GLASILO OBKINF.MIENGES OKTOBER 2007 / leto XIV obvestila studio D KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si PRODAMO Stanovanja: - Kamnik - Duplica, Jakopičeva, 1-sobno stanovanje, 40 m2, delno adaptirano, velik balkon, urejen blok l.76, vselitev po dogovoru. Cena: 93.000 EUR Slovenska gesta 24 (objekt KA RO)l234 Mengeš FRIZERSKI SALON UMETNI NOHTI (GELIRANJE) NEGA NARAVNIH NOHTOV PODALJŠEVANJE LAS LIČENJE delovni čas PONEDELJEK - PETEK 8.00 - 20.00 SOBOTA 8.00- 13.00 (dogovor) Tel. : 01/ 72383 83 GSM. : 031/ 55 7" 7 30 10% POPUST + DARILO ZA STALNE STRANKE VSAKO 8. STRIŽENJE BREZPLAČNO - Moste pri Komendi - dvosobno stanovanje, 88.40 m2 (bruto površine), shramba in dva pripadajoča parkirna mesta, l. 2007. Cena: 176.500 EUR - Moste pri Komendi - triinpolsobno stanovanje, 125 m2 (bruto površine), shramba in dva pripadajoča parkirna mesta, l. 2007. Cena: 245.000 EUR Hiše: - Domžale, stanovanjska hiša, 3 etaže v skupni izmeri 300 m2, zgrajena l.95, zemljišče 631 m2, terasa cca. 40 m2, balkon, garaža, končna hiša, mirna okolica. Cena: 370.000 EUR - Domžale, Količevo - stanovanjska hiša, 190 m2, l. 1980, zemljišče 597 m2. Cena: 250.000 EUR - Moste pri Komendi - dvostanovanjska hiša, 400 m2, l.1983, zemljišče 1500 m2. V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Cena: 480.000 EUR Poslovni prostori: - Mengeš, center - poslovni prostor za mirno dejavnost, 140 m2, PK, III. podaljšana gr. faza. Cena: 140.000 EUR - Moste pri Komendi - gostinski lokal, 234 m2 , letni vrt 82 m2, l. 1992, zemljišče15-56 m2, parkirišča urejena. Cena: 700.000 EUR - Kamnik - gostinski lokal, kava bar, 60 m2, možnost uporabe letnega vrta 30 m2, l. 1992. Cena: 180.000 EUR - Ljubljana, Sp. Šiška - poslovni prostor, 52,50 m2 + shramba, parkirno mesto v garažni kleti, l. 2005. Cena: 118.094 EUR I V oktobru je bil teden otroka in v obeh vrtcih so pripravili mala presenečenja za otroke in druženje s starši. Veseli in razigrani so otroci še enkrat pokazali, da so naše največje bogastvo, naša prihodnost. In ko tako razmišljam o njih, se vprašam, ali jim namenimo dovolj časa in energije. Moje stališče je jasno - prav gotovo premalo. Posebej, če vprašate naše malčke. Ne potrebujejo nenehne prisotnosti staršev, bolj pozornost do njihovih interesov in idej. Pa seveda pogovor in potrpežljivost. Našo nenehno hitenje je vzor tudi za naše malčke, ki se tako kot mi sami neko jutro hitreje kot drugo spravijo od doma. In kam pelje takrat naše prigovarjanje, hitenje in na koncu tudi groba beseda. V njihov spomin, ki je tam vse do podobne priložnosti, ko so tudi sami potisnjeni v kot. Vendar takrat ne moremo rešiti njihovega odziva. Spremeniti moramo svojega. Prav tako so nas v mesecu oktobru na obisk povabili starostniki v Domu počitka Mengeš. Dan odprtih uvodnik vrat je ponudil prijetno spoznanje, da imamo v občini dober dom, ki ponuja kvalitetno, široko paleto uslug. Njihova direktorica je bila tudi gostja našega osrednjega intervjuja. Predstaviti vse, kar se je v naši občini dogajalo, je težko. Dogajanja tako na kulturnem kot športnem področju se kar vrstijo. Vesela sem tega, saj pokažejo, da živimo v mali, pa vendar bogati občini, ki vsem nam nudi možnosti za razvoj. Vabim vse, da nam pošiljate informacije o dogajanju, kratke prispevke in potrudili se bomo, da bo tudi vaš prispevek zapisan v glasilu. Urednica ZAHVALA IVANKE IPAVEC Vsem prizadetim se opravičujemo za neobjavljeno zahvalo v septembrski številki, kljub pravočasni oddaji. Uredništvo Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 13. 11. 2007 do 12. ure. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorna urednica: Tina Železnik, gsm: 051 684 404, e-pošta: tina.zeleznik@t-2.net, mengsan@menges.si Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek Uredniški odbor: Urban Ropotar, Urška Vahtar Lektor: Primož Hieng, e pošta: primoz.hieng@siol.net Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e pošta: info@ir-image.si Tisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, , tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e pošta: tiskarna@set.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96 Trženje: Občina Mengeš, ga. Marta Kuret, tel. (1) 723 70 81, e pošta: marta.kuret@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06 občinska uprava Ta uvodnik vam pišem v lepem jesenskem dnevu, ko nas narava na vsakem koraku spremlja s spreminjajočimi mavričnimi barvami. Na občinski upravi Občine Mengeš se trudimo, da bi vam pomagali pri reševanju problemov, za katere nam je zakonsko zaupna pristojnost za reševanje zadev na lokalni ravni. Svoje delo opravljamo strokovno in kvalitetno, saj želimo, da bi bili vi, naše občanke in naši občani, z delom občinske uprave zadovoljni. Kot direktorica občinske uprave se zavedam, da nas potrebujete in da želite imeti svoje naloge rešene v čim krajšem času. Zavedamo se, da ima vsak svoje probleme in interese in v kolikor je možno, se trudimo, da vam v skladu z veljavno zakonodajo in ostalimi podzakonskimi predpisi pomagamo. V želji po čim večji učinkovitosti in nemotenemu delu občinske uprave vas na tem mestu prosim, da uporabljate naše storitve v času uradnih ur oziroma po predhodnem dogovoru izven njih. Ker se zavedamo, da smo tukaj mi zaradi vas, bi želeli, da se poslužujete naših storitev in poiščete pri nas nasvet, kadar ga boste potrebovali. Da bi vam delo občinske uprave čim bolj približali, smo v letošnjem letu pripravili prenovo spletne strani. Ker je spletna stran še v dodelavi, bomo veseli vsakega vašega predloga, ki bi popestril in izboljšal spletno stran Občine Mengeš. V zadnjih tednih tečejo postopki in aktivnosti za izdelavo proračuna Občine Mengeš za leto 2008 in 2009. Prav tako se pripravljajo dokumenti za razvoj Občine Mengeš v naslednjih letih. Razvojni projekti bodo vključeni v Načrt razvojnih programov v obdobju 2008 do 2011, ki je sestavni del proračuna. Za zaključek bi vam zaželela, da dobro izkoristite še preostale jesenske dni. Marija Kos, direktorica občinske uprave Občine Mengeš SPOSTOVANI OBČANI IN OBČANKE! Obveščamo vas, da smo s strani Vlade RS prejeli odločbo o izbiri koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Koncesionar, ki na območju Občine Mengeš opravlja navedena dela, je Energetski servis E.S., d.o.o. iz Ljubljane. V skladu z zakonodajo morajo na vseh napravah, ki obratujejo, v koledarskem letu izvesti letni pregled. Na napravah, ki uporabljajo kot gorivo olje, je obvezno zagotoviti še meritev dimne emisije in čiščenje, na napravah, ki uporabljajo kot gorivo plin, pa je potrebno izvesti meritev dimne emisije. Male kurilne naprave na trdo gorivo do 50 kW je potrebno očistiti štirikrat oziroma trikrat (območje primorskih občin) v kurilni sezoni s presledki najmanj dveh mesecev. V primeru, da ima stranka očiščene kurilne naprave v času obiska dimnikarja, se izvede kontrolni pregled. Obvestilu prilagamo cenik storitev, ki nam ga je 10. septembra 2007 posredoval Energetski servis E.S. d.o.o. in njihovo telefonsko številko, kjer lahko dobite vse informacije v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe. OBČINSKA UPRAVA CENIK dimnikarskih storitev pri individualnih strankah po vrstah goriv za kurilne naprave do 50 kW. TRDNO GORIVO - centralna kurjava - maksimalni letni strošek 1 x letni pregled+čiščenje = 22,606 3 x čiščenje = 3x19,2 = 57,60€ Letni strošek_= 84,006 V kolikor je ob vsakokratnem prihodu dimnikarja naprava očiščena in to dimnikar ugotovi, je skupni strošek 46,806 TEKOČE GORIVO - centralna kurjava - maksimalni letni strošek Storitev se praviloma izvaja z enim obiskom dimnikarja in se izvedejo vse tri storitve, to je čiščenje, letni pregled in meritev dimne emisije. Strošek ob tem obisku znaša: čiščenje+letni pregled+meritev = 56,406 PLINASTO GORIVO - centralna kurjava - maksimalni letni strošek Storitev se praviloma izvaja z enim obiskom dimnikarja in se izvedeta dve storitvi, to je letni pregled in meritev dimne emisije. Strošek ob tem obisku znaša: letni pregled+meritev = 33,606 Energetski servis E.S. d.o.o., Roška c. 2a, Ljubljana; tel: 01/ 2300 - 200, 2300 - 210; fax: 01/ 2300 - 230 OPOMBE: Vsi uporabniki kurilnih naprav morajo zagotoviti storitve dimnikarske službe v obsegu, kot so za njihove naprave predpisane. Te storitve mora koncesionar dimnikarske službe časovno določiti in sedem dni pred izvedbo uporabnika male kurilne naprave tudi obvestiti. Uporabnik ima najavljeno storitev pravico prestaviti za največ štirinajst dni in ne več kot dvakrat. Če se stranka na najavo dimnikarja ne odzove oziroma kakorkoli onemogoča izvedbo obveznih dimnikarskih storitev, ima dimnikar (koncesionar) pravico zaračunati neuspešen obisk, in sicer 15,84 € skupaj s stroškom prevoza v višini 5,4 €. O nastali situaciji je koncesionar dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo. Po posredovanju inšpekcije bo uporabnik moral plačati vse storitve, v primeru nadaljnjega zavračanja storitev pa še globo 208 €. UPORABA EKO OTOKOV V OBČINI MENGES Stanje okolja je posledica mnogih pritiskov nanj, ki se kažejo predvsem skozi človeške dejavnosti. Aktivna skrb za okolje in izboljšanje stanja okolja mora biti vključeni v prostorsko in vsakršno načrtovanje posegov v okolje. Poleg tega pa je naloga tako države kot občin, da z aktivno politiko varstva okolja zagotovi vso potrebno infrastrukturo ter osvešča ljudi o načinih varstva oz. čim manjšem poseganju vanj. Prav zato je Občina Mengeš v sodelovanju z JKP Prodnik d.o.o. postavila večje število Eko otokov, ki predstavljajo osnovno raven ločenega zbiranja odpadkov. Eko otoke tako srečamo v Topolah zraven gasilskega doma, v Mengšu na Staretovi, Zavrteh, Levčevi, Slamnikarski, Detelovi, pri novem parkirišču za kulturnim domom, šoli, pokopališču, mrliških vežicah, vrtcu Gobica, pošti, zdravstvenem domu, na Liparjevi, Muljavi, dva v Loki Za Pšato in pri kamnitem mostu ter dva ob poti na Dobeno. V prihodnjih mesecih bo občina eko otoka postavila še v SCT jami ter v KPJ Jablje. Koncept takšnih otokov je v ločenem zbiranju odpadkov, zaradi česar je kasnejša reciklaža le teh okolju prijaznejša. Ločeno odlaganje pomeni, da se v posamezni smetnjak daje le tisto, kar na njem piše. Papir se odlaga v smetnjake z modrim pokrovom, plastiko in pločevinko v smetnjake z rdečim pokrovom, v posebej prilagojene zelene smetnjake pa steklo. V primeru neupoštevanja teh navodil nakup takšnih smetnjakov izgubi svoj smisel in namen, s tem pa se posledično zmanjšuje tudi varstvo okolja. OBČINSKA UPRAVA občinska uprava PRENOVA SPLETNE STRANI OBČINE MENGEŠ Konec letošnjega avgusta je občinska uprava začela s prenovo uradne spletne strani Občine Mengeš (www. menges.si), saj je bila prejšnja tako vsebinsko kot oblikovno že bolj ali manj neustrezna in zastarela. Uvajanje novitet delovanja državne in javne uprave skozi t.i. e-upravo zahteva od posameznega organa nenehno prilagajanje storitev uporabnikom, pri čemer občine seveda nikakor niso izjema. Prav zaradi tega je bila sprememba strani nujna, vendar ne samo zaradi e-storitev, temveč tudi zaradi oblikovne preglednosti v skladu z načelom prijazne (občinske) uprave. Stran je nekako razdeljena na tri sklope. Zgornji meni se navezuje na politični sistem lokalne samouprave, kjer se najprej predstavijo organi občine (župan in podžupana, občinski svet, nadzorni in vaški odbori ter volilna komisija), temu sledi predstavitev občinske uprave po področjih dela ter predstavitev razpisov oz. uradnega vestnika. Uporabniki si lahko pod rubriko 'obrazci in vloge' skrajšajo čas urejanja upravnih zadev, v zadnjem delu pa si pridobijo potrebne informacije javnega značaja oz. kontaktirajo osebe in organe, ki jih pač potrebujejo. Stranski zgornji meni ponuja predstavitev občine, kjer lahko dobimo koristne informacije na demografskem, geografskem, družbenem, športnem, kulturnem področju in področju turizma. Zadnji del terceta sestavlja spodnji stranski meni, kjer lahko z enim samim klikom pridemo do aktualnih vsebin kot so plinifikacija, prostorska informacija ter predstavitev znanih Mengšanov ali pa si spodaj ogledamo panoramske foto utrinke občine. Vse tri glavne sklope v zgornjem kotu levo povezuje grb Občine Mengeš, iz katerega stran oblikovno (barvno) tudi izhaja. Za popestritev obiska lahko obiskovalci na prvi strani spodaj, pod novicami, s pomočjo ankete izrazijo svoje mnenje o aktualnih lokalnih zadevah. Urban Ropotar ZAPUŠČENA VOZILA Ravnanje z zapuščenimi in nepravilno parkiranimi vozili na področju Občine Mengeš trenutno ureja Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili in vozili, ki so odpeljana zaradi nedovoljenega parkiranja. Odlok je bil sprejet maja leta 2000. Po pregledu Odloka je ugotovljeno, da ga je potrebno spremeniti v celoti in prilagoditi novemu Zakonu o varnosti v cestnem prometu ZVCP- 1, Uradni list RS 84/2004) in Zakonu o prekrških (ZP- 1, Uradni list RS 7/2003). Pri rednem nadzoru ugotavljamo, da je na območju Občine Mengeš veliko zapuščenih vozil. Prav tako nas o zapuščenih vozilih redno obveščajo tudi občani, saj takšna vozila po nepotrebnem polnijo prepotrebna parkirna mesta, katera bi lahko bila uporabljena za vozila v prometu. V zvezi z navedenim vse občane, ki nam te podatke sporočajo, obveščamo, da je nov Odlok o ravnanju z zapuščenimi in nepravilno parkiranimi vozili pripravljen za II. Obravnavo na seji Občinskega sveta Občine Mengeš, ki bo 22. oktobra 2007. Takoj ko bo nov Odlok o ravnanju z zapuščenimi in nepravilno parkiranimi vozili sprejet oziroma bo stopil v veljavo, bodo ustrezne pooblaščene uradne osebe za vodenje postopka (policija, občinska redarska služba ) takoj ukrepale. Občinska uprava ODPRTJE ODSEKA SLOVENSKE CESTE Letošnjo zadnjo soboto v septembru smo bili pred slovesnim odprtjem 15. Mihaelovega sejma priča uradnem odprtju odseka Slovenske ceste ter novih parkirišč pred najboljšim sosedom. Prisotne občane in druge pomembne goste je najprej pozdravila Mengeška godba ter nato še župan Franc Jerič. Konec letošnjega poletja so stekla gradbeno obnovitvena dela Slovenske ceste na odseku od križišča s Trubarjevo ulico na jugu ter križišča Lovec na severu. Tako smo prebivalci Mengša dobili kompletno obnovljen južni del Slovenske ceste, kar bo verjetno dodatno pripomoglo k prometni varnosti. Čeprav vreme, za nekatere (pre)zgodnjega sobotnega jutra, ni bilo ravno slovesno - deževalo je, se je pred parkiriščem zbralo prijetno število ljudi. Uvodni takti Mengeške godbe so kmalu »pregnali« deževne oblake, zaradi česar župan pri svojem nagovoru sploh ni potreboval dežnika. Po uvodnem pozdravu vseh prisotnih je na kratko opisal vsebino investicije, kjer je bila realizirana 2. faza obnove ceste, komunalnih vodov in vodov za plin ter obnova parkirišč. Obnovitvena dela so bila, po besedah župana, na tem delu Slovenske ceste nujna, saj so bili komunalni vodi (vodovod) dotrajani, poleg tega pa je bila cesta zaradi slabega cestišča (stoječa voda) in dotrajanosti pločnikov tako za pešce kot voznike izredno nevarna. Za vrhunec odprtja sta poskrbela predstavnik izvajalca del, direktor Hidrotehnika Andrej Bukovec ter seveda župan, ki sta v družbi narodnih noš in foto objektivov družno prerezala trak. S tem dejanjem se je kratka slovesnost končala, zato smo nekateri šli na zajtrk, drugi pa na odprtje sejma. Urban Ropotar novice LOVSKA DRUŽINA MENGEŠ PRAZNOVALA 60 LET OBSTOJA 15. septembra je lovska družina Mengeš praznovala 60-letnico lovske družine in 70 let, odkar so Mengšani v zakup vzeli lovišče. Proslavili smo tudi 100-letnico organiziranega lovstva v Sloveniji. Ob kulturnem programu, obarvanem z lovsko tematiko, smo lovci LD Mengeš razvili nov lovski prapor. Pozdravni govor je imel starešina LD Mengeš Jože Vahtar. Poudaril je, da se je lov in lovstvo spremenilo in da ga skoraj ni več v klasičnem razumljivem pomenu. Zaščita okolja in biotopa za divjad je prvenstvena naloga, kot opozarjanje na dejavnike, ki veliko bolj kot lov posegajo v prostor. Vprašati bi se morali, če je vsa rekreacija dovoljena povsod in v vsakem času dneva. Kmetijce bi morali vprašati, ali upoštevajo varna škropljenja, zaščito pri košnji? Država se mora vprašati, ali poslušati samo kmete in gozdarje, ali tudi lovce. Današnji čas narekuje, da smo lovci tisti, ki zmanjšujemo plane odvzema iz lovišča, saj smo v dnevnem stiku z naravnim okoljem. Kot strokovni dejavnik pa upravičeno pričakujemo, da smo upoštevani pri svojih mnenjih. Ob kulturnem programu so sodelovali Domžalski rogisti, mengeški Zvon, kvartet Kosci - orglice, likovniki Likovnega društva Mengeš. Povezovala je Urška Vahtar. V prenovljeni lovski koči so lovci postavili lovsko razstavo s preparati in slikami, ki so bili na ogled do konca meseca septembra. Razstavo je obiskalo več kot 150 otrok, ki smo jim nudili tudi strokovno razlago. VJ SREČANJE NA TRSATU Srečanje na Trsatu je potekalo že tretje leto. Druženju hrvaških in slovenskih vernikov smo se pridružili tudi Mengšani. V Vstopni procesiji je ob 640-letnici podobe za podobo trsatske Matere Božje poleg praporjev dodeljeno mesto podobi Marije Pomagaj z Brezij in bl. Antona Martina Slomška, ter kipu bistriške in sliki sinjske Matere Božje v spremstvu narodnih noš iz krajev, kjer prihajajo podobe. Zaključilo jo je prek 160 duhovnikov ter 18 škofov in nadškofov. Gostitelj letošnjega srečanja je bil reški nadškof in metropolit dr. Ivan Devčić, ki se je v svojem uvodnem nagovoru spomnil velikega Slovenca Antona Mahniča, frančiškana Vendelina Vošnjaka, Aleksa Benigarja, jezuita Albina Škrinjarja in Ivana Kozelja ter slovenskih redovnic Kristine Bojanec in Antonije Fabijantrsatsek. Na koncu je spregovoril še nadškof msg. Alojz Uran , ki se je, preden je skupaj z kardinalom Bozanićem molil kleče pred Marijino podobo, zahvalil Bogu za vsa tri srečanja in za bratske vezi med narodoma, ki so mnogo krepkejše od vseh nerešenih političnih in gospodarskih vprašanj. Po končani sveti maši se je med kulturnim programov našel čas tudi za popotno malico iz nahrbtnika in miren obisk svetišča, po končanih petih litanijah pa še čas za skupni posnetek. ZA VAROVANJE NARAVE SMO ZADOLŽENI VSI Za varovanje narave, njenih rastlinskih in živalskih vrst, smo zadolženi vsi. Kljub zavesti, da spremembe v tehnologiji vplivajo na segrevanja ozračja in podnebne spremembe ali druge procese v naravi, človek sledi svoji osrednji usmeritvi. Podatki tako ponovno kažejo, da se površina gozdov še vedno zmanjšuje. V zadnjih 15 letih naj bi bilo uničenih 120 milijonov ha gozdov, kar ustreza trikratni površini Nemčije in približno trem odstotkom celotne površine gozdov na svetu. Poleg tega stabilnost gozdov ogrožajo še globalno ogrevanje ozračja, škodljivci, požari in bolezni. Glede na podatke lahko rečemo, da je zmanjševanje gozdov povezano tudi z okoljevarstveno zavestjo na posamezni celini. Medtem ko se površina gozdov v Evropi povečuje, se v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih drastično manjša. Samo v Afriki se je površina gozdov zmanjšala za 9 odstotkov. Drugi svetoven pojav, ki bo pomembno vplival na ustvarjeno naravno ravnotežje, je pogin prek 5 milijonov čebeljih panjev. Prve ugotovitve kažejo, da je to najverjetneje posledica uporabe prenosnih telefonov. Čebele namreč izgubljajo osnovno orientacijo in se ne vračajo v svoje matične panje. Naravovarstveni tako v svojih raziskavah ugotavljajo, da naš tehnološki napredek pomembno vpliva na ravnotežje in razvoj narave. Z akcijo »kar je za nekatere napredek, je za druge poguba« želijo to tudi prikazati. Tako so pri predstavitvi svojih ugotovitev postavili vprašanje: »Kdaj naš avtomobilski konjiček spusti največ škodljivih snovi v zrak in onesnažuje naš planet?« In dogovor, ki je sila preprost: »Ob svojem nastanku v tovarni avtomobilov in njegovih sestavnih delov!« Prispevajte tudi vi svoj delež k naravi in z manjšo uporabo tehnologije ohranite del narave v svoji okolici. Tina Železnik O DELOVNI AKCIJI PRI TABORNIKIH V nedeljo, 22. septembra, smo se zbrali v letnem gledališču na jesenski delovni akciji. Počistili smo brežine, notranje prostore naše hiške, pokosilo smo travo, pometli in pograbili odpadlo listje, zamenjalni dotrajane stopnice do ognjišča in postavili klopi okoli ognjišča. Pospravili smo tudi drvarnico in jo napolnili z drvmi. Dobro izvedeno akcijo smo okoli 17. ure zaključili z zasluženo malico. novice LEK JE V MENGSU ODPRL RAZVOJNI CENTER BIOFARMACEVTIKE Temeljni kamen za Razvojni center bio-farmacije je bil postavljen v lanskem letu. Takrat je občino obiskal direktor uprave skupine Sandoz in bil nad začetkom gradnje izredno navdušen. Tudi ob odprtju ni skrival navdušenja in dr. Andreas Rummelt, predsednik Sandoza, je ob tej priložnosti povedal: »Podobna biološka zdravila so eden od temeljev Sandozove strategije, center biofarmacevtike v Mengšu pa je jedro uresničevanja te strategije. Pospešil bo razvojne sposobnosti in utrdil naš vodilni položaj med ponudniki podobnih bioloških zdravil v svetu. Z visoko kvalificirano delovno silo ter ugodnimi gospodarskimi in družbenimi razmerami ponuja Slovenija odlične priložnosti za tovrstna vlaganja v visoko tehnologijo.« Lek je v Mengšu znova pokazal, da že 60 let ustvarja za zdrav danes in jutri. Odprtje Razvojnega centra biofarmacevtike je pomenilo veliko priznanje tako družbi Lek, ki je s tem uresničila vizijo, zastavljeno v devetdesetih letih kot tudi univerzam in ustanovam, s katerimi vsa leta intenzivno sodelujejo. »Odprtje Razvojnega centra biofarmacevtike, področja, ki razvija, proizvaja in trži podobna biološka zdravila, pomeni velik korak v prihodnost. Odpiramo vrhunski razvojni center, plod znanja Lekovih strokovnjakov in edini te vrste v Sloveniji, ki bo utrdil vodilno mesto Leka in Sandoza v farmacevtski industriji jutrišnjega dne. Z vstopom na področje biofarmacevtike v Sloveniji orjemo ledino in omogočamo dostop do novih znanj, ki niso na voljo samo našim zaposlenim, ampak tudi univerzam in ustanovam, s katerimi vsa leta intenzivno sodelujemo. Odprtje Razvojnega centra biofarmacevtike ni v ponos le Leku, ampak je tudi pomembno priznanje slovenskemu znanju. Lek je tesno vpet v slovenski razvojno-raz-iskovalni prostor na različnih področjih. Zato je današnji dan plod skupnega sodelovanja slovenske znanosti,« je poudaril mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka. Prijetne otvoritve s kratkim glasbeno plesnim programom so se udeležili tudi predstavniki občine Mengeš, župan Franc Jerič, podžupan Aleš Janežič in direktorica občinske uprave Marija Kos. Tina Železnik DAN ODPRTIH VRAT V RAZSTAVNEM SALONU MERCEDES-BENZ Podjetje Trendy je v Mengšu svoj novo odprt salon in servis predstavilo vsem obiskovalcem na dnevu odprtih vrat. Vsi so si lahko ogledali servis, tako za osebna in dostavna vozila ter opravili brezplačen preventivni pregled svojega vozila Mercedes-Benz. lli Tisti, ki so se odločili za preventiven pregled svojih jeklenih konjičkov znamke Mercedes-Benz, so bili vključeni tudi v nagradno žrebanje. V prodaji so za vse obiskovalce pripravili testne vožnje z najrazličnejšo paleto vozil, od razreda A do S. »Obisk na dnevih odprtih vrat je bil nad pričakovanji, kar nas je spodbudilo, da bomo s takim aktivnostmi še nadaljevali, saj želimo naš prodajno servisni center našim strankam kar najbolje približati,« so nam povedali v podjetju Trendy d.o.o., ki v Mengšu vodi pooblaščeni servis Mercedes-Benz. Z dnevom odprtih vrat je začel obratovati tudi dnevni bar, ki ponuja razgled na Kamniško -Savinjske Alpe in je primeren tako za prijetno druženje s prijatelji kot srečanje s poslovnimi partnerji. uredništvo MARJAN KOSEC, DOBITNIK BRONASTEGA CEHA Današnje tržne razmere za družinska podjetja vsekakor niso lahke, saj moramo biti konkurenčni tako cenovno kot tudi po kvaliteti ter inovativnosti proizvodov ob boku veliko večjim tujim podjetjem, lahko rečemo multinacionalnim podjetjem, ki so finančno veliko močnejša. Nekoliko lažje je pri naših manjših kupcih oziroma končnih strankah, saj smo z uslugami ter dobavami bolj fleksibilni. Malce težje je pri razvoju izdelkov, saj si ne moremo privoščiti lastnega razvojnega oddelka in se poslužujemo zunanjih oz. tujih strokovnjakov. Mislim pa, da je lahko delo v manjših podjetjih veliko bolj dinamično Za razvojno usmeritev smo se odločili, ker je konkurenca na trgu zelo velika ter želimo biti zanimivi tudi za tuja podjetja. Večina naših kupcev se ukvarja z izdelavo stavbnega pohištva oken, vrat in tu je vedno kaj novega. Če trendu ne slediš, zelo hitro padeš v povprečje .V prihodnje nas čaka še kar nekaj trdega dela, saj moramo roletne sisteme prilagoditi za tuja tržišča, kjer se sistem gradnje nekoliko razlikuje od slovenskega. Naše podjetje se ne ukvarja samo z roletami oz. senčili pač pa tudi z extruzijo tehničnih profilov, ograjami, stropi, vrati, oblačenje profilov v imitacijo raznih lesnih dekorjev ter brizganje plastičnih mas. Predvsem se želimo še v večji meri usmeriti na južne trge, kjer bodo kupci sami roletne sisteme sestavili v končni proizvod in bomo mi samo njihov dobavitelj repro materiala. Sodelujemo pa s podjetji in našimi zastopniki, ki imajo svoja predstavništva tako na Balkanu kot tudi drugod. Zelo sem ponosen, saj je to priznanje naši usmeritvi in razvoju, ki mu nameravamo slediti tudi v prihodnje. Do sedaj se v ro-letarstvu ni veliko spreminjalo. V našem podjetju načrtujemo še nekaj novosti, ki bodo strankam na voljo v prihodnjih letih. Marjan Kosec intervju INTERVJU Z IRENO GRIČAR, direktorico Doma počitka Mengeš Irena Gričar je po poklicu višja medicinska sestra in univ. dipl. organizatorka, ki je pred tem opravljala delo na Občini Domžale, od tega trinajst let kot načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. Odločna, pa vendar topla in prijazna, se je pustila povabiti na daljši pogovor o razvoju Doma počitka Mengeš. Svojo vizijo je zastavila takoj ob prevzemu mandata ter začela z racionalizacijo in obnovo doma. Investicija, ki se bo kmalu zaključila, je velik in zahteven projekt, pa vendar si je že zastavila nove cilje in prepričana sem, da ji bo to tudi uspelo. Po prevzemu mandata ste začeli z investicijo obnove Doma počitka Mengeš? Iz sredstev, ki so bila na računu zavoda ob mojem prihodu, smo najprej tehnološko prenovili pralnico, v nadaljevanju pa izvedli večji del prve faze planirane investicije. Prva faza je zajemala prenovo strehe, zunanjo fasado z vsemi novimi okni, rekonstrukcijo oddelka A1, kjer smo s prenovo sob sledili novim zahtevam in tako izboljšali prostorske pogoje za stanovalce. S tem smo izgubili kar nekaj postelj, vendar smo v nadaljevanju v mansardi objekta B pridobili novo fizioterapijo in 15 postelj v eno in dvoposteljnih sobah. Osnovni namen investiranja je namreč dvig standarda in kvalitete za stanovalce in ne povečanje zmogljivosti. Sedaj smo v drugi fazi investiranja in s prizidkom smo dobili novo jedilnico, nad jedilnico veliko, pokrito teraso, ki marsikateremu stanovalcu pomeni okno v svet. Preuredili smo prostore, potrebne za izva- janje zdravstvene dejavnosti, pridobili novo dvigalo, preurejeno avlo z novim frizerskim salonom, in tehnološko obnovljeno kuhinjo, kjer bomo pridobili tablet sistem s pasivnim ogrevanjem. V nadstropju smo pridobili tudi dve dodatni sobi s tremi posteljami. Dom počitka Mengeš je dokončanje prve faze investicije in celotno drugo fazo pokril iz lastnih sredstev. Kaj pomeni tablet sistem? Ta sistem zagotavlja, da je hrana topla in okusna, s pasivnim ogrevanjem pa hrana ostane topla še več kot dve uri in pol po porcioniranju. To nam bo omogočilo, da bomo lahko kvalitetno nahranili naše stanovalce, saj je v našem Domu kar več kot 80 odstotkov nepokretnih stanovalcev. Lahko bomo raztegnili časovno obdobje hranjenja, hrana pa bo ostala kvalitetna. Prav tako se nam obeta prevoz hrane v Trzin že v prvih mesecih 2009. Če lahko nadaljujeva kar z vašimi dogovori z občino Trzin. Tam bodo gradili novo enoto, vezano na Dom počitka Mengeš. Kako je prišlo do povezave s trzinsko občino? Občina Trzin že dlje časa načrtuje izgradnjo doma za starejše v svojem okolju. Gradili bodo dom za 57 stanovalcev. Ker tak dom ne more varno in racionalno poslovati, bo organiziran kot enota v okviru Doma počitka Mengeš. Naš dom bo za potrebe novozgrajenega doma v Trzinu izvajal servisne storitve, kot je pranje perila, kuhanje in dovoz hrane in še kaj. V neposredni bližini doma bo sočasno tudi Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja gradil 24 varovanih stanovanj. Zanimanje. tako za dom kot tudi za stanovanja, je veliko in že izvajamo evidentni seznam možnih uporabnikov. Kaj pomeni ta dodatna enota za vašo ponudbo storitev za starostnike? Z izgradnjo nekoliko nadstandardnega doma v Trzinu bomo ne le povečali kapacitete Doma počitka Mengeš, ampak tudi dopolnili spekter naše dejavnosti, saj si želimo pridobiti pretežno pokretne stanovalce. Trenutno imamo v domu nad 80 odstotkov nepokretnih stanovalcev. Predvsem zaradi premajhnih zunanjih površin smo strateško usmerjeni k dograjevanju negovalnega doma. Si pa ne domišljam, da bo delitev na negovalni in oskrbovani dom tako stroga. Verjamem, da bo večina sprejetih v Trzinu najprej pokretnih, kasneje pa bo zaradi bolezni ali starosti najpogosteje potrebna tudi večja pomoč in nega. V našem domu ne ločimo oddelkov za pokretne in nepokretne stanovalce. Ko stanovalec postane nepokreten, ga ne preselimo na drug oddelek ali v drugo zgradbo, stran od njegovega sostanovalca, v povsem novo okolje. Seveda je v tem primeru težje organizirati delo, saj delo s pokretnimi stanovalci zahteva povsem drugačen program dela in za to tudi drugačno kadrovsko zasedbo, kar pomeni, da moramo imeti v našem domu na vseh oddelkih najzahtevnejšo kadrovsko zasedbo. Zakaj ste se tako odločili? V Mengšu menimo, da selitev stanovalca ne bi pomenila dodatnega ugodja, ampak dodaten stres. Ljudje se na okolje navadijo, na svojega sostanovalca - in v takem primeru ne preselimo stanovalca. Menim, da je tak način organizacije prijetnejši za stanovalce. Kaj to pomeni za kadrovsko zasedbo? V Domu imamo kvalitetno kadrovsko zasedbo, ki je strokovna na svojem področju, zato to zmoremo. Sicer pa Zakon o dolgotrajni negi in oskrbi, ki je v fazi sprejemanja, predvideva, da bo starostnik lahko sprejet v dom šele, ko bo izkoristil vse druge ponujene programe in storitve na njegovem domu. To pa pomeni, da bo v domove prihajala populacija stanovalcev z najvišjimi potrebami nege in oskrbe. Del vaše strategije, ko ste prevzeli vodenje doma, je bila tudi odločitev, da ponudite še dodatne storitve, ki jih v domu še niso imeli ? Ja, ob svojem prihodu sem si postavila cilje, da Dom počitka Mengeš postane osrednja institucija v okolju, ki bo nudila različne programe za stare v domu in izven doma v prostorskem bazenu v območju med Ljubljano, Domžalami in Kamnikom. Starostnikom želimo ponuditi čim več storitev in programov, torej poleg institucionalnega varstva tudi pomoč družini na domu, začasno varstvo, dnevno varstvo, pripravo in razvoz kosil za zunanje uporabnike. Pomoč družini na domu pomeni izvajanje oskrbe in nege starostnika na domu, če je to možno izvesti do 4 ure na dan. Program pomoči na domu izvajamo za občino Mengeš in Trzin, ki tudi v skladu z zakonom zagotavljata 50 odstotkov nastalega stroška dela. intervju, obvestilo Vsi smo najraje doma, dokler je to možno, zato je ta oblika prijazna za starostnike. V Mengšu izvajata pomoč na domu pri 11 uporabnikih 2 oskrbovalki. Veliko pozitivnih odzivov smo prejeli s ponudbo začasnega varstva. To je program institucionalnega varstva, ki se izvaja v primeru, ko gre za sprejem starostnika za določen čas, ko npr. gredo svojci na dopust, ko nekdo potrebuje oskrbo ali nego za čas akutnega stanja in se po tem vrnejo domov. Povpraševanje pa je tudi po dnevnem varstvu. Svojci starostnika pripeljejo za čas, ko so nujno odsotni - v dopoldanskem času in jih nato odpeljejo domov. Pretežni del starostnikov je v začetni fazi demence, zaradi česar jih svojci ne morejo pustiti same. Pripravljamo tudi kosila in malice za zunanje uporabnike. Občani hodijo sami po kosilo, ali pa kosilo pojedo v naši jedilnici, izvajamo pa tudi razvoz prehrane. Ljudje se tega kar poslužujejo. Do sedaj še nismo javno ponudili tovrstno storitev, ker smo želeli najprej pridobiti novo jedilnico in zaključiti tehnološko prenovo kuhinje. Kakšna pa je razlika med prihodom v varovano stanovanje in v dom? Varovano stanovanje je manjše klasično stanovanje za eno do dve osebi, ki razpolaga z napravo za pomoč na daljavo. Varovana stanovanja so takrat, ko se nahajajo v neposredni bližini doma za ostarele, ki bo v nadaljevanju, po potrebi opravljal servis uslug, ki jih bo starostnik v varovanem stanovanju potreboval. Ko je obseg storitev prevelik, se je potrebno odločiti za prehod v dom, zato bi tudi lahko rekli, da so varovana stanovanja tako rekoč mala šola za vstop v dom. Prav gotovo pa je to za ljudi, ki si želijo višji standard. Varovana stanovanja se načrtujejo tudi v Mengšu. Kako je s tem projektom. Ali imate kakšne nove informacije? Po mojih informacijah je Mercator, ki je lastnik parcele na naši južni meji, pričel s pripravo investicije. Načrtujejo gradnjo trgovine, v nadstropju pa bodo zgrajena varovana stanovanja. Kot mi je znano, gre za zasebnega investitorja, za razliko od Trzina, zato bodo v tem primeru zgrajena stanovanja za prodajo na trgu; v primeru Trzina pa gre za najemniški odnos. Tudi bodočim investitorjem Mercatorja bomo ponudili možnost opravljanja servisnih storitev in varovanje na daljavo. Kaj bo zanje to pomenilo cenovno? Stanovalci varovanih stanovanj bodo naro- čene storitve plačali. Prepričana sem, da bomo cenovno sprejemljivi. Pričakujemo, da na samem začetku stanovalci varovanih stanovanj ne bodo potrebovali naših storitev. Kasneje pa bodo posamezniki izrazili potrebo po eni ali več storitev. Tako bodo lahko v stanovanjih ostali relativno dolgo, kar je želja domala vsakega. Ko bo teh storitev veliko - preveč, bomo stanovalce povabili v dom. Starostniki želijo čim dlje skrbeti sami za sebe, zato varovana stanovanja in neodvisnost osebno podpiram. Ko ravno govoriva o zdravstvenem osebju, me zanima naslednje, kajti pri ogledu smo videli ambulanto, ki ima več ločenih sob? V Domu počitka Mengeš je za obravnavo stanovalcev vsak dan prisoten zdravnik, enkrat tedensko pa tudi specialist psihiater in fiziater. Z obnovo smo pridobili večjo ambulanto in več spremnih prostorov za zdravstvene kadre. Obnova teh prostorov je bila prioritetna, saj imamo v zavodu, kot sem že povedala, slabo zdravstveno strukturo stanovalcev in je ta del dejavnosti pri nas izrednega pomena. Kako gledate na lokacijo tega doma v samem strogem centru? Zagovarjate to lokacijo, ali vam je bližje na robu mesta v naravi? Naš dom ne razpolaga s potrebnimi zunanjimi površinami, kar je zagotovo slabost tega doma, saj stanovalcem, ki se lahko in želijo sprehoditi, ne moremo ponuditi te možnosti. Zato smo se že zgodaj strateško usmerili v dograjevanje negovalnega doma. Kvaliteto storitev postavljamo na prvo mesto, hkrati pa razpolagamo s primerno opremo in pripomočki za izvajanje tovrstnih storitev. Pri vsem navedenem sem prepričana, da je prednost našega doma, ker je lociran v samem mestu. Ljudje smo radi v središču dogajanja, kar lahko dnevno opazimo, saj so stanovalci najraje v neposredni bližini vhoda v dom ali pa v avli. Ali pokrajinska zakonodaja, ki je v proceduri v državnem zboru, prinaša kakšne spremembe tudi v vašem statusu? Prav gotovo. Trenutno je naš lastnik država. S sprejemom Zakona o pokrajinah se to zagotovo spremeni, saj bo za domove predvidoma pristojna pokrajina, morda celo občina. POSLOVNI ČAS IN URADNE URE CENTRA ZA SOCIALNO DELO URADNE URE PON 8 - 12 13 - 15 SRE 8 - 12 13 - 17 PET 8 - 12 POSLOVNI ČAS Hvala za pogovor. Tina Železnik PON TOR SRE ČET PET 8 - 15 8 - 15 8 - 17 8 - 15 8 - 13 Vsako prvo soboto v mesecu oziroma vsako drugo soboto v mesecu, če pride prva sobota na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan. Tel: 01 724 63 70 tajništvo Tel: 01 724 63 76 vodja oddelka za družinske prejemke (krajši delovni čas, dodatek za nego, otroški dodatek, porodniško nadomestilo) Tel: 01 724 63 73 otroški dodatek, porodniško nadomestilo Tel: 01 724 63 75 otroški dodatek, porodniško nadomestilo Tel: 01 724 63 99 otroški dodatek, porodniško nadomestilo Koordinator za izvajanje nadomestne kazni 01 724 63 90 Koordinator za obravnavo nasilja 01 724 63 93 FAX 01 721 56 80 E naslov gpcsd.domza@gov.si Spletna stran www.csd-domzale.com Vse uporabnike naših storitev obveščamo, da smo s pomočjo župana Domžal Tonija Dragarja in Sonje Spruk za svojo dejavnost pridobili dodatne prostore v prvem nadstropju na gornjem naslovu. Za pomoč se jima iskreno zahvaljujemo. dogodki STAROST JE DEL ŽIVLJENJA, ZATO NAJ BO PRIJAZNA To so bile uvodne besede Irene Gričar, direktorice Doma počitka Mengeš. Njena prizadevnost za boljše pogoje bivanja za vse gojence je bila prisotna v uvodnem nagovoru. Z ogledom doma jo je še potrdila. Dom počitka Mengeš je tako kot večina domov za starejše v Sloveniji odprl svoja vrata v četrtek, 4. oktobra. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili varovanci doma, in nagovoru direktorice, je sledil ogled doma in razstave izdelkov varovancev. Skrb za varovance, ki jo je poudarjala v svojem nagovoru Gričarjeva, je bila vidna na vsakem koraku. V obnovljenem delu doma, ob novih prostorih za ambulanto, ogledu sobe za delovno terapijo, nove jedilnice in nove terase smo se lahko prepričali, da je skrb za varovance res na prvem mestu. Urejenost doma se ne kaže samo v prijetnem zgledu, ampak je dom tudi izredno čist. V domu so organizirali tudi dnevno varstvo starejših občanov in nege na domu, saj si vsi starostniki želijo biti v krogu družine kar najdalj. Vendar pa dnevno varstvo ne pomeni zgolj skrb za starostnika v dopoldanskih urah, ampak za mnoge predstavlja tudi možnost druženja in pogovora s svojimi vrstniki. Pri predstavitvi razstave pa so tudi izpostavili, da je to mala šola za prihod v dom. Prihoda v dom se bojijo vsi, vendar lahko z ogledom razstave in doma ugotovimo, da dom nudi toplo skrb za dobro počutje. Za vse tiste, ki se dneva odprtih vrat niste udeležili, pa prilagamo še nekaj fotografij. Tina Železnik Dneva odprtih vrat se je udeležil tudi župan, Franc Jerič. na sliki z Ireno Gričar, direktorico doma Predstavniki Občine Trzin, ki bo svoj Dom počitka organizirala znotraj Doma počitka v Mengeš Kratek nagovor direktorice doma Soba za delovno terapijo Prireditev so si z zanimanjem ogeldali tudi varovanci doma Varovanka, ki se je v domu naučila brati in pisati Varovanke, ki so pripravile kulturni program Razstavljeni izdelki starostnikov v dnevnem varstvu Razstavljeni izdelki varovancev Doma pošitka UTRINKI IZ GOBICE izobraževanje TEDEN OTROKA V VRTCU SONČEK V vrtcu Gobica se sicer ves čas veliko pestrega dogaja. V tednu otroka smo se še posebno potrudile in z raznolikimi dejavnostmi otrokom obogatile vsakdan. Posredno smo vključile tudi starše, saj so poskrbeli za dve domači nalogi. V torek so se otroci uvajali v svet kulinarike - iz prinesenega sadja smo naredili slastne sadne solate in sadna nabodala, ki so začinjena s smetano in čokolado zelo teknila. Četrtek je bil poseben dan. Oboroženi z domačimi instrumenti - pokrovkami, ku-halnicami in lonci so otroci komaj dočakali goste - Godbo veteranov Mengeš. Odziv otrok je bil izjemen, vsi smo bili zelo navdušeni. Želimo si, da bi sodelovanje z godbo postalo tradicionalno. Popoldne je bilo rezervirano za skupno druženje staršev in otrok na kostanjevem pikniku ob pestri ponudbi likovnih delavnic. S prodajo podarjenih otroških oblačil in s prostovoljnimi prispevki smo zbrali nekaj denarja za družino Samac iz Krope - prizadete zaradi nedavne vodne ujme. V tednu otroka tudi nismo pozabile na ohranjanje kulturne dediščine. Gospa Betka Kralj nam je praktično pokazala pletenje iz koruze. Večina otrok se je tudi prvič spopadla z ličkanjem koruze. Ne, nisem pozabila! Da smo vse to zmogli, smo si morali v ponedeljek nabrati fizično Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Temelji na obeleževanju Svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov. Začne se vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja sedem dni. V tem tednu se organizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke. V vrtcu Sonček smo v tem tednu pripravili kar nekaj dejavnosti, ki so razveseljevale naše otroke. V ponedeljek smo izdelovali nakit iz slamic in stiropora. Vsak otrok si je izdelal svojo ogrlico ali zapestnico in jo odnesel domov. V torek smo iskali skriti zaklad, ki smo ga vzgojiteljice predhodno dobro skrile. Iskanje zaklada je bilo za otroke zelo zanimivo, veselje ob najdbi pa nepopisno. Starejše skupine so iskale svoj skriti priboljšek na igrišču, mlajše pa v igralnici. V sredo smo uživali v Pikinem dopoldnevu. Otroci so se za tisti dan prelevili v Pike Nogavičke in gusarje, pogledali smo si risanko o Piki, prebrali pravljico in barvali pobarvanke. Starejši otroci so nastopali za mlajše s pesmico o Piki in tako je sredino dopoldne minilo v pravljičnem vzdušju. Četrtkovo popoldne je bilo zelo veselo. Pekli smo kostanj in palačinke, gasilci so nam pripravili kup zabavnih vodnih in tekmovalnih iger, potekali sta likovna (ježki iz slanega testa) in glasbena delavnica (izdelava ro-potulj) Za še boljše vzdušje sta poskrbela Matej in Luka Štruklec s svojim glasbenim programom in gospod Totter s harmoniko. Mamice so pomagale pri poslikavi obrazov otrok, igrali smo tudi nogomet s čisto pravimi dresi in imeli stojnico izmenjave igrač. Zbirali smo prostovoljne prispevke za družino iz Krope, namenili smo jim tudi izkupiček od prodaje palačink. Za ves trud smo bile poplačane z nasmejanimi otroškimi obrazi in zadovoljnimi starši, ki se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo za vso pomoč pri izvedbi kostanjevega piknika. Ob zaključku tedna otroka smo v petek pripravile športno dopoldne. Sonja Žargi in Nina Hribernik kondicijo. Izvedli smo gibalno popoldne in z vajami na poligonu krepili mišice in sklepe. In tudi na duha nismo pozabile - v sredo smo se sproščali ob likovnem ustvarjanju in z otroškimi izdelki tudi vizualno poskrbele, da je vrtec Gobica še prijaznejši. Saj veste, da je zdrav duh le v zdravem telesu! Petra Žerovnik - Mandič izobraževanje OS MENGEŠ - EKO SOLA Največja napaka je, da ne narediš ničesar, ker lahko narediš le malo. Sydney Smith V današnjem življenjskem tempu vse prepogosto pozabljamo na dejstvo, da grozljivo spreminjamo podobo našega sveta, o čimer pričajo spreminjajoče se podnebne razmere, ki ogrožajo človeška življenja. Ljudi in organizacij, ki si prizadevajo za ohranitev našega planeta, je vedno več. Tudi nam, učencem, učiteljem in vsem zaposlenim na OŠ Mengeš ni vseeno, kje se bodo igrali naši potomci, kakšen zrak bodo vdihavali, ali bodo lahko spoznavali tako pisan in raznolik svet, kot mi sami. Odločili smo se, da v letošnjem šolskem letu posvetimo še več pozornosti osveščanju nas vseh, da ohranimo planet Zemlja čim čistejši. Kaj bomo storili? Varčni bomo pri uporabi elektrike, vode, papirnatih brisačk in papirja. Izdelali bomo piktograme, ki jih bomo pritrdili na vidna mesta, ki nas bodo opozarjali na naše odločitve, če bi nam slučajno ' tif T^S^ 'V »pobegnile« iz naše zavesti. Še posebno se bomo posvetil ločevanju in zbiranju odpadkov. Ločevali bomo tetrapake in ostalo plastično embalažo. Še naprej bomo zbirali odpadne kartuše (za lansko šolsko leto smo na OŠ Mengeš prejeli za zbiranje le-teh priznanje). Na šoli bomo organizirali tekmovanje v zbiranju plastičnih pokrovčkov, ki ne smejo skupaj s plastenkami v zabojnike za plastično embalažo. Tu naj omenimo, da pokrovčke odkupuje podjetje, ki nameni izkupiček izključno nakupom invalidskih vozičkov za ljudi, ki si tega ne morejo privoščiti sami. Občasno bomo organizirali na šoli zbiranje odpadnih baterij in se spet lotili zbiranja odpadnega papirja. Za čim boljši odziv smo se odločili, da bomo razred, ki bo zbral največ papirja, peljali na nagradni izlet. Akcijo zbiranja starega papirja imamo namen v tem šolskem letu izvesti štirikrat. Na tem mestu naj vas povabimo k čim večjemu sodelovanju in vašemu prispevku k ohranjanju našega planeta Zemlje. Zavedamo se, da nam bo uspelo ohraniti naš modri planet le s skupnimi močmi! Sodelujte z nami! Koordinatorica Darja Kruljec Mi smo že začeli! Ne čakajte predolgo! EKSKURZIJE PO DOMAČI OBČINI V mesecu septembru so imeli učenci petih razredov devetletke dve ekskurziji. Ogledali so si občinsko stavbo in lovsko razstavo. Klara Jereb, 5.a : V četrtek, 13 septembra 2007, smo učenci 5.a in 5.b razreda odšli na Občino Mengeš. Tam nas je sprejel Jože Vahtar, Rokov oči, ki je na občini podžupan. Odpeljal nas je v sejno sobo. Ker nas je bilo veliko, stolov pa premalo, so nekateri sedeli kar na tleh. Ko nam je pripovedoval, smo pridno zapisovali, da bi si o naši občini zapomnili čimveč. Nekaj podatkov o Občini Mengeš sem poiskala tudi na internetu. Velikost in lega: • Občino Mengeš sestavljajo naselja Mengeš, Loka pri Mengšu, Topole in Dobeno. Zavzema 22.5 km^. Leži na nadmorski višini 320 m do 433 m. • Mengeš je središčno naselje, mesto, ki je 15 km severovzhodno od glavnega mesta Slovenije Ljubljane v smeri proti Brniku. Leži ob vznožju Gobavice. Obkroža ga veriga Kamniških Alp, Karavank in Julijcev ter Mengeško polje. • Loka pri Mengšu je bila sprva kmečka vas na levem bregu Pšate, danes to podobo izgublja. • Spodnje Dobeno sestavljajo obcestne gru-časte domačije, zgornje Dobeno pa gručasti vaški zaselki. Na zgornjem Dobenu je veliko počitniških hišic. • Topole so značilna obcestna vas. Prebivalci : • Skupno je v občini 6 672 prebivalcev. Meje občine : Komenda, Kamnik, Vodice, Domžale, Trzin Površje : • Ozemlje občine je delno ravninsko, delno rahlo hribovito področje pod Alpskim visokogorjem. • Hribovito področje Dobena in njegove okolice je predvsem iz sivega apnenca s številnimi vrtačami, pa tudi iz dolomita in laporja. • Ravninski svet je na vzhodu nasut s prodom Kamniške Bistrice, na zahodu pa s prodom Pšate. Na ravninskih predelih je tudi glina, peščena glina in peščeni prod. Podnebje: • Celinsko podnebje, kar pomeni, da imamo vroča poletja, hladne zime in veliko padavin. Na leto pade okoli 1500 mm padavin, predvsem kot dež. Srednja zimska temperatura je 0,1 stopinj Celzija, srednja poletna pa 18,8 stopinj Celzija. Najtoplejši mesec je julij, najhladnejši januar. • Mengeš je v zavetju Gobavice, zato je v Topo-lah temperatura vedno vsaj za 1 stopinjo nižja. Vodovje: • Ime reke Pšate naj bi nastalo iz besede pisiata, kar pomeni zli, nekaj, česar se bojimo. Pšata je včasih pogosto poplavljala in ogrožala ljudi na obeh straneh struge. Izvira pod Krvavcem. Ima več izvirov in več pritokov. Izliva se v Kamniško Bistrico. • V sušnem obdobju je tako majhna, da niti imena reka ne zasluži. Zgodovina: Prvič se Mengeš omenja v pisanih virih 1154. leta. Verjetno je zloženo iz nemškega osebnega imena Meingo, Mengoz ali Megingoz. Območje je bilo poseljeno že v prazgodovini. Naselje je nastalo v bližini stare rimske ceste Emona - Celeia. Mengeška župnija je bila ena od prafar in spada med najstarejše na Kranjskem. V preteklosti je bilo v Mengšu in okolici zelo razvito kmetijstvo, pozneje pa obrt in industrija. Leta 1867 je bil kraj povzdignjen v trg. Kasneje je zacvetelo prevozništvo, kraj pa je bil znan po izdelkih iz slame, pečarstvu in izdelavi glasbil. Delovanje Občine Mengeš: Odkar je Mengeš samostojna občina, imamo že četrtega župana, to je Franc Jerič. Župan je izvoljen na volitvah vsake štiri leta. Volijo lahko vsi prebivalci občine, ko dopolnijo 18 let. Župan je imenoval dva podžupana, to sta Jože Vahtar in Aleš Janežič. Pomemben organ v občini je občinski svet. Njegove glavne naloge so: • sprejema odloke in pravila, • sprejema proračun (kako se bo razdelil občinski denar), • ureja področje družbenih dejavnosti, kot so vrtec, šola, glasbena šola, društva, Polovica denarja, ki ga občina ima, se porabi za družbene dejavnosti. • ureja ceste, razsvetljavo, vodovod, kanalizacijo. V Loki, Topolah in na Dobenu so vaški sveti, ki prek svojih predstavnikov v občinskem svet dajejo pripombe in predloge za razvoj teh krajev. Namen vaških svetov je, da se njihovi kraji razvijajo. Prebivalci Mengša lahko na občini urejajo številne vsakodnevne zadeve, kot je na primer gradbena dokumentacija, za določene zadeve pa morajo še vedno na občino Domžale. Na občini je več prostorov in pisarn: pisarna župana, računovodstvo, sejne sobe, poročna dvorana^ Tudi poročno dvorano smo si ogledali. Zelo je lepa. Občina Mengeš ima svoj grb in zastavo. Razlago grba so iskali v zgodovinskih virih, saj je Mengeš zelo staro naselje. Leta 2004 je praznoval svojo 850-letnico. Dr. Otorepec je izobraževanje v dunajskih arhivih odkril, da v grbu ni kača, ampak dvojni trnek. To pa zato, ker so nekoč mengeški grofi v Pšati lovili ribe. V tistih časih je bilo v Pšati veliko vrst rib. Grb je moderno oblikoval arhitekt Anton Benda. Več o naši občini si lahko preberemo v obsežni knjigi Mengeš in Trzin skozi čas. Ko smo končali z ogledom občine, smo se zadovoljni vrnili nazaj v šolo. Eva Avguštin : V četrtek, 20. septembra 2007, smo naš in sosednji razred obiskali lovsko kočo, kjer smo si ogledali lovsko razstavo. Razstavo nam je razkazal Jože Vahtar. Letos je bila stota obletnica organiziranega lovstva v Sloveniji in šestdeseta obletnica lovske družine. Ko smo prispeli do lovske koče, nas je gospod Vahtar lepo pozdravil. Najprej nam je povedal nekaj o lovski družini in lovstvu. Nato je 5.b razred popeljal v kočo na razstavo, mi pa smo se lahko ta čas zunaj lovili. Nato smo bili na vrsti mi. Gospod Vahtar nas je odpeljal v sobo, v kateri so bile nagačene živali. Pri vratih je bil postavljen ogromen medved. Ko je bil še živ, je tehtal kar 260 kg. Nad vrati je bil razstavljen velik skobec, zraven pa je bila muflonova glava. Na steni je bilo veliko živalskih glav in lobanj. Med njimi so bile tudi lobanje kragulja, krokarja in jelena. Zraven je bil še medved - preproga in nasproti nje nagačena lisica. Gospod Vahtar nam je pokazal past za polhe in ustrojeno lisičino kožo. Na steni so bile še glava divjega prašiča, gamsa in divje mačke. Divja mačka ima na repu le 4 kolobarje, domača mačka pa ima 8 kolobarjev. Tako lahko mački ločimo. Divje mač- ke imajo tudi krajši in debelejši rep. Na steni je bil razstavljen tudi ptič sršenar, ki ima razpon kril kar 150 cm. Je zelo redek ptič. Na razstavi smo si ogledali tudi minerale, ki jih zbira eden izmed lovcev. Ko smo si vse natančno ogledali, smo odšli iz koče in zunaj posedli po klopeh. Tu so nas že čakali slastni piškoti in bonboni. Gospod Vahtar nam je povedal, da imajo lovci vedno s seboj nož za čiščenje živali. S seboj je prinesel lovski klobuk, različne naboje in puško karabinko. Zvedela sem tudi, da živali prihajajo že zelo blizu hiš zato, ker so jih lovci hranili. Odkar smo v Evropski uniji, pa je hranjenje prepovedano. Živali si morajo same poiskati hrano in če je ne najdejo, pridejo v bližino bivališč. Ko gremo v gozd, se moramo lepo obnašati. Ne smemo kričati in spuščati odvezanih psov. Koliko in katere živali smejo lovci ubiti, je točno določeno. Zvedela sem tudi, da so klopi veliko bolj nevarni kot medvedi Medved je v zadnjih 20 letih ubil dva človeka, zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, pa umre kar 5 do 6 ljudi na leto. Klopi prenašajo dve hudi bolezni: boreliozo in meningitis. Prva ni smrtno nevarna, lahko pa zaradi nje ohromiš. Meningitis je lahko smrtno nevaren. Gospod Vahtar je prebolel že obe, na srečo brez trajnih posledic. Zaradi klopov moramo, še posebno poleti, ko gremo v gozd, obleči dolga, svetla oblačila. V njih klopa hitreje opazimo. Na koncu smo lahko pogledali skozi daljnogled lovske puške. To je bil res zanimiv ogled. V imenu učencev se gospodu Vahtarju zahvaljujeva za res prijetne in poučne ure. Ana Brank in Nada Javh Razredničarki 5.a in 5.b razreda 22. SEPTEMBER - DAN BREZ MOJEGA AVTOMOBILA Slovenska mesta so se v letu 2000 začela vključevati v akcijo, ki so jo spodbudila italijanska in francoska mesta in jo je sprejela tudi Evropska Unija, in sicer je 22. september razglašen kot Dan brez mojega avtomobila z namenom promocije alternativnih, bolj zdravih in bolj ekoloških načinov prevoza. Mestna občina Ljubljana je za svoje aktivnosti v preteklosti prejela tudi prestižno nagrado Evropske unije za najbolje organiziran Teden mobilnosti. Kako smo se dela lotili v Mengšu? Učenci 5.b razreda so narisali risbice, kako si predstavljajo dan brez avtomobila in pozvali voznike, naj se vsaj en dan v letu odrečejo avtomobilu in upora- bijo druga sredstva prevoza (avtobus, vlak, kolo). Na Občini Mengeš so nam naredili barvne fotokopije, ki jih je bilo potrebno razdeliti po kraju. V četrtek popoldan smo se z učenkami dobili na šolski ploščadi in v dveh urah je bil Mengeš »prečesan«, risbice pa zataknjene za brisalce. Tako, mi smo svoje naredili. Kaj pa vi, dragi vozniki? Sama ta dan nisem sedla v avtomobil. Nada Javh, učiteljica NOVEMU ŠOLSKEMU LETU NA POT V lanskem šolskem letu so v šoli pripravili nov hišni red, ki ima od dosedanjega večji poudarek na medsebojnih odnosih. Učenci naj bi se do učiteljev, drugih delavcev šole in med seboj vedli spoštljivo, odgovorneje naj bi ravnali s stvarmi v šoli in opravljali svoje dolžnosti. Izobraževanje in vzgoja se začneta, velikokrat pa tudi končata v družini. Razmerje staršev do izobrazbe in omike se odrazi v razmerju otroka do obeh področij in posledično v njegovem šolskem uspehu in ravnanju do učiteljev in sošolcev, pa tudi do dobrin. Anton Martin Slomšek, veliki slovenski pedagog in Prešernov sodobnik, je pred stoletjem in pol zapisal, naj starši, učitelji in kateheti v korist bolj izobraženega in omikanega otroka hodimo družno. Izobrazba je šolski uspeh, dosežena stopnja šolanja, vzgoja pa je oblikovanje odnosa do sebe in drugih v prvotnem otrokovem okolju - doma - in se nadaljuje v vseh drugih odnosih. Kaj je pomembnejše - izobrazba ali vzgoja? Prijaznega in olikanega delavca bo, ne glede na delovno mesto, vesel vsak sodelavec, prevzetnega in oholega pa se bo vsakdo izogibal. Enako velja za vodje, od preddelavcev do direktorjev. Opažam, da delodajalci ali vodje veliko raje predlagajo za napredovanje olikanega delavca. Poleg strokovnosti je to prevladujoč vpliv izbire! V meni odmeva komentar enega od staršev po pomladnih govorilnih urah. Učiteljica je staršu povedala, kako se njegov otrok neustrezno vede v šoli in kakšen (ne)uspeh ima. Starš je v učilnici učiteljici zatrjeval, da se otrok doma uči, da je deloven in prijazen. Zunaj učilnice pa se je pridušal ostalim staršem, da namenoma ni hotel povedati učiteljici, da se otrok doma vede podobno, ker se mora vendar kot starš zavzeti za svojega otroka. Menim, da je to napačen način zavzemanja za otroka. Prav se je za otroka zavzeti tako, da se v pogovoru učitelj - starši odkrito pove o otrokovih slabostih in vrlinah in se na osnovi tega poskuša najti skupni pristop do otroka za njegovo boljše ravnanje v šoli in doma. Starši ravnamo do svojega otroka zelo slabo in napačno, če mu črnimo druge udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa ali mu pritrjujemo, ko jih črni sam. Kot naj bi v družini starša enakovredno in s podobnim gledanjem vzgajala in usmerjala otroka, tako naj bi k temu težila tudi povezava s šolskimi delavci. Otroci bodo postajali boljši in bolj odrasli z ozaveščanjem, priznanjem in sprejetjem svojih pravih in napačnih ravnanj - pravo (enako) informacijo pa naj dobijo od vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa: staršev, učiteljev, katehetov, trenerjev _ Starši bomo zato letošnje šolsko leto načrtno in zavestno podprli šolske delavce pri izvajanju hišnega reda, ki je del vzgojnega načrta šole, in se trudili tudi otrokom prikazati prednosti takšne vzgoje. Šolskim delavcem bomo stali ob strani tudi pri pripravi vzgojnega načrta za prihodnje leto. Janez Slokan, predsednik sveta staršev gasilci % - Polnjenje vreč s peskom Opustošeno dvorišče naslednji dan Pregrada iz vreč s peskom je vzdržala. Opustošeno dvorišče naslednji dan POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA SEPTEMBER Torek, 18. september 2007 Nekaj po 16. uri je zaradi obilnih padavin pričel zelo hitro naraščati potok Pšata, ki je prestopil bregove in poplavil del Topol, Mengša in Loke. Vodni ujmi so se zoper-stavili gasilci GZ Mengeš iz PGD Mengeš, Loka in Topole, ob ogrožanju vrtca Gobica pa so se jim pri postavljanju zaščitnih pregrad z vrečami peska pridružili še gasilci iz PGD Domžale - mesto, Stob - Depala vas in Trzin. Več o posameznih posredovanjih si lahko preberete v posebnem članku Vodna ujma pustošila tudi v Občini Mengeš, slikovno dokumentacijo pa si lahko ogledate na spletni strani PGD Topole na tejle povezavi: http://www.pgd-topole.si/intervencije/in-dex.php?cat=3 Nedelja, 23. september 2007 Ob 16.33 je bilo na gladini potoka Pšata ob Gorenjski cesti v Mengšu opaziti oljne madeže. Aktivirani so bili gasilci PGD Topole, ki so ugotovili, da je do onesnaženja prišlo v sosednji občini Komenda, glavnina oljnega madeža pa je že priplavala do Mengša. Zato so posredovali gasilci PGD Mengeš in Kamnik, ki so v strugi namestili lovilne pregrade. Zaradi zanesljive sanacije so bili obveščeni tudi gasilci CPV Domžale in PGD Jarše - Rodica, ki so s postavitvijo dodatnih pregrad na svojem področju preprečili onesnaženje nižje ležečih vodotokov. Do pogina rib ni prišlo, o dogodku je bila obveščena tudi policija zaradi ugotavljanja onesnaževalca. Sobota, 29. september Ob 14.57 je prišlo v križišču pri gasilskem domu na Slovenski cesti v Mengšu do lažjega trčenja dveh osebnih vozil. Na kraju so bili gasilci PGD Mengeš, ki so zavarovali kraj nesreče in očistili vozišče. Gasilska zveza Mengeš Foto: Franci Zabret in PGD Topole Pomoč gasilcev PGD Topole s traktorjem Sila vode je prestavila asfaltno prevleko. in prikolico - Mengšan - oktober 2007 Voda je poplavila spodnji del Topol. Spodkopana cesta in vogal hiše Posledice ujme v Hidrotehniku Ostanki naplavin na poljih in travnikih gasilci, patronažna služba Uničena steza športnega parka v Topolah Sanacija igrišča LUČKE GASILCEV PGD LOKA PRI MENGŠU Bilo je v torek zvečer 18. septembra 2007 po močnem deževju, ko so gasilci PGD Loka pri Mengšu, pri obhodu s svetilkami v rokah preverjali nivo močno narasle Pšate in možnost vdora vode v kleti hiš ob potoku. Ko so se bližali naši hiši, so že opazili naše prizadevanje, da bi vodo spravili iz kleti mamine hiše. Vendar je bila to za nas neobvladljiva situacija in takoj so priskočili na pomoč z razpoložljivimi sredstvi za črpanje vode. Pomagali so vztrajno in potrpežljivo vse do jutranjih ur. Z njihovo pomočjo, s pomočjo najinih najbližjih in pomočjo vseh, ki ste sodelovali, smo rešili, da posledice niso bile take, kot se je sprva zdelo. Zato, spoštovani gasilci PGD Loka pri Mengšu, iskrena hvala, ker ste nam pomagali, hvala tudi našim najbližjim in vsem, ki ste sodelovali, tudi tistim, ki vam ni bilo vseeno, kako je bilo pri nas. Zvonka Urbanija Marija Veleberi PATRONAŽNA SLUŽBA MENGEŠ Patronažna medicinska sestra - PMS ima na našem območju najdaljšo tradicijo v Sloveniji, saj je bila leta 1926 v Lukovici ustanovljena prva zdravstvena postaja, ki se je leta 1976 - ob 50-letnici njene ustanovitve preimenovala v zdravstveno postajo medicinske sestre Jelke Reven-Komater. Težišče dela sestre Komater je bilo v obiskovanju ljudi na terenu in pod okriljem zdravstva so bili zajeti najprej dojenčki, matere, predšolski in šolski otroci. Že v času njenega delovanja so svoje delo opravljale mnoge terenske delavke; omenim naj težaško delo prvih babic s štiri letno šolo, ki so se kot "Lavričeve" učenke z vso zagrizenostjo borile še proti mnogokateri zakoreninjeni, zastareli miselnosti. Na področju Mengša naj omenim gospo Zdenko Ilič, prvo babico, ki je delovala od leta 1960 do leta 1990. Svoje pionirsko delo na področju otroškega dispanzerskega varstva in varstva nosečnic po letu 1952 začenja slušateljica državne šole medicinskih sester Tilka Leb, ki je od okrajnega ljudskega odbora Kamnik nameščena kot zdravniški pomočnik v ZP Mengeš in dela med ljudmi celih 38 let. Od leta 1983 je na celotnem Mengšu delovala ena višja medicinska sestra Iva Kralj, le občasno ji je pomagal medicinski tehnik. Njen teren je obsegal do 7000 prebivalcev (del Trzina in del Domžal), čeprav je bil standard 3500 prebivalcev na eno sestro. Ko je s svojim delom leta 1990 končala gospa Iličeva, je sestra Iva prevzela tudi babiško nego, ki je le-to opravljala do leta 1998. Ob moji zaposlitvi leta 1998 je imel Mengeš 1,5 PMS, kar je bilo za republiški normativ premalo. Kadrovski problem je bil zelo pereč, saj nas je le-ta odmikal od našega osnovnega sistematičnega preventivnega dela. Običajno smo "gasili požar", vedno je bilo vse omejeno na nujna dela. Trpijo seveda naši varovanci, zlasti starejši, saj so naših obiskov deležni le v hudih krizah, če sploh zvemo zanje, nas pa se kljub volji lotevajo tesnobni občutki, da smo zaradi obsežnosti dela mnoge prikrajšali za pravico do našega obiska in morebitnih ukrepov, ki bi jim življenje olajšali in osmislili v drugačni luči. Zelo velik odstotek predstavljajo starejši prebivalci in vemo, da starost ni človekov cilj, niti ideja ne, potreba, je dejstvo in če želimo življenje dodati letom, je poleg razumevanja potrebno storiti še mnogo več - morda pregnati strah pred samoto, pred bolečino in da bo Dom za ostarele rešitev v skrajni sili. Danes ima občina Mengeš približno 6800 prebivalcev. Za njihove zdravstvene potrebe na področju patronažnega varstva tako v zdravju kot v bolezni skrbimo skoraj tri patronažne sestre in sicer za prebivalce Mengša PMS Sabina Belšak in Majda Puklavec, za prebivalce Topol, Loke in Dobena pa Mirjam Svetlin, ki pokriva tudi stari del Trzina. Naše delo opravljamo kot zdravstvena nega bolnika in oskrba na njegovem domu in v naših prostorih, babiško nego (mamice z novorojenčki), patronažno dejavnost (kronični bolniki, vsi starejši od 65 let), organiziranje in izvajanje zdravstvene vzgoje, svetovanja in izobraževalnih programov, vključevanje v programe promocije zdravja ter službe pomoči bolnika na domu. Za vse vas, ki se z našim delom še niste srečali, se nahajamo v ZP Mengeš, Zoran-ina 3 - nasproti ordinacije dr. Rižnar-Bregar. Dosegljive smo na telefon 01/729-1031 vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 in od 13. do 14. ure, ali po elekronski pošti: patronaza.menges@zd-domzale.si. za patronažne sestre Majda Puklavec OBVESTILO! Patronažna služba Mengeš, sestra Majda in Sabina, obveščava, da opravljava meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka za vse občane vsako sredo od 7.30 do 8.30 ure v prostorih patronažne službe Mengeš, Zoranina 3 (nasproti ordinacije dr.Rižnar-Bregar). Meritve so samoplačniške in bodo potekale do konca junija 2008. Poleg izvajanja meritev, razlage rezultatov in zdravstveno vzgojnega dela v smislu zdrave prehrane in zdravega načina življenja vam bova z veseljem odgovorili tudi na vsa vaša vprašanja. Patronažni sestri Majda in Sabina gasilci TUDI NAŠI GASILCI »NA POMOČ« V ŽELEZNIKE V torek, 18. septembra 2007, je Slovenijo zajelo hudo močno neurje. V enem samem dnevu je padla tretjina povprečne letne količine padavin. Posledice so bile katastrofalne. Padavine so povzročile plazenje zemlje, reke so prestopile bregove in začele poplavljati naselja. Na osnovi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakona o gasilstvu je bila že isti dan s strani poveljnika Civilne zaščite RS izdana odredba za aktiviranje gasilskih enot za pomoč pri odpravljanju posledic neurja na območju občine Železniki, kjer so bile posledice neurja najhujše. Na pomoč so se odzvali tako poklicni kot tudi prostovoljni gasilci iz vse Slovenije, med njimi tudi prostovoljni gasilci iz Gasilske zveze Mengeš. Ob 18. uri je še isti dan proti Železnikom na pomoč krenilo 5 gasilcev iz PGD Loka ter 4. gasilci iz PGD Mengeš z vozili GVM - 1 ter GVC 24/50. Dostop do Železnikov je bil izredno težak, saj so bile domala vse ceste, ki so vodile v mesto, bodisi poplavljene ali pa zasute z zemljo. potopne črpalke, zato so poprijeli kar za vedra in z njimi nosili vodo ter blato iz kleti. Uspešno so opravljali svoje delo vse dokler jih niso okoli 23. ure obvestili, da mengeški občini grozijo poplave, saj je Pšata močno narasla in ponekod že prestopila bregove, zato so se kar brez večerje takoj odpravili domov, kjer so posredovali še do zgodnjih jutranjih ur ter z deli nadaljevali še ves naslednji dan. V petek, 21. septembra 2007, se je GZ Mengeš še enkrat odzvala na klic »na pomoč« iz občine Železniki. V mestu je bilo po umiritvi razmer potrebno ponovno vzpostaviti normalne pogoje za življenje ter v tek spraviti nujno potrebne institucije, kot so zdravstveni dom in lekarna. Že v zgodnjih jutranjih urah je na pot krenilo tokrat še večje število gasilcev, 9 gasilcev PGD Loka in 7 gasilcev PGD Mengeš z voziloma GVM - 1 in opremo, ki so jo potrebovali pri sanaciji. Štab jih je tokrat poslal na najbolj prizadeto območje Železnikov - Racovnik, kjer so dobili nalogo, da se priključijo skupini gasilcev pri zdravstvenem domu in jim pomagajo pri »grobem« čiščenju kleti in omogočijo komunalnemu podjetju lažje črpanje blata iz notranjosti objekta. Po opravljeni nalogi so se odpravili do dveh sosednjih hiš in tam nadaljevali delo s čiščenjem kletnih prostorov ter odnašanjem uničenega pohištva iz stanovanj. 5 r Prebijanje vozila GVC 24/50 proti Železnikom. Ko so se nekako le uspeli prebiti v mesto, niso mogli verjeti svojim očem. Gromozanska količina vode in blata, ki je drla po ulicah in je ponekod segala tudi prek oken, je zalila hiše, kleti, odnašala avtomobile, ceste, mostove ter vse, kar je bilo na njeni poti, na žalost tudi človeška življenja. Življenje ljudi v Železnikih se je v nekaj urah spremenilo v pravi kaos. Gasilce iz naših dveh društev je krizni štab CZ, ki se je v tem času že formiral na kriznem področju, poslal na območje Dašnjice, kjer je bila njihova naloga predvsem črpanje vode iz kleti hiš in reševanje premoženja stanovalcev (prenos pohištva, reševanje vrednejših predmetov ipd.). Črpanje vode jim je močno oteževal mulj ter ostala umazanija, ki je neprestano mašila radi izražene potrebe po vodi za čiščenje, so se na pot, poleg GVM - 1, odpravili še z GVGP - 1 in GVC 24/50. »Smetišče avtomobilov«. Tokrat so večino dneva porabili za čiščenje prostorov čistilne naprave ter čiščenjem in ponovno organizacijo njene okolice (namestitvi kontejnerjev za odpadke, postavljanje tabel, čiščenje poti). Po opravljenem delu so se odpravili še v Racovnik, kjer so še pred večerjo očistili blato iz hiše, ki še ni bila očiščena in iz nje odstranili uničene predmete. Koordinacija dela in kasnejše čiščenje kleti (viden nivo narasle vode, do okenskih polic). Po kosilu je prišlo do manjšega organizacijskega kaosa v štabu. Med čakanjem na novo nalogo so tako čistili cesto skozi Racovnik, nato pa še izpraznili tamkajšnji muzej in predmete iz njega odnesli v višje ležeči skedenj, ki ni bil poškodovan. Ob poti nazaj domov bi težko spregledali kup do neprepoznavnosti izmaličenih avtomobilov, odstranjenih iz mesta in odloženih na travnik, na tako imenovanem »novem smetišču za avtomobile« ob poti ven iz mesta. V nedeljo, 23. septembra 2007, se je 10 gasilcev iz PGD Loka ter 3. gasilci PGD Mengeš ponovno odpravilo v Železnike. Za- Nedeljska ekipa v Železnikih. V pomoči pri delu v Železnikih je iz GZ Mengeš v treh dneh sodelovalo 38 gasilcev, ki so skupaj opravili 489 ur prostovoljnega dela, od tega 24 članov PGD Loka (315 ur) in 14 članov PGD Mengeš (174 ur). David Bizjak PGD Loka 15. MIHAELOV SEJEM V nedeljo zvečer, 30. septembra 2007, smo si organizatorji lahko oddahnili. »Pod streho« smo uspešno spravili jubilejni 15. sejem. Morda se komu čudno sliši, vendar vsi, ki sodelujemo pri pripravi in izvedbi sejma, ta trenutek čakamo, saj nam že pove, ali smo bili uspešni ali ne. Velikokrat so pozabljene vse težave, ki se grmadijo že v pripravljalnem obdobju kot tudi med samo izvedbo sejma. Velikokrat se sprašujemo sami, ali je vredno vsega našega truda, kljub uspešnemu zaključku? Tokrat se upravičeno sprašujemo, ali se bodo pobudniki in izvajalci incidenta v petek in soboto zvečer oglasili, ali se vsaj opravičili - predvsem ljudem, krajanom, ki so jim uničili ta večer? Verjetno pa pričakujemo preveč! Kot organizatorji se moramo opravičiti za neizveden ognjemet v soboto zvečer zaradi prepovedi ministrstva za promet in zveze, ki tako izvedbo prepoveduje v letalskem koridorju nad Mengšem in Domžalami. O tem mi kot tudi občina Mengeš do tega trenutka nismo bili seznanjeni. Tako tudi v bodoče ne bo več možno izvajati ognjemetov na tem področju. Pa se raje sprehodimo skozi dogajanje na 15. sejmu. Organizatorji smo se držali objavljenega dogajanja na sejmu. V petek zvečer so glasbeniki skupine Pop Design pod šotorom zabavali prek 500 obiskovalcev, kljub kislemu vremenu, ki je ves dan obdajal okolico. Sobotno jutro, ki je sledilo, je prineslo že prve žarke, tudi napoved je bila kar vzpodbudna. Stojničarji so tokrat do zadnjega 'štanta' zapolnili svoja mesta že pred 9 uro. Ob 9.30 je Mengeška godba naznanila slovesno odprtje 15 sejma. Slavnostni govornik je tokrat bil Štefan Borin, predsednik KD Mihaelov sejem. V govoru je orisal pot, ki jo je s sodelavci prehodil v minulem obdobju. Vsem, ki že 15 let zvesto sodelujejo s KD Mihaelov sejem, je predsednik podelil priznanja za zvestobo. Mengeš potrebuje tako prireditev, kar je v pozdravnem nagovoru potrdil tudi župan občine Mengeš Franc Jerič. Župan se je zahvalil za delo, ki so ga opravili člani MS in jim v zahvalo namenil umetniško sliko. Na otvoritvi so se mu pridružili tudi župani občin Domžale, Moravče in Vodice. Čeprav so se čez dan še ponujali oblaki, je program na sejmu tekel nemoteno. Morda so se mlade družine in ostali obiskovalci še najbolj razveselili vlakca, ki je vozil po okolici Mengša. Obiskovalci so napolnjevali sejemski prostor čez ves dan, vsi pa smo z nestrpnostjo pričakovali prijateljsko godbo iz Francije, kraja Zinswiller - Harmonie de Lusine, ki je svoj enourni koncert izvedla v večernih urah. Vsi smo bili prijetno presenečeni nad njihovo izvedbo, kar je pokazal tudi aplavz. Nedeljsko jutro smo začeli z intenzivnim čiščenjem šotora, ki so ga povzročili neodgovorni »mladci« v soboto zvečer in je opisano v uvodu. Ob 9. uri je bilo vse pripravljeno za slovesno sv. mašo, ki jo je daroval duhovnik - prošt Jožef Lap. Ob sodelovanju pevcev zbora sv. Mihaela in Mengeške godbe ter gorečih besed gospoda Lapa je obred počastil zavetnika Mengša. Ker v Mengšu je harmonika doma - brez harmonikarjev ni šlo. Sto-parji in harmonikarji sekcije MS so nas s svojim znanjem igranja na harmonike razveseljevali celo dopoldne. Skupen nastop pa je bila tista točka, ki mu je bil namenjen naš največji aplavz. Topel in sončen dan se je prevesil proti drugi uri, ko je bil napovedan sprevod starih vozil - od koles, motorjev, avtomobilov, do traktorjev in kmetijske mehanizacije. V povorki so poleg narodnih noš TD Mengeš sodelovale še tri godbe: francoska godba Zinswiller, godba Šentrupert in Mengeška godba. Težko je opisati vso povorko, ker pa je bil odziv gledalcev zelo pohvalen, menimo, da smo v veliki večini zadovoljili gledalce. Koncert vseh treh godb po povorki je vzdušje v šotoru dvignil na največjo mero, saj poslušalci enostavno niso pustili - predvsem Mengeško godbo z odra. To je posledica tudi kvalitete in programa, ki so ga izvajali. Predsednik MS Štefan Borin se je s priznanji zahvalil tudi petim stojničarjem, ki so redni gosti v 15-letni zgodovini MS. Prišel je večer in za organizatorje trenutek, ko je spet potrebno zavihate rokave in pripraviti prostor v stanje, kot je bil pred začetkom sejma. Na koncu naj gre zahvala sosedom za potrpljenje v teh dneh, Mengeški godbi s kapelnikom Primožem Koscem in organizatorjem gostovanja francoske godbe Francem Žunom, Veteranski godbi z Vinkom Sitarjem, Mengeškim in Topolskim gasilcem, sponzorjem, čistilkam in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnosti tokratnega 15. Mihaelovega sejma. VJ VLEČENJE VRVI NA LETOŠNJEM MIHAELOVEM SEJMU Člani Liste za občino Mengeš nikakor nismo pozabili na družabna srečanja, saj smo sestavili ekipo za vlečenje vrvi, ki je že tradicionalni dogodek Mihaelovega sejma. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo šest ekip. Bilo je zelo zabavno, med drugim je naša ekipa merila moči z žensko ekipo gasilk iz Topol. Po vseh dvobojih smo prišli v finale, kjer smo se pomerili z močno ekipo gasilcev iz Mengša. Dvoboj je bil zelo izenačen, tako da se je naša ekipa morala zelo potruditi, da smo na koncu zmagali. Takšni družabni dogodki so zelo dobrodošla popestritev siceršnjega delovanja naše liste, zatorej se jih bomo zagotovo udeleževali tudi v prihodnje. Bogo Ropotar, Lista za občino Mengeš in njen razvoj društva SREČANJE KOLESARJEV ČLANOV DRUŠTEV UPOKOJENCEV GORENJSKE REGIJE Društvo upokojencev Gorje je bilo v letošnjem letu organizator rekreativnega kolesarjenja članov društev upokojencev Gorenjske regije, v katero spada tudi Društvo upokojencev Mengeš. Na njihovo povabilo smo se tudi mi udeležili tega kolesarjenja in sicer 17 kolesark in kolesarjev. Zbrali smo se ob 6. uri zjutraj na parkirišču za kulturnim domom v Mengšu. Za prevoz smo se dogovorili z gospodom Slaparjem, ki je priskrbel tudi priklopnik, na katerega smo naložili naša kolesa. Kar hitro smo se pripeljali v Gorje, kjer so nas pričakali organizatorji in nam zaželeli dobrodošlico. Na štartnem mestu v Gorjah se nas je zbralo 75 kolesark in kolesarjev, članov društev upokojencev z Gorenjske. Startali smo ob 8. uri. Pot nas je vodila skozi vas Krnica po dolini Radovne do Krme, deloma po asfaltni cesti, nato po makadamu. Pri tem smo premagali 260 m višinske razlike. V Krmi pri Kovinarski koči smo imeli počitek s krepko malico in vročim čajem. Vračali smo se po isti poti, nato pa zavili v desno, kjer smo si ogledali eno od najstarejših kmečkih naselbin v Sloveniji, ki je v celoti zgrajena iz lesa in pokrita s skodlami. Ustavili smo se tudi pri zelo stari lipi. Njen obseg je tolikšen, da jo je komaj objelo 6 kolesarjev. Pot nas je nato vodila mimo spomenika NOB, kjer so vidne ruševine požgane domačije. Domačini so nam orisali dogodke iz vojnih časov. Po nekaj kilometrih smo prispeli do vasi Krnica. Tam smo se razdelili na dva dela, na tiste, ki so se odpeljali v Zgornje Gorje in ostale, ki smo se podali na še eno višinsko točko. Povzpeli smo se v strm klanec proti vasi Spodnje Laze in nadaljevali pot v Zgornje Laze. Prekolesarili smo 200 m višinske razlike, nato smo se spustili po strmem klancu navzdol do športnih igrišč v Spodnjih Gorjah ob cesti Gorje - Jesenice. Skupaj smo prekolesarili 50 km in premagali dva vzpona. V Spodnjih Gorjah smo se zbrali vsi, tudi tisti, ki so prišli s svojimi avtomobili, na družabnem srečanju. Pri športnih igriščih so nam Gorjani pripravili družabno srečanje z žrebanjem štartnih številk in z lepimi nagradami. Pogostili so nas z obilno malico in razveselili z ubranim petjem. Po tem uspešnem, prijetnem, športnem in družabnem srečanju smo se tako spoprijateljili, da smo se kar težko poslovili. Zahvalili smo se jim za odlično organizacijo in vodenje ter dobro razpoloženje. Rekli smo si tudi, da se vidimo prihodnje leto ob tako koristni, športni, družabni in predvsem zdravi prireditvi. Vodja kolesarske sekcije pri Društvu upokojencev Mengeš: Jože Niederwanger Študentski klub Domžale ČAS KOSTANJA IN KUHANEGA VINA JE TU! No, pa je dan oblekel že raznobarvno obleko toplih barv, ki jo sonček še vedno prijetno osvetljuje. Barve so edino, kar - poleg naših src - greje jesenski dan. A je lepo! Dnevi so vsak dan krajši, ura jih skuša slediti, a je precej neuspešna pri večnem jesensko-zimskem lovljenju^ Narava se tako počasi pripravlja na zimski spanec in na veliko ponuja sladke, sočne sadeže, da nas pred zimo še malo pocrklja. Zato se ne pustimo odgnati hladnejšim vetrovom in v skrivnost ovite noči ter ostanimo zunaj za odtenek dlje_ Narava se torej počasi odpravlja na daljši počitek in v ta namen pripravlja gostijo za vse, ki si jo želijo pospremiti v prijeten spanec. Za pogostitev nam je pripravila ogromno pečenega kostanja, kapljico kuhanega vina_ da pa bo zabava čisto prava, pa bomo še mi prislonili svoj lonček in poskrbeli, da ne bo manjkalo dobre glasbe, najboljše družbe in jesensko ležernega, a nasmejanega vzdušja! Toplo vabljen/a tudi ti! V torek, 30. oktobra, med 18.00 in 24.00, si pred klubskimi prostori nekako nepogrešljiv/a. Kostanjvinoinglasba žur je torej pred vrati! In da dokažemo, da je jesensko spanje predpriprava le medvedom ter, da je odhod iz domačih logov le v domeni ptic selivk, moramo priti prav vsi! Obljubljamo prijeten večerček pred dnevi brez dela. Drugače pa je jesenska idila super za ogled kakšnega dobrega filma - kopica takih bo na Mednarodnem ljubljanskem filmskem festivalu Liffe v Ljubljani, če ste pa bolj zapečkarji, pa bo izbor dobrih filmov tudi v klubskih prostorih! O vsem dogajanju in aktivnosti te bomo obvestili v Mesečniku, na RadiuHit ob ponedeljkih zvečer na Šodru, pa seveda na naši novostoječi spletni strani www. studentski-klub.si, kjer že lahko glasuješ za bend, ki bi gar ad/a slišal/a na letošnjem Brucovanju, ki se bo zgodil 22. novembra! Za vsa vprašanja smo dosegljivi na gsm številki 041 757 727, spletnih naslovih in kar v klubskih prostorih! Naj te le opomnim, da imaš kot član Študentskega kluba Domžale, ogromno ugodnosti tako v športnih aktivnostih, kot v ogledu le teh, pa tudi pri ogledu kulturnih dogodkov in še in še! Lepo se imej! Ana Strnad politika POROČILO 10. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ V četrtek 20. septembra je v sejni sobi Občinskega sveta (OS) oz. poročni dvorani Občine Mengeš potekala 10. seja OS. Na dnevnem redu je bilo tokrat potrebno obravnavati 17 točk, za kar so svetniki in svetnice porabili slabih šest ur časa. Sprejetju zapisnika prejšnje seje so sledila vprašanja in pobude svetnic ter svetnikov, katere si lahko preberete v Mengšanu. V naslednji točki je bil potrjen sklep o določitvi pravil za izrabo časopisnega prostora glasila Mengšan, ki je bil sprejet na korespondenčni seji 5. in 6. septembra 2007. Pod točko štiri in pet sta bila podana soglasja k povečanju obsega sredstev za izplačilo delovne uspešnosti za leto 2007 v ZD Domžale ter k izplačilu enkratne letne nagrade direktorju ZD Domžale v višini 70% dveh osnovnih plač direktorja iz meseca marca 2006, zmanjšanih za 2%. V naslednji točki je OS določil, da od 1.1.2008 cena predelave in obdelave organskih odpadkov za gospodinjstva znaša 8,7963 €/m^, cena zbiranja in odvoza organskih odpadkov iz gospodinjstev pa 7,4103 €/m^. Isti časovni rok je OS določil za pričetek ločevanja organskih odpadkov iz gospodinjstev v občini Mengeš. Tej točki so sledile določitve cen zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov iz gospodinjstev (7,2404 €/m^) ter negospodinjstev (12,4352 €/m^), odlaganja mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev (23,4614 €/m^) oz. negospodinjstev (35,1920 €/m'). Pod točko osem so svetniki/ce preložili odločanje o Sistematizaciji delovnih mest v Vrtcu Mengeš na naslednjo sejo. V točkah 9 in 10 sta bila v prvi obravnavi sprejeta Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju občine Mengeš ter Odlok o ravnanju z zapuščenimi in nepravilno parkiranimi vozili. Odlok o vzreji psov in obveznostih čistoče javnih površin ter cenik pogrebnih storitev pa sta bila umaknjena. V nadaljevanju seje je bil sprejet rebalans proračuna za leto 2007, smernice za izdelavo proračuna za leto 2008 in 2009 ter Načrt razvojnih programov za obdobje od 2009 do 2011. V zadnjih treh točkah dnevnega reda je OS po hitrem postopku sprejel tri odloke o javnih zavodih, in sicer Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno- izobraževalnega zavoda Glasbene šole Domžale, zavoda Osnovne šole Roje ter zavoda Vrtec Mengeš. Enajsta seja bo (je bila) tokrat v ponedeljek 22.10 2007. Urban Ropotar Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB!, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo volitev predsednika republike v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 21. oktobra 2007. VOLIŠČE 4.11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21, Topole VOLIŠČE 4.11.20 - SEMESADIKE MENGEŠ Prešernova c. 35, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragar-jeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sad-nikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica. VOLIŠČE 4.11.21 - DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš eš: Glavni trg št. : 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št.: 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43. VOLIŠČE 4.11.22 - SEJNA SOBA OBČINE MENGEŠ Slovenska cesta 30, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št.: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34. VOLIŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št.: 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št.: 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št.: 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.: 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št.: 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE 4.11.25 - VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št.: 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica. VOLIŠČE 4.11.26 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato. VOLIŠČE 4.11.27 - KMEČKI turizem BLAŽ Dobeno 9, Dobeno Dobeno VOLIŠČE 4. 11.902 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za invalide. VOLIŠČE 4. 11.903 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Republika Slovenija OKRAJNA VO LILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE Šifra : 041-4/2007 Datum: 29. 8. 2007 PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav. volitve NAME SE LAHKO ZANESETE. Spoštovani! Najprej bi se vam rad zahvalil za zaupanje, ki ste mi ga izrazili s podpisom pri podpori za predsedniško kandidaturo. Skozi predvolilni čas sem obiskal različne konce Slovenije in se ustavil tudi na vašem koncu. Moram pohvaliti razvojni napredek celotne regije in želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Slovenci smo v svojem razvoju, zlasti odkar imamo lastno državo že veliko dosegli. Naše preteklosti se lahko spominjamo s ponosom, v prihodnost pa zremo z zaupanjem. Naše vodilo v prihodnje mora biti dinamičen ekonomski in družbeni razvoj, ki bo omogočal povečevanje ekonomske blaginje in krepitev solidarnosti v družbi. Zato se bom kot predsednik zavzemal za politiko, ki bo navdihovala slehernega državljana in sleherno državljanko Slovenije k razvoju in uporabi vseh lastnih talentov v tem velikem prizadevanju. Samo s polnim angažiranjem vseh, ki je mogoče le v pogojih polne politične svobode, spoštovanja človekovih pravic in pravne države, lahko zagotovimo takšen razvoj. Predsednik mora pri tem imeti aktivno vlogo. Prispeval bom k spodbujanju podjetnosti in ustvarjalnosti, ki ju potrebujemo za nov razvojni ciklus. Ustvarjalnost moramo krepiti na vseh področjih - ekonomskem, znanstvenem, kulturnem, izobraževalnem in političnem. Zavzemal se bom za spodbujanje in priznanje dosežkov vseh, ki se v Sloveniji izkazujejo z ustvarjalnostjo. Večja ustvarjalnost pa zahteva tudi boljšo izobraženost. Seveda si bom kot predsednik posebej prizadeval na tistih področjih, na katerih naša Ustava nalaga predsedniku Republike pomembne in specifične naloge. Področje obrambe in nacionalne varnosti je takšno področje in nameniti mu nameravam posebno pozornost. Kot predsednik bom izboljšal prepoznavnost in povečal ugled Slovenije. Smo narod uspešnih, sposobnih, ustvarjalnih in marljivih ljudi s številnimi talenti, in na to moramo biti ponosni. Želim dvigniti kulturo dialoga v slovenskem političnem prostoru in s povezovalnostjo povrniti zaupanje v slovensko politiko. Kot predsednik si bom prizadeval za krepitev človekovih pravic za vse in vsakogar, zato bom dosledno spoštoval načela pravne države. volitve POROČILO O DELOVANJU LISTE ZA OBČINO MENGEŠ IN NJEN RAZVOJ V tem mesecu miniva leto dni, odkar se je naša lista z nosilcem liste županom. Francem Jeričem aktivno vključila v delovanje občine Mengeš. Prav zaradi tega se nam zdi pomembno, da vas, občanke in občane občine Mengeš, seznanimo z našim dosedanjim delovanjem. V tem času je bilo županu in občinski upravi s strani liste in naših svetnikov dano veliko pobud in vprašanj, podprli pa smo tudi vse tiste predloge ostalih svetniških skupin, ki pomenijo napredek in razvoj občine. Na tem mestu bi naštel le nekaj predlogov, ki so v večini že bili uresničeni: • ureditev sobe za vojne veterane • ureditev grbin • postavitev zaščitne ograje na šolski ploščadi • napeljava vode na pokopališču • ureditev otroškega igrišča v športnem parku • varna pot v šolo Veseli nas, da je občinska uprava prisluhnila našemu predlogu, naj se vse pobude in vprašanja svetnikov ter svetnic zbirajo ter spremljajo od pobude do realizacije le-te (Prvo poročilo smo člani občinskega sveta prejeli na septembrski seji). To se nam zdi zelo pomembno, saj nam uprava na ta način poda nekakšen »feedback«, katere zadeve so rešene, se rešujejo oz. se bodo rešile. Prav tako smo člani svetniške skupine Lista za občino Mengeš in njen razvoj izrazili podporo županu in občinski upravi pri reševanju prostorske problematike Vrtca Mengeš. Slednje je bilo eno izmed bolj perečih problemov, zaradi česar so se vsi akterji zelo angažirali pri rešitvi le tega. Prepričani smo, da je zadovoljstvo vseh staršev, ki imajo sedaj svoje otroke v novih prostorih Vrtca Mengeš, zelo veliko. Seveda je to pomenilo rebalans letošnjega proračuna, ki ga je naša lista v občinskem svetu tudi podprla. Vsi člani liste in svetniške skupine se bomo z županom Francem Jeričem še naprej trudili, da opravičimo vaše zaupanje, ki ste nam ga izkazali na lanskih lokalnih volitvah. Bogo Ropotar, Lista za občino Mengeš in njen razvoj OO LDS MENGEŠ SE JE UDELEŽIL SREČANJA V LUKOVICI V torek, 9. oktobra 2007, se je Lukovici v Čebelarskem domu sestal Severnoobljubljanski pokrajinski odbor, ki sta se ga poleg predsednikov in predstavnikov občinskih odborov udeležila tudi Katarina Kresal, predsednica LDS, in Dorian Maršič, generalni sekretar LDS. janje v stranki. Suveren nastop in obvladovanje predstavljenih tem je vsem prisotnim pokazalo, da se je vodenja stranke lotila resno. O prestopnikih in ustanoviteljih nove stranke, ki so bili iz vrst LDSa, ni želela zgubljati besed: »Mi bomo nadaljevali s svojo politiko, biti Na sliki: Boštjan Marinko, Katarina Kresal, Peter Gubanc in Roman Kalušnik Po uvodnem govoru Tonija Dra-garja, predsednika pokrajinskega odbora, je sledil gostiteljski pozdrav Francija Bernota, predsednika OO LDS Lukovica. V nadaljevanju je Katarina Kresal, predsednica, predstavila doga- občinski odbori izkoristili za dodatna vprašanja in pojasnila. Predstavnike OO LDS Mengeš, Petra Gubanca, predsednika, Boštjana Marinka, sekretarja in Romana Kalušnika, podpredsednika, je zanimalo, kako je z notranjo reorganizacijo, ali je že zaključena. Predsednica je po- jasnila: »Seveda, reorganizacijo smo zaključili konec poletja. Sedaj bomo nadaljevali z dobrimi odnosi, ki jih gojimo s poslansko skupino in mediji ter seveda s pripravo novega programa stranke.« Prijetno druženje se je zaključilo ob domači pogostitvi in zahvali gostitelju. OO LDS Mengeš strokovna opozicija, ki ima svoje mnenje in v vsebinske teme vključuje odgovorne, strokovne sogovornike.« Pohvalila je tudi strankinega kandidata za predsednika države Mitja Gasparija. Veseli ponovnega srečanja so SD MENGEŠ: OBISKAL NAS JE DR. TURK Našo območno enoto SD, v katero spada tudi Mengeš, je ponovno obiskal dr. Danilo Turk, od katerega smo v dobri uri druženja izvedeli veliko zanimivega. Na poziciji predsednika države je v ospredju diplomacija, kjer pa je, roko na srce, dr. Turk vse prej kot neizkušen. Omenili smo njegovo delo na pravni fakulteti. Tik preden se je odločil za kandidaturo, je zaključil s pisanjem učbenika Temelji mednarodnega prava. Izognili se nismo niti predsedovanju EU, kjer meni, da lahko pokažemo svojo hrbtenico. Kar se tiče podražitev, se dr. Turk zavzema za uskladitev plač in pokojnin z inflacijo. Od vlade pa pričakuje, da ne bo nadaljevala z inflacijo. Prav tako ima izdelano mnenje o visokem šolstvu, kjer s prihodom nove ministrice pričakuje izboljšanje in pravi, da naj se ne vsiljujejo rešitve, pač pa naj se jim pomaga. In za konec še pereča tema, ki zadnje čase v ospredje prihaja tudi v občini Domžale; privatizacija zdravstva. »Določena vrsta privatizacije je lahko dobra, a ne taka, kot je zdaj. Imeli smo dobro javno zdravstvo, ki ga ne smemo uničiti. Če bi to, kar je bilo dobro, ostalo, ni problema za privatizacijo.« M. A. Kegel politika KDO IN KAKO RAZPOREJA PRORAČUNSKA SREDSTVA? Pozdravljeni, občanke in občani! Ko prebiram glasilo občine Mengeš, se sprašujem, kako naj verjamemo obljubam in preverimo delo ljudi, ki vodijo občino Mengeš. Kako naj razumemo, da se prizadevajo za boljše počutje Ločanov, Topolcev in Do-bencev? Videti je, da bomo Mengšani večji del proračuna namenili za izgradnjo opevane večnamenske dvorane, ob čemer se nam odpira veliko vprašanj. Zanima nas, kdo bo prevzel krivdo, če se ne bo vse izšlo tako lepo, kakor se govori. V omenjeni dvorani naj bi se odvijale državne tekme, pri čemer se postavi vprašanje, kdo bo pri nas gostoval in igral za Mengeš; verjetno bo največ tekem ob otvoritvi. Kdo bo tako veliko dvorano vzdrževal po koncu mandata sedanje oblasti (bo dvorana sploh zgrajena ali bo ves projekt padel na nove ljudi, ki jim ta projekt ne bo prednostni, a bodo morali zanj nameniti večji del proračunskih sredstev?). Si upata na ta vprašanja odgovoriti podžupana iz vrst SLS in LDS, saj sedanjemu županu ne bomo mogli očitati njegovih napak in niti ne njegovi stranki, ker je nima (če ne bo ponovno izvoljen, se bo lahko enostavno umaknil s političnega prostora, saj je na volitvah nastopil z listo)? Naredite danes to, kar obljubljate; ne prenašajte projektov na naslednje mandate, saj s tem le nagovarjate ljudi k ponovni izvolitvi. Dokazati je treba, da je obljube možno uresničiti v primernem roku, kar ne pomeni v več mandatih. Nova dvorana naj bi bila potrebna, ker so v sedanji manjši telovadnici na Osnovni šoli Mengeš našli prostor za tehnični pouk. To ni upravičen razlog, saj bi rešitev lahko poiskali na podstrešju Osnovne šole, kjer so učilnice že in še bodo izdelane. Zavedajmo se, da imamo v okolici več večjih dvoran (v Komendi, Domžalah kjer se ukvarjajo s problemom, kako tako veliko dvorano ogrevati, komu jo oddajati, da bi pokrili vsaj osnovne stroške. Omenja se plezalna stena; kdo bo na njej plezal in prevzel na novo ustanovljeni plezalni klub - nekdo, ki je že v nekem društvu, ali človek s teoretičnim in praktičnim znanjem. Lahko se govori o plezalni steni in o velikem številu sedežev. Lahko jih je 1.420, na koncu pa jih bo 200, kar se bo opravičevalo s pomanjkanjem sredstev. Glavni krivec bo verjetno kar država, češ da za ta projekt ni namenila dovolj sredstev. Vprašajmo se tudi, če imamo za tako dvorano primerno lokacijo. Menimo, da ne, saj je treba dograditi cestno infrastrukturo, parkirna mesta ^ Kje bo pustilo avtomobile 1.450 ljudi? Igre dr- MENGŠANI NA ŠKRLATICI Na vrhu Škrlatice je bilo tudi letos, za prvega avgusta, slovesno. Tudi tokrat se nas je na vrhu zbralo veliko gornikov, kot običajno je bil z nami Janez Janša. Na vrhu je bila slovesnost ob 11-letnici blagoslovitve ponovno postavljenega križa, ki so ga pred drugo svetovno vojno postavili Skalaši, leta 1952 pa podrli neznanci. Lani smo se morali vrniti iz pogorja zaradi slabega vremena. Letos smo bili obdarjeni s svežino, meglicami, soncem in čudovitimi razgledi z vrha kraljice Julijcev. Štirje mengšani smo bili na vrhu, v dolini pri kapelici Sv. Cirila in Metoda, ki jo je po Aljaževih načrtih zgradil Aljažev klub leta 1928, pa so se nam pridružile še štiri Mengšan-ke. Res lepo druženje. Bog lonej k smo prjatli in na svidenje, je rekel Triglavski župnik France Urbanija. Na snidenje naslednje leto. Obiščite še: www.menges.sds. si in http://radio.ognjisce.si/ novice/zivljenje_radia/200707-31105154357657.php Tomaž Štebe Škrlatica 2738m (z desne): Jože, Janez, Tomaž, Andrej V Vratih z Mengšankami pred mašo za umrle gornike v kapelici sv. Cirila in Metoda žavnega kova bodo privabile ljudi iz vse Slovenije; če vzamemo, da se bodo v enem avtomobilu pripeljali štirje ljudje, potrebujemo približno 360 parkirnih mest, pa še prostor za novinarje in organizatorje. Od kje? Bomo zgradili garažno hišo, o kateri se bo govorilo šele takrat, ko bo dvorana že zgrajena, razlog pa bo, da dvorana ni napolnjena, ker ni dovolj parkirnih mest? Glede na to, da se v Kulturnem domu že dolgo odvijajo predstave in igre visokega kova (govorimo o Špasteatru), ne vemo, kaj pomeni argument, da sedaj potrebujemo posebno akustiko. V Občinskem odboru Mlade Slovenije se zavzemamo za dvorano, v kateri bi bilo mogoče brezhibno delovanje Osnovni šoli in ki bi bila dovolj velika, da bi vanjo pripeljali šolsko ligo. Športni dvorani za uspehe naših športnikov pa v Mengšu že imamo, to sta Fit top in Partizan, ki zadostujeta. Če bi hoteli večje dvorane, bi morali iskati drugo lokacijo; morda ob novozgrajeni obvoznici ... Kaj pa jezero v Pristavi? Dogovarjajo se o tem, kako bi ga poimenovali. Menimo pa, da so pred tem še pomembnejše naloge. Govorimo o sprehodu v naravi in prijaznem okolju, ki bi ga lahko ustvarili z nekaj napora odgovornih ljudi. Ni čas za vprašanje, kateri svetnik bo jezero poimenoval, ampak za vprašanje, kdo bo (po)skrbel za dostojno okolico, da bo primerna tako za starejše občane kakor tudi za sprehod z majhnimi otroki in da staršem ne bo treba vsak trenutek paziti, ali se bo njihov otrok poškodoval ob zavrženih smeteh. Izbrali smo ti dve točki, da opozorimo, da ni vse tako rožnato, kakor se prikazuje - da je v naši občini še veliko stvari, ki so bolj pomembne od gradnje dvorane. Denar bo treba racionalno razporejati, saj mengeški proračun ni jama brez dna; skromen je in zato potrebuje gospodarja, ki ga bo znal nameniti za javno dobro - za ljudi, saj je to denar vseh nas, davkoplačevalcev. OO M.Si Mengeš politika ZAKAJ ZABOGA JE TO LJUDSTVO TAKO NEZADOVOLJNO IN KRITIČNO? Na razpravo s pomenljivim naslovom gospe Oražem sem se odločila napisati svoje mnenje. Gospa blati zdajšnjo vlado z vsemi topovi, kar jih premore. Najprej prizna dobre gospodarske kazalce tej vladi, vendar v isti sapi pove za-služnost zanje predvsem bivši. Čeprav slednji nihče ni očital neprizadevanja za vstop v EU. Predvsem pravi, da bi se nam moralo poznati v naših denarnicah. Ja, seveda LDS je razpadla ravno zaradi prevelikega kapitalskega pohlepa in ker ni prenesla volilnega poraza, se je luštno razcepila v LDS, v društvo Zares in v stranko nepovezanih poslancev. Tako bodo na prihajajočih volitvah lovili glasove - bolje na treh šibkejših mestih kot na enem oslabelem. Tisto glede boljšega stanja v denarnicah se pa v moji družini kar dobro pozna. Trenutna Janševa vlada je omogočila, pravzaprav obrtna zbornica Slovenije je dosegla v pogajanjih z njo, da se dajatve za socialno varnost obrtnikov niso povečale v zastra-hujoče zneske, ki so nam jih napovedovali (mož je obrtnik, s.p.) in tako v svojem žepu kar nekaj prihrani. Sama sem trenutno brezposelna in ker imam štiri otroke (sem bila pridna, kaj?), mi je ta vlada omogočila plačevanje pokojninske dobe do desetega leta starosti najmlajšega otroka. Lepo. Še številka, ki jo lahko prihranim v svoj žep - 65 evrov mesečno. Nekaterim nič, drugim malo, meni pomeni veliko. Lahko se tudi zaposlim, če bo nuja. Seveda v Sloveniji še nimamo evropskih plač, sem pa začudena nad mladino, ki ni zadovoljna z neko povprečno plačo in raje 'meditira' na zavodu, preživljajo pa jih povečini starši. Problem nastane z izgubo slednjih, ko takšni raz-vajenčki največkrat postanejo pravi socialni invalidi. In takšne bomo zaman prepričevali v ta prave delovne navade. Žal. Všeč mi je pobuda za cenejši vrtec oz. plačevanje za prvega otroka, za vse nadaljnje bi bil brezplačen. Država bi končno nekaj konkretnega naredila za mlade družine, zato je tudi zadnji podatek o naraščanju rojstev razveseljujoč. Tudi pomoč v obliki subvencij pri reševanju prvega stanovanjskega problema je še kako dobrodošla. Tega, da bomo delali do poznih let in da bodo penzije vprašljivo visoke oz. nizke, ne more v tem trenutku napovedati nihče. Trg delovne sile je neusmiljen in tako je v vsej EU, katere člani smo. Glede ministra za zdravje pa le toliko. Čeprav je javno dokazal, da so se čakalne vrste zmanjšale, da garancij za operacijske mize ne izdaja on, da se napake onkološkega inštituta vlečejo že več let in da so za napake v gradnji pediatrične klinike krivi mnogi, ga opozicija interpelira skoraj na vsaki seji DZ. Tudi zaradi v nebo vpijoča primera smrti na urgenci v Celju in Ljubljani. Same napihljivke. Hkrati pa mu gospa Oražem očita preveč radodarnosti pri podelitvi zdravniških koncesij in se ne zaveda, da se je ravno ona, skupaj z občinskim svetom Domžale, najbolj udejstvovala pri tem. Ko je svoje dosegla, kar je za občino dobro, sedaj očita in se v parlamentu celo osmeši. Glede šolstva pa še vedno velja, da do vsakršne izobrazbe lahko pridejo tudi tisti iz najrevnejših družin. Še več, ravno sedaj je na novo določena štipendijska lestvica potrdila, da bo štipendije prejemalo še več dijakov in študentov kot lani, osnovnošolci do petega razreda devetleke pa imajo brezplačno izposojo učbenikov. Razveseljivo. Potem gospa omenja tisto pomenljivo pismo Adrijaine Starina - Kosem o vpletanju vlade v gospodarstvo. Kaj pa je povedala v njem? Naslovljenega na predsednika vlade ga je poslala vsem, razen njemu. Opoziciji se je zdela kost nekaj časa zelo slastna za glodanje, dokler ni zavržena obležala v pozabi. Tudi glede nadzora medijev res ne vem, če je merilo za nadzor premestitev novinarke Vide Petrovčič na drugo delovno mesto ali odslovitev karikaturista Franka Jurija. Objektiven novinar je zdržal v prejšnjih in lahko 'okomot' tudi v sedanji vladi. Kako pa si ljudje razlagajo samohvalo in vsesplošno blaginjo, v katero nas je prepričevala bivša vlada z dosti nižjim BDP in višjo inflacijo, si odgovorite sami. Oziroma vprašajte tiste novinarje TVS, ki so doživeli cenzuro s strani samega predsednika vlade - Ropa. Potem glede SOVE. Sova je nočna ptica. Je pa tudi vladna služba in če kdo, potem jo vlada nadzoruje. In ko se pokažejo take nepravilnosti kot so se, se imamo vsi 'navadni' državljani RS pravico vprašati, kam tudi odteka denar vseh davkoplačevalcev. Prav zanima me razplet te zgodbe, za katero do tega trenutka niti odvetnik Čeferin niti Podbregar, nimata časa. Seveda v prispevku Oražmove ni mnogih afer za časa bivše vlade, zato naj omenim samo nekatere: zloglasni falcon, afera SIB banke, Orion, ki je opeharil na tisoče ljudi, varovana stanovanja za starejše, za gradnjo katerih je temeljni kamen položil sam gospod Kučan - ljudje pa še vedno ne morejo vanje. No, vsaj en obliž na rano se je zgodil pred par dnevi, ko se je končala pravnomočna sodba (čeprav ji je grozilo, da bo zastarala) najbolj razvpitemu prejemniku podkupnine iz prejšnje vlade Borisu Šuštarju. Le kaj ga je odneslo v Kanado? Še glede Drnovška in bivšega liderja LDS. Je on predsednik Zaplane ali vseh prebivalcev - torej Slovencev? Zadnje časa malo poduhovljen in z očitki, da se samo z dialogi išče rešitve, s predsednikom vlade nikakor ne naveže pravega stika, odkloni glavni nagovor na državni proslavi ob njenem 16. rojstnem dnevu, si potem malo premisli, ko je že prepozno in bojkotira proslavo. Svojcev padlih za Slovenijo pa sploh ne sprejme. Ovrže in zanika vsako potezo vlade, dobrih gospodarskih kazalcev ne prizna. Ker menda ne vladajo pravi. Eno od rušenj te vlade je bilo tudi premeščanje zloglasnih Strojanovih. Dva kilometra proč od njihovega naselja sem v pogostih srečanjih z njimi živela 20 let, zato vem, kaj so tamkajšnji Ambrušani in okoličani doživljali. In teh ljudi Drnovšek že ne bo spraševal, kakšni kristjani da so. Ta vlada dela dobro. Tako kažejo vsi kazalci BDP in nizka stopnja inflacije. Vendar sedaj se bližajo predsedniške volitve. Seveda navijam za Peterleta, v vsakem drugem primeru pa nihče od do sedaj znanih kandidatov ne more biti slabši oz. tako nedržavotvoren kot ravno zdajšnji. Ana Jernejčič, Dobeno Prispevek Ane Jernejčič je odgovor na v julijski številki objavljen članek Cvete Zalokar Oražem z naslovom Zakaj zaboga je to ljudstvo tako nezadovoljno in kritično? Prispevek je bil kot odgovor sklano z Zakonom o medijih predolg in zato ga v dogovoru z avtorico objavljamo skrajšanega v tej številki. kultura 17. DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V MENGŠU MOZAIKI NA POKROVIH JAŠKOV CESTNE KANALIZACIJE SLAVJE V DONJEM VAKUFU Letošnji dnevi evropske kulturne dediščine so bili v celoti posvečeni pred 50 leti umrlemu največjemu slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku. Plečnik je namreč priznan klasik arhitekturnega ustvarjanja 20. stoletja. S svojo arhitekturo išče, raziskuje in tudi najdeva odgovore na temeljna vprašanja človekovega bivanja v prostoru. Neprecenljivo bogastvo oblik in duhovnih vsebin izražajo njegovi prostori in njihove lupine, je zapisano v uvodu kataloga prireditev. Vse namreč, kar oblikuje Plečnikova roka, izžareva duha velikega arhitekta in umetnika. Tudi najrazličnejša gradiva, med katerimi so kamen, les, glina, železo in druge kovine, pa tudi beton, tekstil, papir ob njegovi ljubeči ustvarjalni sili zažarijo v svoji izjemni plemenitosti. Mestni muzej Mengeš se je tudi letos vključil v ta vseslovenski projekt, ki ga vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Plečnik je namreč v svojem poznem obdobju ustvarjal tudi v Mengšu. Njegovo delo sta KRSTILNICA in SPOVEDNA KAPELA v farni cerkvi sv. Mihaela. Izdelal je tudi načrta za obnovo nekdanje kaplanije in ponovno postavitev Marijinega stebrastega znamenja, ki je nekdaj stal na Glavnem trgu - načrta nista bila uresničena. Z dvema likovnima delavnicama smo 21. in 28. septembra 2007 poustvarjali Plečnikove okraske v mozaiku. Delali smo na ploščadi pri spomeniku Franca Jelovška. Avtorja te izvirne zamisli o izdelovanju mozaikov na pokrovih jaškov cestne kanalizacije sta Peter Škrlep in Viljem Marjan Hribar. Po pripravljenih predlogah Plečnikovih okraskov iz krstilnice in spovedne kapele ter iz drugih njegovih načrtov, ki jih hrani Mestni muzej Mengeš, smo pod mentorstvom obeh avtorjev po posebni metodi izdelali res lepe mozaike. Pri tem delu so sodelovali otroci, dijaki, študentje in tri mlade družine. Okrogli litoželezni pokrovi so svojo dolgočasno in večkrat klavrno podobo zamenjali s Plečnikovim okrasjem. Ker sta bili delavnici na prostem, smo imeli veliko zvedavih gledalcev, ki so bili navdušeni nad spretnostjo mladih udeležencev. Številne obiskovalce smo usmerili tudi v mengeško cerkev, da si ogledajo izvirne Plečnikove mojstrovine. V soboto 29. septembra ob 10. uri smo namestili z mozaiki okrašene pokrove jaškov na pločnik vzdolž Slovenske ceste in tako odprli prav posebno stalno razstavo. Janez Škrlep Folkloristi iz Mengša smo, ob odprtju obrata podjetja LIMATO d.o.o. v Bugojnu v Bosni in Hercegovini, dobili povabilo za nastop. Temu smo se seveda z veseljem odzvali, saj je to izvrstna priložnost za druženje in sprostitev po vsakodnevnih obveznostih ter seveda za spoznavanje novih krajev, ljudi in njihovih običajev. Zbrali smo se v petek, 28. septembra, popoldan in se v družbi Tomaževih sorodnikov in prijateljev s posebnim avtobusom odpeljali proti Bosni. Čeprav smo prispeli na cilj šele po sedmih urah vožnje, je le-ta ob prepevanju in kramljanju hitro minila. Ob prihodu v Donji Vakuf so nas domačini, kljub pozni uri, prijazno pričakali s pravimi bosanskimi čevapčiči. Naslednji dan je bil naš. Dopoldan so se v nogometu pomerili Tomaževi prijatelji iz Slovenije in Bosne. Seveda smo navijali za naše in res so zmagali. Pokukali smo tudi v trgovine, kjer smo našli marsikaj lepega tako zase kot za naše najbližje. Popoldan pa smo se odpeljali v 10 km oddaljeni Bugojno, kjer je bila slovesna otvoritev obrata LIMATO d.o.o. Kulturni program smo oblikovali skupaj s tamkajšnjimi folkloristi, s katerimi smo še pozno v noč popestrili tudi praznovanje Tomaževega rojstnega dne. Za prijetno vzdušje so seveda poskrbeli tudi domačini, z našim »taksistom« Samirjem na čelu. Tomaža ne poznam prav dosti, pa vendar lahko zapišem, da je človek dobrega in velikega srca. Prav zato želim, da mu uspe tam doli. V imenu folklorne skupine Svoboda Mengeš in v svojem imenu se Tomažu za povabilo in gostoljubje iskreno zahvaljujem. Lidija Ropotar Naj bo zgornji članek hkrati tudi povabilo za vpis novih članov k našemu društvu. Z veseljem vabimo vse, ki radi plešete, pojete in v prijetnem druženju enkrat tedensko pozabite na vsakodnevne skrbi, da se nam pridružite. Dobivamo se ob torkih, od 20.30 do 22.00 v plesni sobi nad knjigarno Frema. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. št. 031/ 335-362- Zoran in 031/393-161-Edo. Folkloristi iz Mengša kultura LITERARNI VEČER Miklavž Ocepek: IZGUBLJENI SVET Literarni večer smo organizirali v spomin na prijatelja in sodelavca Miklavža Ocepka, preminulega v letu 2005, katerega knjigo Zapuščeni svet sta društvo Apokalipsa in Ministrstvo za kulturo RS izdala letos. Predstavitev knjige Zapuščeni svet je zbirka petih esejev Miklavža Ocepka, rojenega Mengšana. Predstavitev je ob KUD Apokalipsa organizirala ZKD Občine Mengeš s pomočjo donatorskih sredstev Občine Mengeš, OO SLS Mengeš in podjetja PULMODATA d.o.o. Na sliki: Primož Repar, Iztok Osojnik, Janko Rožič, Martina Soldo in Meta Kušar. Gosti večera so vsa leta - od začetka delovanja društva Apokalipsa - sodelovali z Miklavžem, saj je bil ne le dober sodelavec KUDa Apokalipsa in prijatelj, temveč med drugim tudi idejni pobudnik filozofskega simpozija, ki smo ga letos uspešno organizirali in bo potekal v Škocjanu v okviru Mednarodnega srečanja založnikov in avtorjev (ki smo ga poimenovali prav po Miklavžu Ocepku). Besedila filozofskega simpozija se navezujejo na problematiko globalizacije in pojma solidarnosti; na njem sodeluje več avtorjev iz Slovenije in tujine. Mengšani Miklavža nismo dobro poznali. Dve leti po njegovi smrti odstiramo tančice njegovega bivanja. Kot so nam povedali ta večer vabljeni, nam je zapustil neprecenljiva razmišljanja v filozofskih razpravah, ki so berljiva in razumljiva vsakomur, ki bo knjigo vzel v svoje roke. Večer je s pridihom spontanosti vodila pisateljica in pesnica Meta Kušar. V glasbenem programu sta sodelovali pianistka Nana Weber in sopranistka Bernarda Plavec. Jože Vahtar Ivan Sivec: PISATELJ SE TRIKRAT PREDSTAVI Eden najbolj plodnih slovenskih pisateljev, Mengšan Ivan Sivec, je v svoji karieri izdal že 80 knjig. Zadnje tri, ki so izšle v letošnjem letu, je v prijetnem okolju Repanškove galerije predstavil v začetku meseca oktobra. Slikanica Abeceda se potepa, katere izvrstna ilustratorka je Tina Švajger, pisateljeva snaha, Jutri bom umrl, zgodba za mladostnike in Kamen nad gladino, ki je namenjena odraslim, so tri čudovite pridobitve za domače knjižne police. Slikanica, kjer se na potepu predstavi vseh 25 črk slovenske abecede, podprta z ilustracijami Tine Švajger, bo zagotovo navdušila vse najmlajše. Tudi pisateljev slog je vse prej kot zanemarljiv, tudi ko gre za najmlajše. TRI NOVE KNJIGE Finta v levo, Faktor X in Blišč iz sveta mode in kreatorjev so dobile še eno »sestrico« - knjigo za mlade z naslovom Jutri bom umrl - Izpoved ljubljanskega frajerja. Pretresljiva zgodba ljubljanskega mladeniča, ki ne dovoli, da jo daste iz rok, preden pridete do presenetljivega konca. Kamen nad gladino pa je biografski roman o življenju in delu evropsko razgledanega jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki so mu ljudje marsikdaj delali krivico. Kopitarjevo znanstveno delo z življenjem vred je kar kričalo po knjižni predstavitvi, ki bi ga razumeli prav vsi ljudje, z iztočnico in pojasnilom Prešernovega soneta Le čevlje sodi naj Kopitar, je zapisal pisatelj. Predstavitev treh knjig je, kot sem že omenila, potekala v Galeriji Repanšek v Volčjem Potoku, pisatelju pa sta družbo delala tudi ilustratorka in kantavtor, publicist in slavist Tomaž Domicelj, ki je v dobri uri spretno povezoval svoje delo s Sivčevim. Vse tri knjige so izšle pri založbi Ico. TRETJI NAJBOLJ BRAN PISATELJ Za konec pa še nekaj statistike, ki je, glede na uspešno delovanje Ivana Sivca, ne gre zanemariti. V prvih devetih mesecih leta 2007 je bilo v knjižnicah izposojenih kar 28.774 njegovih knjig. Glede na podatke je Ivan Sivec tretji najbolj bran slovenski pisatelj. Njegove najuspešneje knjige so: 1. Zadnji mega žur (1102 izposoje), 2. Noč po mega žuru (1050) in 3. Dopust s taščo (940). Glede na prvi dve mesti smo lahko prepričani, da bo tudi knjiga Jutri bom umrl, ki spada v isto kategoriji, vsaj takšna uspešnica, medtem ko knjiga z naslovom Dopust s taščo preseneča na tretjem mestu. Prav zanimivo bi bilo videti, kdo si bili bralci, ki so si knjigo izposojali ^ DALMATINSKE IKONE V župnišču na Šenturški gori je bila septembra na ogled razstava ikon od 13. do 18. stoletja, ki so bile poslikane v dalmatinskih cerkvah na celini in otokih. Vsi, ki so si tam razstavo ogledali - med njimi tudi mengeški župan Franc Jerič, so predlagali, da bi to razstavo prenesli tudi v Mengeš. Po posredovanju župana je grad Jablje in z njim ministrstvo za zunanje zadeve postalo gostitelj te razstave. Žal zelo kratke postavitve, teden dni v času od 4. do 10. oktobra 2007. Odprtje razstave so pripravili v sodelovanju s Tatjano Ferenga in Borisom Grkovićem. V kulturnem programu so sodelovali flavtistka Anja Burnik, violinist Vasilij Melnikov in Nataša Jerič Vrhovnik. Navzoče sta pozdravila župan občine Mengeš Franc Jerič in v imenu ZKD Občine Mengeš Jože Vahtar. Vse navzoče je prijetno presenetila tudi akustika novega prostora (prostor nad poročno dvorano z Jelovškovimi freskami), kot izvedba kulturnega programa, ki se je v celoti zlila z duhovnostjo postavljene razstave. Urška Vahtar kultura ZGODOVINSKE OSEBNOSTI: FRANC JELOVŠEK - baročni slikar Slava njegovega imena je daleč presegla meje rojstnega kraja Mengša. Franc Jelovšek je zapisan v svojo častitljivo in bogato zgodovino z velikimi začetnicami. V Mengšu mu je steklo življenje 4. oktobra 1700, končalo pa se je v Ljubljani 31. maja 1764. Franca Jelovška štejemo med največje umetnike 18. stoletja Jelovškovo delo: "Odrešenik" na Slovenskem in gotovo je najpomembnejši slovenski baročni freskant. Kot sin organista in mežnarja je prvi slikarski pouk dobil pri slikarju Janezu Mihaelu Rainbaldu v Ljubljani in se tako leta 1729 preselil iz Mengša v Ljubljano in že naslednje leto postal ljubljanski meščan. Jelovškove freske v ljubljanski šempeterski cerkvi, v Grobljah, na Skaručni, zadnji dve celo v mengeški soseščini, in na štajer- ski Sladki Gori, če jih omenimo le nekaj, so mojstrovine iluzionistič-nega slikarstva. Jelovšek ni bil le freskant in izdelovalec oltarnih podob. Risal je osnutke za oltarje, na primer za oltar v Komendi, podobice in bratovščinske diplome, izdeloval je kulise za slavnostne sprejeme in tapete za gradove. Bil je umetnik širokega ustvarjalnega razpona, vključen v veliki program baročnega razcveta Slovenije. SLIKAR JANKO TESTEN IZ LOKE (1897-1984), SLOVENSKI CHAGALL PREGLEDNA RAZSTAVA OB SLIKARJEVI 110. OBLETNICI ROJSTVA Zaprtim v svoje miselne, čustvene in duhovne svetove bi se zgornji naslov, brez vživetja v likovna dela frančiškanskega brata, ki je pretežni del svojega življenja preživel v dalmatinskih samostanih, zdel daleč pretiran. Res je, Testen je bil samouk, a bil je slikarski genij. V samostanih je sicer opravljal različne posle in bil zelo redkobeseden. Njegov temeljni način izražanja je bilo slikarstvo, ki je izjemna in svojevrstna ekspresionistična likovna govorica, tenkočuten izraz doživljanja narave, ljudi, odrešenjskih skrivnosti in umetnikove globoke pobožnosti. Skozi svoje dolgo ustvarjalno obdobje se sicer srečuje z akademskimi normami likovnega izražanja in jih v obdobjih večje negotovosti tudi posnema, vendar kot umetnik zažari, ko se, prežet z globokim mističnim doživljanjem, v risbi, barvah in kompoziciji podredi le zakonitostim navdiha. Temeljita predstavitev Testenovega dela v monografiji, ki je v slovenščini še nimamo, je velik dolg slovenske umetnostnozgodovinske stroke do umetnika. Ob takem patološkem odnosu do genijev našega naroda ni čudno, da je tudi Testen bolj poznan in cenjen v tujini kakor v Sloveniji. Mestni muzej Mengeš je skupaj s Kulturnim društvom Franca Jelovška Mengeš in Kulturnim društvom Antona Lobode iz Loke postavil pregledno slikarsko razstavo del Janka Testena ob 110. obletnici njegovega rojstva. Pri zbiranju slikarjevih del so bili posebno zavzeti Jože Brojan ter Testenovi sorodniki v Loki in Ljubljani. Razstavljeno jih je bilo kar 85 - največ doslej - iz obdobja od leta 1942 do slikarjeve smrti leta 1984. Pri odprtju razstave je oblikovala glasbeni program harfistka Bronka Mišič Prinčič. S svojo glasbo je uglasila tudi nas in nam omogočila lažje doživljanje Testenovega slikarstva. Razstava je bila v Galeriji mežnariji na ogled med 27. septembrom in 6. oktobrom 2007. Zaradi napovedanega obiska učencev Osnovne šole Mengeš je bila izjemoma odprta še 10. oktobra. Janez Škrlep STRAHOVI IZ BUČ Na Slovenskem naj ne bi izdelovali strahov iz buč in strašili na predvečer praznika vseh svetih ali dneva mrtvih, kakor to počno Amerikanci in še nekateri, predvsem številni skomercializirani posnemovalci vsega tujega. Po stari navadi pri nas to počnemo takrat, ko so zrele buče. Nekdanji režim je večidel vse njive okrog Mengša (seveda tudi drugod po Sloveniji) podrža-vil in tako je pestrost pridelave številnih poljščin izginila, med njimi tudi buč. Le malokdo jih še prideluje na svojem vrtu. Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš je pred desetletjem med prvimi v Sloveniji obudilo ta stari običaj in ga uvrstilo med svoje redne dejavnosti. Vrsto let so člani društva od mentorjev likovnih delavnic kar po pošti prejemali bučno seme, da bi si za jesenske strahove sami pridelali buče. Nekateri to leto za letom počno, drugi pa bučno seme pojedo, saj ga nimajo kje posejati. Letošnjo delavnico strahov sta društvo in Mestni muzej Mengeš pripravila skupaj z Osnovno šolo Mengeš v okviru praznovanja dneva otroka 3. oktobra. Buče smo pripeljali s kmetije pri Kocjanu s Sv. Lenarta na Krvavcu. Kakor pri vseh drugih delavnicah in dejavnostih je bila udeležba tudi tokrat množična. Učenci in njihovi starši so skupaj z mentorji muzeja in društva naredili številne strahove in glede na dobro razpoloženje ti niso bili tako strašni. Bilo je veselo in zabavno, seveda pa so tekli pogovori tudi o uporabi buč v zdravi prehrani. Nekatere mamice poznajo premnoge kuharske recepte, tako da buče gotovo niso le za okras ali prašičjo hrano. Še isti večer so s čajnimi svečami razsvetljene prazne bučne glave strašile po mengeški občini. Janez Škrlep DRUGI GRAND-PRIX LOKE PRI MENGŠU V GOKARTU-KRŠKO 2007 Dirkaška žilica nam v Loki ni dala miru, zato smo 14. septembra 2007 dodobra napolnili avtobus in se odpeljali v Krško na letos že drugo dirko v gokartu. Trideset prijavljenih »Šu-maherjev« je bil lep obet za dobro in napeto dirko. Lepo vreme nam je šlo na roke, dobrega razpoloženja nam ni mogla pokvariti niti manjša zamuda zaradi prometne konice. Žrebanje skupin smo opravili kar v avtobusu. Vsaka skupina je štela deset dirkačev. Na zakupljenemu dirkališču v Krškem smo vsi najprej opravili z uradnim treningom, potem so prišle na vrsto kvalifikacije za štartni položaj na dirki. V želji dirkačev prevoziti progo čim hitreje, smo se gledalci (tekmovalci) zelo zabavali in se dodobra nasmejali izletom dirkačev z steze ali manjšim trkom. Zvezda kvalifikacij pa je bil seveda Sebastjan Juhant-Sebo, ki je uprizoril par piruet na stezi in izven nje.(op.p. za nagrado smo poimenovali šikano po njem). Potem se je začelo zares z dirko v prvi skupini. Zaradi množičnega trka in poškodovanega bolida je žal moral odstopiti Tomaž Šinko, ki je veliko obetal v kvalifikacijah. Po odstopu spomladanskega zmagovalca Evgen Agapita si je zmago priboril Marjan Vrhovnik (v Loki bolj znan kot Kralj podkev). Poleg njega so se v veliki finale še uvrstili Marko Testen, Tine Kolenc in Bogo Ropotar. Zmagovalec druge skupine je suvereno postal Peter Rožman pred Kristjanom Habatom, Kojtererjem in Matevžem Dolinškom. V tretji je slavil Alen Vrhovnik pred Robertom Gorjupom, Mirsadom Kličičem in Bizjakom. V velikem finalu, kjer so se pomerili najboljši po skupinah, pa se je vrstni red krepko spremenil. Največ je pridobil Robert Gorjup, ki je z divjo vožnjo prišel iz šeste pozicije na drugo. Največ smole je imel najhitrejši v skupini Marjan Vrhovnik, ki je s prvega štartnega položaja padel na nehvaležno četrto mesto. Zmagal je suvereno Peter Rožman, pred Robertom Gorjupom in Tinetom Kolencem. Vsi so bili nagrajeni s pokali in šampanjcem, kot se to spodobi na takšnih dirkah. Za organizacijo si posebno zahvalo zasluži Janez Pirnat, ki je ob rahli pomoči ŠD Loka pripomogel k izpeljavi dirke. Zahvala gre tudi šefoma gostiln Vulkan in Pr Jakov Met, ki sta poskrbela za prehrano. Spomladi pa spet v Krško _ Matjaž Anžlovar ODPRTO PRVENSTVO LOKE V TENISU Kot že vsako leto do sedaj je tudi letos športno društvo Loka organiziralo teniški turnir med posamezniki. Turnir je potekal v soboto, 15. septembra 2007, na teniških igriščih v Mengšu. Ob lepem sončnem vremenu se je zbralo dvanajst tekmovalcev, ki so se pomerili med seboj, med njimi pa je bila letos prvič tudi predstavnica nežnejšega spola. Dvoboji so potekali po principu izpadanja, vsak poraženec pa je imel še možnost igranja v t.i. tolažilni skupini. Tako je vsak izmed tenisačev odigral najmanj dve partiji. Že prvi dvoboji so postregli z lepim tenisom, kar pa se je v nadaljnjih kolih le še stopnjevalo. Vsi dvoboji so bili izjemno napeti, še najbolj pa je izstopal polfinal-ni dvoboj med edino tenisačico Sašo Dremelj in večkratnim zmagovalcem odprtega prvenstva Loke Matjažem Lobodo. Po razburljivem in maratonskem dvoboju, v katerem je bilo moč čutiti izjemno željo po zmagi, je daljši konec potegnil izkušenejši in psihično močnejši Matjaž Loboda. Drugi, za gledalce malo manj atraktiven polfinalni dvoboj pa je potekal med Romanom Jagričem in Marjanom Mušičem, v katerem je gladko zmagal slednji. V finalnem dvoboju je po uri in pol igre Matjaž strl odpor favoriziranega Marjana in tako spet postal prvak OP Loke. V igri za tretje mesto je Saša brez težav premagala Romana in se tako veselila uvrstitve na zmagovalni oder. Za odlično jedačo je skrbel naš Slavko, za pijačo pa prijazna natakarica Teniške sekcije Tina. Obema lepa hvala. Velik aplavz si zaslužijo tudi vsi obiskovalci, ki so glasno navijali za svoje favorite ter seveda vsem tekmovalcem, brez katerih tega športnega dogodka nikakor ne bi bilo mogoče izpeljati. Največja zahvala gre tudi Teniški sekciji Mengeš in njenemu predsedniku Marjanu Mušič, ki nam je omogočil brezplačno igranje na njihovih igriščih. REZULTATI: 1. mesto: Matjaž Loboda 2. mesto: Marjan Mušič 3. mesto: Saša Dremelj Alen Vrhovnik šport ŠESTO MESTO NA VZTRAJNOSTNI DIRKI V AVSTRIJI Ekipa SLO-Racing Teama De-pala vas se je 6. oktobra 2007 ponovno udeležila vztrajnost-ne dirke z mopedi, ki je tokrat trajala 5 ur po zelo težavni, mokri in pravi kros progi. Tovrstno tekmovanje (Mopedren-nen) prirejajo dvakrat letno v Eichberg- Trautenburgu blizu Leibitza. Pravila tekmovanja so, da je letnica izdelave motorja starejša od leta 1990, delovna prostornina agregata ne sme presegati 50 ccm, ne sme imeti več kot štiri prestave in mora imeti zračno hlajen cilinder. Na dirki smo tokrat že drugič nastopili z okvirjem motorja Tomos ATX. Zaradi težav z vzmetenjem na prejšnji dirki smo zamenjali prednje amortizerje z močnejšimi, ki so tokrat zdržali vse skoke med tekmo. Tokrat smo želeli preizkusiti odprt zračno hlajen cilinder znamke Tomos 15 SLC, ki naj bi motorju prinesel 6 konjskih moči, s tem pa bi bili lahko konkurenčni tudi najboljšim mopedom na dirki. Vsa prizadevanja in priprava samega agregata so padla v vodo takoj po tehničnem pregledu, vsega skupaj le 20 minut pred dirko. Ob zadnjem krogu treninga nam je odpovedal menjalnik na motorju in mislili smo, da je to za nas konec dirke, še preden se bo sploh začela. Sreča v nesreči je bila, da smo imeli s seboj še agregat, s katerim smo peljali prejšnjo dirko (APN 6). Ta agregat ima komaj 2,5 konjskih moči, vendar pa je zaradi prisilnega hlajenja mnogo bolj vzdržljiv in primernejši za progo, po kateri smo vozili tisto soboto. Kakorkoli, odločitev je padla in tako smo vsega skupaj komaj 15 minut pred startom bolj ali manj panično začeli z menjavo agregata. Ob začetku tekme še nismo bili gotovi in tako smo iz minute v minuto izgubljali kroge, ki v končni razvrstitvi odločajo o mestih posameznih ekip. Preden smo šli lahko na progo, smo morali še enkrat na tehnični pregled in nato se je z zaostankom kakšnih štirih krogov tudi za nas pričela pet-urna dirka, ki jo je začel Damjan Dajčar. Po kakšni slabi uri smo opravili prvo menjavo in istočasno je bili deležni v Avstriji, zahvalili več kot dobrodošlim sponzorjem Igorju Jermanu ter njegovi ekipi YART 7 s šefom Mandyjem na čelu. Po uspešno zaključeni dirki bi se člani ekipe SLO-Racing Te-ama Depala vas radi zahvalili še Bistro KIWI - Depala vas, Mirku Dimcu, ki polaga vse živo ter DZRJ Simon Robič Domžale. Maks Merela še popravili nekaj malenkostnih napak, ki so bile posledica hitre menjave motorja. Drugi voznik sem bil Maks Merela in tretji Mitja Gorta. Ker smo dirko začeli z zamudo, smo s kar najboljšo vožnjo hoteli čim več nadoknaditi. Tako smo že v prve pol ure izmed 41. udeležencev zasedali 22. mesto in nato iz ure v uro plezali po lestvici navzgor. Nadaljevanje dirke je za nas potekalo brez večjih težav in tako smo po petih urah, enkratnemu dolivanju goriva in petih menjavah voznikov naredili natanko 100 krogov in tako pristali na odličnem 6. mestu. Če bi dirko začeli pravočasno, bi lahko pridobili še dve mesti, vendar pa se zaradi začetnih težav in sreče, da smo sploh lahko peljali, na to nismo preveč ozirali. Dejstvo je, da so avstrijski mopedi, ki posegajo po najvišjih mestih, pripravljeni več kot odlično, kar jim seveda omogočajo dobri sponzorji. Po dirki se je govorilo, da je priprava zmagovalnega agregata znamke Puch stala kar okoli 3.500 evrov, kar pa je precej izven našega dosega. Vsekakor smo bili - navkljub vsem težavam - s 6. mestom med 41 nastopajočimi več kot zadovoljni, tako da se bomo teh dirk še udeleževali. Če smo katerega od bralcev spodbudili k tovrstnemu dirkanju, ki je mimogrede verjetno najcenejše pravo dirkanje z motorji, naj se nam oglasi in lahko prihodnjič z okrepljeno posadko skupaj napademo avstrijsko (Puc-hovo) konkurenco. Ob koncu bi se radi za vso organizacijo in gostoljubnost, ki smo - / . • ». t ZMAGA ODŠLA NA HRVAŠKO! Na 4. odprtem prvenstvu Mengša v namiznem hokeju je prvo mesto osvojil Kristijan Ćurković, član zagrebškega kluba SHK Kit. Vsaka zgodba se prej ali slej konča, tako je tudi z večnim premagovanjem sosedov Hrvatov v namiznem hokeju. Izgovori, da se je sezona šele dobro začela in še ni prave forme, niso na mestu. Kristijan je sicer po rednem delu bil samo tretji, v izločilnih bojih pa nato zasluženo premagal naša aduta Jaka Škrlepa in Bernarda Rjavca, ki sta na koncu osvojila 2. oz. 3. mesto. Turnir, ki šteje tudi za Slovenski pokal, je bil odigran 6. oktobra 2007 v preddverju KD Mengeš, organiziral ga je domači klub NHK Mengeš v sodelovanju s Špasteatrom in Kulturnim društvo Franca Jelovška Mengeš Več na spletni strani http://nhklub-menges.si. Za NHK Mengeš, Bernard Škrlep Zmagovalna trojica (z leve): Jaka Škrlep (NHK Mengeš), Kristijan Ćurković (SHK Kit), Bernard Rjavec (NHS KŠK) obvestila SISTEM JAVNEGA ALARMIRANJA V času, ko je bilo zaradi hitro naraščajočega potoka Pšate pričakovati, da bo vodni val ogrozil nekatere dele Mengša, je bila na gasilskem domu v Mengšu sprožena sirena, ki je opozarjala na nevarnost poplav. Pri tem smo v kasnejših razgovorih z občani ugotovili, da marsikdo ne pozna alarmnih znakov, zato tudi ne ve, kaj naj v danem trenutku stori. Ni namreč vsak zvok sirene namenjen akti- viranju gasilcev; znaki za alarm so namenjeni tudi opozarjanju in obveščanju občanov na grozečo nevarnost. Zato priporočamo, da ob zvoku sirene vključite radio ali TV, kjer bo podano navodilo občanom, kako postopati ob posameznih primerih alarma. Tako so bila ob nedavni vodni ujmi prek radia Hit in Vala 202 posredovana sporočila prebivalcem občine Mengeš o prihajajočem vodnem valu, da bi lahko še pravočasno sprejeli ukrepe za zmanjšanje škodnih posledic. Sirena je namreč vedno manj pogosto sredstvo za alarmiranje gasilcev, saj se ti aktivirajo s tihim alarmom, to je s pomočjo sprejemnikov osebnega klica (pagerjev), zato občanom priporočamo spremljanje obvestil na radiu ali TV, ki bodo za občino Mengeš v primeru nevarnosti tudi v bodoče posredovana prek valov Radia Hit in Vala 202. Seveda upamo, da to ne bo potrebno, kljub vsemu pa moramo biti za vse pogostejše nezgode, ki jih povzroča vreme, čim bolje obveščeni in nanje pripravljeni. Alarmni znaki so opredeljeni v Uredbi o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Ur. list RS št. 54/97, 5/00) in imajo naslednji pomen: V isti uredbi je določena tudi enotna telefonska številka za klic v sili - 112. Gasilska zveza Mengeš 1. OPOZORILO NA NEVARNOST - enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti, se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč. Vključite radio ali TV in spremljajte obvestila o nevarnostih ter ukrepajte v skladu z njimi. 2. NEPOSREDNA NEVARNOST - zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto, se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih. Vključite radio ali TV in poslušajte navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnajte v skladu z njimi. 3. KONEC NEVARNOSTI - enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost. Spremljajte radijska in televizijska obvestila. 4. PREIZKUS SIREN je vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri in je enak znaku za konec nevarnosti! OBVESTILO KMETOM Vse, ki razmišljate o dodatnem dohodku na kmetiji ali že imate registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, vas vabimo na predavanje z delavnico: Dopolnilne dejavn osti na kmetijah lažja pot do 'registracije, ki bo v torek, 6. novembra, ob 9. uri v prostorih Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici. Uredba o vrsti dopolnilnih dejavnostih, zlasti na področju ne-gostinskih dejavnostih in nova pravila na področju živil in njihove predelave, nudita lažjo pot do razvoja in registracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predavanje v obliki delavnice bosta vodili Marta Kos iz Kmetijskega zavoda Ljubljana in Gabrijela Salobir-Vilar iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Zbiramo prijave za pridobitev certifikatov (izobrazbe na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: turizem na kmetiji, predelava živil: mleko, meso, ostalo^) Telefon: 01/839-77-69, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, Marta Kos, Kmetijski gozdarski zavod Ljubljana. horoskop HOROSKOP ZA MESEC NOVEMBER 2007 Oven (21.03. - 20.04.) Lepote življenja lahko vidite na vsakem koraku. Čas bo, da razrešite na diplomatski način tiste stvari, katere vas že nekaj časa motijo. Zavedati se morate, da so pogovori pomemben in sestavni del življenja. Odprli se vam bosta dve poti, ena krajša in ena daljša. Odločitev je samo vaša in tam kjer je volja, tam je pot. Bik (21.04. - 20.05.) Ustvarjalna energija bo tista, katera bo delala čudeže. Konec koncev je tako, da potrebujete zelo malo, da ste lahko srečni. Mesec november bo čas, ko se odpravite tudi po nakupih in se na svoj način želite polepšati. Besedno boste močni in večkrat ujeti v mrežo preteklosti. Iskre sreče se bodo kresale v vašo korist. Strelec (23.11. - 21.12.) Nakazano je, da se vam bodo odprle nove poti in obilica novih priložnosti. Pridobili boste občutek notranje modrosti, gradite na svobodi in iskrenosti. Zdelo se bo, da vas bo družba neizmerno privlačila in da ji daste prednost pred drugimi obveznostmi. Določenim rečem bi potrebno priti do dna. Ljubezen: svoboda do groba! Kozorog (22.12. - 20.01.) Slavčkova pesem žvrgoli o svetlobi, ki presveti temo. Dolgi večeri so primerni, da se poglobite v raziskovanje in da spoznate zakonitosti življenja še iz drugega zornega kota. V ljubezni bodo štele majhne pozornosti in v pogledu službe se bo izkazala lastna ambicioznost. Denar: evro na evro. Dvojčka (21.05. - 20.06.) Besedno se boste znali postaviti zase in za vse tiste vrednote, ki so vam blizu. Resnica je ta, da besed ne boste olepševali, ampak bili iskreni. Napredki so vidni na vseh področjih življenja in združila se bo tudi preudarnost. Čeprav bo še naprej veljalo dva obraza eno srce. Služba: kreativne dejavnosti. Vodnar (21.01 - 18.02.) Globoko v sebi boste dojeli bistvo in se soočili s tistim, kar ste nekoč prej dajali na stranki tir. Srčni izvoljenec vam bo ogledalo in tako se od njega lahko veliko naučite. Počasi je čas, da zasijete z ognjem čiste ljubezni in da ne delate stvari proti sebe, ampak za sebe. Določiti velja prioritetno lestvico. Rak (21.06. - 22.07) Novembra se boste spoprijeli z vsem tistim, kar prej ni bilo časa, ali pa ste odlašali. Aktivno se lahko lotite novosti, katere bodo na vas delovale vzpodbudno. Nakazano je, da ste lahko telo srečni in da se skozi neko notranjo modrostjo gradite lastno prihodnost. Uspehi se bodo stopnjevali in blesteli na vsakem koraku. Ribi (19.02 - 20.03.) Na začetku tega meseca strmite po tem, da bi našli bližnjice. Toda prišel bi kmalu čas ugotovitve, da jih ne bo. Pomembno je dejstvo, da ste sami tisti, ki lahko kreirate stvari in se lahko odločite, kaj morate spremeniti in kaj lahko še počaka. Ljubezen bo kot paleta pisanih barv in tako vas bo partnerjeva prisotnost zabavala. Lev (23.07. - 22.08.) Vsak človek je unikat zase. Energija bo skrita globoko v vas in tako boste imeli mnogo priložnosti, da se stvari lotite iz drugega zornega kota. Zanimivo je, da vam bodo odgovori položeni na dlan, sami pa morate ugotoviti, kaj vam je všeč in kaj ne. Ljubezenska sreča bo nekaj prijetnega in harmoničnega. Devica (23.08. - 22.09.) Daleč je že čas, ko so lastovke odletele na jug iskat srečo in nabirati energije. Sami boste lahko poglobili v svet komunikacije in stvarem prišli do dna. Napredek je viden v ljubezni, ne boste strmeli po radikalni spremembi, ampak uživali v majhnih pozornosti. Službeno in finančno pa boste napredovali. Tehtnica (23.09. - 23.10.) Igro življenja boste igrali spontano, iskrenost do sebe nadgradite z iskanjem pravice. Resnicoljubnost je tista, katero uporabite, tako pri delu, kot učenju in nenazadnje v ljubezni. Iskre sreče bodo tvorile ogenj o spremembah, katerih boste korak za korakom deležni. Sprostila vas bosta glasba in ples. Škorpijon (24.10 - 22.11.) Sreča je na strani pogumnih ljudi in s to zavestjo boste hiteli naprej. Blesteli boste v primeru, da se odpravite na kakšno potovanje in tudi določene preizkušnje, katere za vas pripravlja življenje opravite briljantno. Povezali se boste s svetom nevidnih energij in imeli močno vero, tako vas čakajo prijetno tudi v pogledu službe. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Astrolog Tadej Šink dela osebne in pisne analize, odgovori vam lahko na konkretno vprašanje, ustno ali pisno interpretira rojstno (natalno) karto in poda energetske smernice prihodnosti, kaj vam obetajo planetne energije za eno leto naprej. Lahko mu pišite na naslov: Tadej Šink, Grenc 24, 4220 Škofja Loka ali ga pokličete tel: (04) 51 52 601 ali 041428 966. Novost je njegova spletna stran: www.tadej-sink.si Tadejev znakoskop za mesec NOVEMBER ljubezen posel denar zdravje Oven yyy © € € € ★ ★ Bik y y © © € € ★ ★ ★ Dvojčka y y y © © © € ★ Rak y y © © € € € ★ ★ ★ Lev y y © © © € ★ ★ Devica y © © € € € ★ ★ ★ Tehtnica yyy © € € ★ ★ Škorpijon y y © © © € ★ ★ ★ Strelec y y © © € € € ★ Kozorog yyy © € € ★ Vodnar yyy © © € ★ ★ Ribi y y © € ★ ★ ★ 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično harmonija v križanki /Bi álhlínHi^ jirf" . -1 , -4 ^jraii-' ■'ui Iiiurdio I'-; ■■ „J s n-îl — ' ' i ' I V, . ; / rfitrňt/i VOKALNA SKLADBA Z LITERARNIM DËLOM KOT BESEDILOM MDCNO STRLECA ŽIVALSKA USTNICA HARMONUA JE PRVÍ ÍPÍRT WELLNESS HOTEL V SLOVENIJI ZGRAJEN PD FENG SHUI METODI APOLONOV SVEDENIK V TROJI IZ GRŠKE MITOLOGIJE Rešitev septetnberske križanke: deblak, Račani, KS, Čeli, Oton, trtica, Irfan, svora, ZP, Leban, AOL, čveka, rin, avtohlepar, zdravamarija, vrt, Pirš, Enak, serč, ono, TAS, Rb, Enke, vol, Sr, Noe, VO, ksi, optimist, imunost, ovničok, dekolte, toaleta ' Italijanski fizik; AZANJA - mesto ■ Srhljli AMALA - praote Amilungoi; Golda MEIR - nihiliinia IzraElska premlirka; ALGARVE - fahnjlna na Pnrtugalskem; pnilip Scymoar HAUSSMAN - ameriški tllmskl lgra