pl. Kobencelj, baron na Proseku. Pred- jami (Luegc:), Zeuterburgu in Moši. graj- äßak v Štanjelu, Predjami. Logatcu, Haas- bergu in Steegbergu, vitez reda zlatega rum, veliko križnik reda Štefana, c, kr. komor- nik, tajni svetovalec, biväi dvorni in držav- ni podkancler i t. d. Bil je z grofl Coronini • Cronberškimi v dvojnem aorodstvu, in sicer: 1. grof Lud* vik Gundaker je bil KobenceJj, oženjfla z grofico Ivano Coronini, höerjo grofa Jakoba Antona in grofice Tadeje roj. Lanthieri; 2. Kasandra groflea Kobence'j je bila omo- žena z grofora Ivanom Karlom Coronini. Ker je grof Ivan Filip Kobencelj umrl brez naslednikov, — je zapostil vse svoje ogrom- no premoženje svojemu prounuku, Mihaelu grofu Coroniniju. 0 priliki podamo (»bširno zgodovino te domače grofovske, žalibog izurarle rodovine. Zadnji nje 6lan seje pri- znaval ob vsaki priliki Slovenca, kar jasno dokazuje druga tu priobčenih pesmij, ne glede na razna njegova pisma, v katerih se nazivlje sara Slovenca. Prva pesem se glasi: NA POVIKSHANJE TIGA VISSOKU RO.TENIGA GOSPODA, GOSPODA PHILIPPA KNESA* KOBENZELNA &C, ÄC. K'NAR VIKsHI sHLUSHBI VUNANYH OPRAVIL -( ANACREON. )- ^K^Rajliza nasha svoli, "^^Junake, na Katerih Svestobo, in sastopnost Se ona sna sanefti. Letem iavupa Folke Letem tavupa Ptuje Svojih dushel, teshave. Zhe ftlavo modro naide, Ne sbteje ona lejta. Lublanzhen me sastopish Kai jest (a enga men im, Katerga je Dobrota Vaivodne nashe Kvikshim Slushabnikam pershtela ? V'fibeli tvoji rojen. V'gradeh okuli tebe Na kraiuskim gospoduje: On je podloshnim brainba Reshalenim veffelle Potrebnim je k'pomozhi: Njegovga Striza Zheduoft, Katerga Brabant moli, Je ta junak poerbal: On nam je Myr perneflel, Zhe ga fhesdai ne snate, KOBENZEL je s'Imenam: Njegove Shlahte Snaga ** Ozhetovu veffelle, Iu Slava *** Krajnske senile. * Comes. ** Ornameutum. •*• Gloria. PHILIPPA KNESA KOBENZKLN'A K'NAR VIKHII sHLUSHBI VUXAXYH OPRAVIL -( 0 D A. )- sLAVEXSKA. 1. Nasha ZESSARIZA pvorjane(l) sbyra Svefte, in rasumne, Katerih rama Trudnih dellnu te«ho s' vessslim lizain nesti famore. S. Takih Mosh modro ft i (avupa varnu Svojih zartvou sdravie, savitpa sebe Inu perrashenje oiozliij kialjeve v' svojih Dushelah. o ¦J. Tvojeh lejt mladost (na kateiiui ternje) Ny nigdar branila vuuanjih dellou Teshku resmotanje fnvupat Tebi Velki KOBEN'ZKL. 4 Syluih Mholnirjou fam, ter kje letezha Stiele reskropiti, grolovitnu vreme, Zhernih obiukou arafen fegnati Ti si famogel. 5. Zhe med voishakam taku^hen si snaiden Knk li bosh v' poktjju saklenen tarn v' se. Misliozh na Tvojih Düshf-l perpadke ('2) V'myrnifhih zhasfih? 6. Prau tedai je tebe poftavla K'vikshi, Ptujih opraukou blagodarni (3) shlushbi Ta nigdar pretrudna. al1 vmerjozha Roka Nashe TERESE. 7. Zhe te sam ZESSAR med priatle shteje, (4) Zhe te BOG pred fylo resbytih tuiuou (5) Sdraviga ebdershy s' zhudesham ozhitnim, Kdu tje enak? 8. Use letö nai druge vesfele della. Aku lih nas tudi velsel'y. ilavenze, My se le /hasty vesfel'rao vissoke Nash'ga Slavenza. 9. shrezhen efospodui Dushelan (6) Vjfsoki, Slaunih (7) Ozhetou imem't odrasselk In per tolkain dellih nikar posabit Tvojih Slavenzou. (1) Gentiluomini, o Personaggi illnstri di Corte. — (2) Avvenimenti. — (3) Splendido, vide Dizion. del Padre Bella. — (4) Sua Maentil 1' Impe- radore, parlando di Sua EcceJlenza al Conte Guido di lui Padre, si degnö di esprimersi in quest i ter- milii: Egli ? uno de' tniei amiti. — (5) Allorchč la Torre a polvere scoppiö ultimauieute iu aria, Sua Eccellenza che paifava per il villaggio di Nussdorf, non fu punto danneggiata per una protezione evi- dente dell'Altifsinio. — (6) Patriota. — (7) Gloriosi. Hoj&liLr ne zabite „Sol- skega domaM v Gorici ! Trgovina z jedilnim blagom E. R Ui T to, ? Kapoeinski uliel &l. 11 ter podružaki ua ivornu štov. 2 priporoöa to-le blago: Sladkor — kavo — riz — mast — poper — svefo — olje — šktob — jefmen — fawino primeso — moko — gris — drobne in dehele otrobe — turUco — zob — sol — moko za pitanjt> — his — žveplo — cement, bakreni vitrijol itd. Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega črnega iu belega vina, y Gorici v Nonski nlid it 10. nasproti gostilne „Belega Zajca" uaoja pri- poiučiti preč. duhovščini iu si. občinstvu svojo Vfcliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maäe in poroke, vosčenih sveč, mrtvaäkih oblek, rakev vsake veliKosti, /latih črk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svi!- natih trakov vaake žirjave in barv, črno rumenih, trobojtiic bisernih vencov. papirja (manäete) za izdelovauje cvetlic. i Belega in črnega papirja in zlatih nog J za vakve, zlata za olepsanje. JjjjM Vse po najnižjih cenah. flj Opozarjam tudi da tiskam črke na de« rilo in sprejemaii vsa v to stroko spada* joča dela. &%>? Mivmm smtoiuik ~ gostilničar pri Z I, A T E JI KR1Ž IT Knpneinska iilioa h. SI. 2. • PripiiKu^v se slaviu-nui občinstvu v ;« (lOiiei in z dežele na mnoafobnijen obisk, — "if ^' prisfna beta in *>rna vina. ter postvpže t0 \i-,t v totoijTatsko stroko spada- (''k-islji\'o. ume»tliiškt) dovršeno- stjo i/.,It-lane na vse niosfot'e papirje, na ponvlau. ;;.M¦•. platno itd. Itiizulcilnit't», lti'se kakor vse dosedanjp 110-25 irl.i. tism\ P.xlpiotüa I'l'ipoi'n^ata slavneinu «du-in- mvii v (-J.ijici in na de/eli, svojo novo uivjenn j>ronm»''i h'npinovev, fini rum. raz- lirna viiiH. «¦'•ni/'ire (Sent.) Ciril - M>todovo kavn in Cl\ il - ^r^todnvo milo t.er drii2"o v fit strok<> spadaj-i^e blago. Postrežba to<*na in po znifrnih eenali. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kntin, trgovca v Semeniški ulici št. l ¦•¦ la«rui liiji. kjer je „Trgovska obrtna zadruga". P. Drašček trgcvec z jedilnim blagom v Siolni oliei št 2 v Gorlf! (tarn, kjer je t o b a k a r n i c a) priporoiVa 5p p. n. sloven.°kemu občinstvu v Gorici in z dfižele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD GUTMANN z Dunaja. Zaioga iveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Bogato zalugo vseh lunčarskih in porcelanastih izdelkov in steklenic iina AXTON KOREN v Giisici, v Gosposki ulici St. 4. Yrlika izber: kro/nikov, skied, skleilisi, Iouchv in lončkov. Vsakovirtue svetilnice za petrolsj in olje. Znloga nnzev, vilic in podstavkov. YHakovrntiie Hipe in zrcala. Reze in vklada sipft za okna. \ Prir^ja po uarot'ilu priproste ali nkusne okvirje za poilobe in zrcala. ißf* Cene zmerne, postrežba točna "-----niiiun neueriKO VrtiiH ulica a - (JORICA — Via ftianiino 8 priporoT'.-i pristna bela in m# ,-^v- dalmatinskih in črna vina iz wi- ^^^5^ isierskih vino pawskih, furlan ^^7^ gradov. •kih, briskih, ^ «* Pustavljii mi (loin in razi>»šilj;i \w iAonwi na vse kraje avstro - njjerske iiioiiailii|\> v .»ndili oil 5H lirrov najnej, Xa zalitevo pošilja niili iizimi'c. Cene zmerne. Postrežba postena. ZAMM-A vsakovrstuih siyalnih strojev Fani Brašček v Gorici Stolna ulis-a St. 2. (v prodajalnici jestvin). Prodaja stroje tudi na mesečne ali tedenske o b r o k e. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slavnemu ob- činstvu v Go- rici in deželi. Zßf- Ne boji se tekmovanja. lSju»tIii*if sk.-i posloviiica liJiiifHF llralir i tail v nlici Morclli !v SH tdjilo |ili|)n|-or;i SlnVfllrfin v (idiii'i in / ilf/t'le im;i zaprt \\u n prfi^anjf poliistva. v nirji /iilojj'i ('inoiili, lnašnt1 \i\\]\f zavrriiiiv 7.A i"4PSfiro illllldV^rilli), ('. ki\ |irivil. krnji vsakstsereinii raziim- ljiri kvdjri obl^kp vsa- ke iii«> M. POVERAJ frgovec na Travnikn Srev 22 I nadslv Boffata zaloo-a vsakn visfp blaea, sro- tovih obl^k. pprila in vspIi spadajneili pri- prav za olilekp vs.qkpo-a stanu. Xovo blng-n došlo za sponiladansko in Jptno «pzono iz avstrfjskfh in aiifflp^kih to- varn. Dobivajo se nnvi pafpntirani Iiln^niki na pasih ; ni treba vpc ^nmbov. tf»l» hlai!- niki so jakr» pripravni. Sprpjpinajo sp naro^ila za izdelovanjp oblek. tudi za dRtiip finejV vrstp po v«aka- t^ri zahfpvajoiM modi. Kdor iikupi nri mpni blao-n mu \e nro- sto dati delati kj^r lioc'e, kev pri mipiii jV- dplo nekaj draže, ker se šiva vpčinnma 7. rokami. Blao-o in izdeiane obleke so rako po ceni da cpiieje ni rnosro^e zahfpvati. Oblpke za deixkp od 3 do 10 let stanpjo 1 eld 50 kr. TEODÖR SLABAMJA srebrar via Morelli 12— fiORTCA — ulioa IVIorelli 12 uljudnn priporooa Felpfasliti du- horS?ini svnjo znano delavnino za izilHlcivanjp c-pj-kvpnih posod in orodij iz srebra in oiedcnine, najholj.ši3 koviiip po poljubiipm slogfu in po nizki ceni, da sp up boji koiiknrp.ncfl. Stare rpči po- pravi, posrpbi'i in pozlati v ojfnjii. Jzdeluje tudi v osrnju pozl;uy:pnp strelOFode iz bakra po najboljšili iznajdbali. Ilustrovani cenik franko in zastonj. Da si pa monjo tudi bolj reiwe cerh'e naroČiti cerkvmega kovimkegn blagn, olaßujp lim to zgorej omenjeni a tem, da Jim je pri- pravijen napravljati lingo, ako inn potem to izplaČujpjo na ohroke, Obroke $? pa preč. p, n. gonpod nat'ofavakc sum lahko določ.i, Pošilja vsako blago poštnine prosto! kovač in inehanik v Gorici, Gledali&ka ulica 17. Vpeljava liiči „Aoetilen" po najnovftj.^ih si- fitemih kakor tudi vodovodov, pump itd. Izvrsnje točno in solidno t^r jainsii vsako delo, katero izvrši v najkrajšem ßasu. Ima zalog'o vseh k tej stroki spadajoßih po- trebäcin. (Priporočen od vodstva „^ol.ske^a do- ma" radi dela tarn izvr.senega). Priporoča se naj(ople]e slavnemn občinslvn Y meslii in na deželi. Ukoäkm (,ni ulici v poslop. okrož. sodišča jo bogato založona % blngom najbolJHe vr^te frr more na drobno in debelo po skrom- nth rcnah postreS/ kmetovah'cni in obrt- n't how, goxpodarjem in gonpodinjam in rxi'iH ;(tx<'bnikom, ki potrebnji'jo tnirodil- niškaja bla(fa. Pnse.bno se priporosianio cpikvenim oblaslim, žiipaiistvom nradoin, solskim viid.stvtiin, diuštvtnii, javnini in priv. xavodoin, Ivorm'cam, ninjstioni, ti^ov- cpiii, živino/dravnikom, pirotehnikom i d. Piiporočaino zlasti barve suhe in oljn.tti', aniline in insna barvila za «blcko, bronzt'; jidkosti (lake) suSilo, kit, lazin.isko, votlic-, razne krede, (ini I'ement, poitlandski, r-opiW, siVtj ote- "f'ii sloraks; lazna fiistila, gladila in niazila; prepase za kilo, obvez« in drno-o kinulii^no opravo, jieo-a^o za pse; loaletno milo in dnio-o lepodi.šei^ blaj>o (parliiin^rije); potrebsrine za fntograh'jo itd. Anton Zuštrin v gosposki ulici fit. 23. v hiši g. dr. Lisjaka. priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebäöin n. pr.: kavo: Santos, San- doraingo, Java, Cejlon, Portoriko in drnge. - Olja: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. - Petrolij v zaboju. - Sladkor razne %-vste. - Moko številko 0, I, 2, 4, 5. - Veß v"v" rajža. - Miljsveöe prve io druge vrste, : irareč po V2 kila in od 1 funta. ^azpošilja blago na vse kraje. - Cena primerna. - Postrežba točoa. NAZNANILO. Podpisanei' uljndno priporoßa slaviiHinu obrtinstvii, poselmo ('tastiti dii- liovš('iui, uradnikom, u«>iteljein, sploli gnsjmskeiiui, «lelavskeimi in kmesikftniu stann, post'linu pa liovoporočencpin svojo bogato zalogo v^akovi^tnega poiiištva, podob na platno in .šipe z razliönimi okyiiji, ogledala vsak« velikosti ter preproge za okna. Kazlicue stolice iz trsja in po neinškeni nlogu, posebno za jVdilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z žimaini in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Sprpjema naročila od priproste do najfineje jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Örnigoveje delavnicp, v Gorici. Refi, katere se ne nahajajo v zalogi, priskrbijo se po izberi cenikov v najkrajsiein i^asu. Daje se tudi na obrokp, bodisi tedenske ali mesecne. — Poäilja se tudi izren Qorice po železnici in parobrodih. Xadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježini z odličnim spo- štovanjein AXTON BREŠČAK, O'osposka ulica Step. 14 (Via Signovi N. 14). 1. Mnšnički za denar od 10 kr. navzgnr, listnice (Brieftasr'hen), tabaönic.e, zppnifR za sinodke in svalcioe (dgarete). 2. Zepni nožiči od 15 kr. navzgor. 3. UmPtnih rvetlic obstojui deli in svilen papir. 4. Pei'ganiPiiten papir za zavijanje niasla, pravi po 70 in 90 kr. kil. 5. Sv. podobe, tudi s slovenskim napisoni v polah in prirezane, 1.00 od 30 kr. navzgor. P». Vpisovalne knjige raznovrstn« velikosti in debelosti od 4 kr, do 12 gl. komad. 7. Molitve.niki (ma.šne knjige) od 12 kr. do 4 gl. komad. Sicer pa so v zalogi raznovrstne pisarniške in solske potreb.sčine po tekmovalmli (konkurftiičnilj) cenah. Za naročila priporoča se iiajuljudneje G. Likar. Gorica, due izdanegu lias a. Tiskarna A. M. Obizzi-ja, v ulici Morelli h. št. 22; v Gorici je prešla v roke konsorcija slovßnskih mož, ki so jo prekrstili v , IVarodna tiskarna." Začasno ostane v sedanjih proatorih, a že se pripravljajo za 11 jo primernejäi prostori v stari bisi „Solskega doraa" v ulici Vetturini h. St. 9 x ozadju in proti ulici. S preselitvijo se tiskarna popolno prenovi; nabavijo se novi stroji, nove črke, dostojna oprava, vse po najnovejsih sistemih, kakor zahteva današnji napredek v tiskarski obrti. Tiskarna že delllje s sredstvi, katere ima, ter tiska knjige, knjižice, casnike, letna poroöila, raöune, vabila, posetnice, osrartnice, imena oseb ali tvrdk na piseraski papir in zavitke, oglase,- cenike, pobotnice, lepake, vsakoyrstno tiskovine za zupanstva, cerkvene, aolske in druge urade po svojih uzorcih; ali pa po takih, katere ji kdo ponudi. Naročila se izvršujejo toöno in po zuierni ceni. Podpisana vabi uljudno slavoo obcinstvo, posameznike, drultva in razne urade, naj bi se v syqjib tiskovnih potrebah zatekali k njej, ker jim hoče postreči v vsem točuo in po zmeruih cenah. „Narodna tiskarna" ulica Morelli 3t. 22.