Teéaj XV. List 64. go 1 obertnijske narodske f i Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl 5 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po posti 1 fl.30 kr V Ljubljani v aredo 12. augusta 1857. Drug syet gospodarjem zavolj klaje i našega cesarstva ne znaša vec kakor okoli 36 milij nov oralov, moramo reci, da je to kaj srecna razmera Kakor se od več krajev od sedanje terde suše sliši in w J in travnik sicer tako srecna, da med malo- tako se tudi pri nas, v Saleški dolini godi, kar kteri deželi Evrope nahajamo govori, nam veliko skerb delà,, kako si ubogo živinico čez zimo nu toliko g i n k I s i d m v t prirediti, kolik h preživiti, ker že zdaj po sušini segamo in jo kermimo. ___ _ ____// • . V» V 61. listu nam „Novice" svetovajo, tur sic o sejati za klajo. Tako dober nasvčt je to, siv prav tečne pice pripraviti za sirovo pa tudi suho klajo. Se obilejše in ravno w _ _ . « i V • 1 pol potrebujemo. Ali ni to žalostno! Ali nas nima sram biti ! Zakaj pa je to tako? ni nam treba dolgo si glave ubijati. Obernimo svoje oči lena naše senožeti in spaš- vse jasno, če očes nalaš ne zatisnemo. k kmalo nam bo i Namesto senožet, na ktere bi lahko umno vodo napeljevali in jih močili, vidimo močirje, travnike s kislo in pusto travo, namesto rodovitnih spašnikov germovje, ternje in prazne tako tečne klaje se dobi, če se za seme pol turšice ovsa ali pa jare reži vzame. Málokdo se pa pri nas omenjenega nasvcta poslužiti zamore, ker ravno nimamo praznih njiv, in smo gnoj za tla, na kterih muhe in brenceljni živino naganjajo, da bez-repno eetov porabili, torej drug svčt gospodarjem ponudim, lja in skače in je serborita, kakor da bi imela vsega do-Pomanjkanje klaje nas bo prihodnjo spomladi še bolj ino- sti, in vendar izstradane živinčeta Ie skačejo, pikane od rilo kakor to jesen; skerbimo torej za zgodnjo spomlad si je pripraviti nadleznega mercesa. Namesto kanalov in vodotokov vidimo reke in potoke, ki se v stoternih ovinkih po planjavah in Proti jeseni bcmo imeli več gnoja kakor zdaj, pa tudi dolinah tiho plazijo ali pa silno deró iu bobné, in vsak hip praznih njiv, kamor mislimo v vigredi (spomladi) zelje ali škodo delaj zemlj ktero kmetovav s toliko trudom ob V ta namen pozni krompir saditi ali proso ali lan sejati. naj si gospodar že v jeseni zemljo pripravi, dobro pognoji, deluj Ako bi kmetovavci svojo zemljo tako obdelovaii, da bi bi z orje in po svoji potrebsiui nektere ogone z rezjo, ne- namesto 100 centov klaje je Ie 105 centov přidělovali ktere s pol ječmenove in pol reže ne z m es i o dveh přidělali potem v vsem skupej 12 milijonov cen ali treh raznih časih gosto naseje in dobro převleče. Tako klaje več kakor je zdaj pridelamo ; potem pa bi bili vstanu t dobi spomladi dovolj klaje, dokler še trave za kosnjo ni, 2 m ter si tudi njivo jako zboljša in za vsako drugo setev ugod no stori. ilijona goved srednje velikosti vsako leto več izre-in tako bi ohranili domá tistih 30 milijonov srebernih dvajsetic, ktere vsako leto romajo iz našega cesarstva za diti Jez svojega zelnika nikoli ne pustim cez zimo praz- goveda in goveje kože v ptuje dežele nega; kakor hitro zelje pospravimo, ga dam preorati in z režjo obsejati, ki mi spomladi pervo zeleno klajo za kravo dá. stanu kmetovavci _ V • M -m ~ • 1 V # i 1 t _ Al tudi te važne naloge za povzdigo živinoreje niso v m Iz Šoštajna. spolniti, deloma zato, kj ]im po P. Musi naducitelj. močkov manjka, da bi mogli vodé (reke in potoke) peljati 9 Največje potrebe našega kmetijstva. Govor gosp. prof. dr. Hlubek-a v vélikem kmetijskem zboru na Dunaji 15. maja 1857. (Dalje.) Rekel sem, da bi spravili živinorejo domačo na višjo stopnjo, ako bi živini dajali soli, in če bi domače govedine več in bolje imeli, bi nam ne bilo treba ptuje, pa tudi iz ptujega pripeljanih kož ne. Al sred pota ne smemo ostati, ako hoćemo svojo nalogo popolnoma spolniti in odverniti, da bi ne šio vsako leto blizo 30 milijonov srebernih dvajsetic iz našega cesarstva v ptuje dežele. Treba je tedaj, da terduo podlago priložimo obširni in stanovitni zivinoreji pri nas domá. tako, da bi ne bilo v škodo zemljišem, deloma pa tudi zato ker nimamo še tistih važnih vodnih postav, kterezadevajo močenje ali na suho deva nje zemljiš. Kakor zdaj še ta reč pri nas stoji, dostikrat vsak neumnež in svojoglavec lahko svojemu sosedu brani, da ne more vode napeljati na svojo senožet ali jo odpeljati iz senožeti; dosti je, da le i. In žabe in krote rece: „jez ne pripustim tega" in pravda je pri kraj za tega voljo se po več krajih regljajo tam, godi, da zdaj bi se vsako leto veliko žita ali več tisuč cents klaj přidělovalo Vse to, kar sem sedaj razložil spada v tretjo potrebo kmetijstva našega (Dal ě Cesarski notárji in njih opravilstvo Važnost notárstva in dobičke, kteri iz njega izvirajo, Ta podlaga pa je, da pridelujemo več in bolje poznati, je vsakemu silno potreba. Notárovo je z všemi klaje za ljubo svojo živinico. Dosti sicer se je že govorilo, stranmí pravnega življenja, kakor ee v vsakdanjem občenji pisalo in priporočevalo, naj se oberne več polja za pri- ljudí kaj mnogoverstno razodevajo, v těsni těsni zvezi ; do- se kažejo v tem, delo va nje trave, detelje in druge živieske klaje, sem ter tje bički pa, ktere ta deržavua napi dajè je to priporočevanje tudi ubogano bilo, — al vse premalo da je kemu derzavlj mogoče, v pravnih zadevah jav vidimo pri nas poljá s klajo obsejanega; senožeti in ne ali očitne pisma od mož dobi kteri za to od der pašniki so še zmiraj pri nas poglavitui klajniki. žave postavljeni in povérjeni. Notárji so v naši slovenski Naše cesarstvo ima 11 y2 miliionov oralov senožet domovini ze vec let, pa vendar bi utegnilo ua pravem me J _ - - ____// — v • • . - » in 12y2 milijonov oralov spašnikov, tedaj 24 milijonov oralov zemlje za travo (travnikov) ; ako pomislimo, da po stu biti, da „Novice" še enkrat kaj več od njih govore. Kakor je omika narodov napredovala, tako je tudi njih 354 » w uzajemnost, kar je njih opravila zadevalo, in uzajemnost pregledati, ia 8 cesarskim patentom od 21. maja leta 1855 ljudí v privátném življenji bolj in bolj rastla, tako so pravne zastran iztirjevanja dolgov, kteri so po notarskih spisih dokazani, razglašena. Ces. patent od 9. avgusta 1854 je že pred novo po- razmére med njimi bolj in bolj mnogoverstne prihajaie. Za voljo tega je tudi bolj in bolj treba bilo, se s postavami so-znanovati in vediti, po kterih pravilih se je pri sostavljanji stavo zastran pravdnih reći zvunaj pravde razglasil in iz pravnih pišem ravnati, in zavoljo tega se nahaja ze pri ne- rekel, da je dopušeno, javno postavlj kdanjih Rimeih naprava, ktera veljá kot začete k notár- komisarje v njih okraji rabiti jev notárje kot sodae Ta bel lio nes so bili tisti možaki imenovani. Pisma po Z Najvišjim sklepom od 6. septembra 1854 je bilo tuđi tabellionih narejeue so se imenovale note in od tod število notarjev za vsako kronovino odločeuo, in sicer za današnje ime notár. Potem ko so Franki Italijo pod svojo oblast spravili, Gor se je tudi notárstvo bolj razsirilo, ker je cesar Korel Veliki v svoji dvorni pisarnici notárje imel in vsakemu škofu, opatu 1855 in grofu ukazal, svojega notárja imeti. Enako je kraljevim komisarjem, ktere je vsako leto zavoljo reda v duhovnih Štajarsko 69, za Koroško 21, za Krajnsko 19, za Grad iš k 1st in Terst pa 40 Pregledana notarska postava je dobila moč 1. avgusta . (Dal. si iz in deželnih zadevah po dezeli posiijal, zapovédal, v raznih krajih notárje postavljati. Od 11. stoletja sèm se je notar-stvo bolj in bolj razvijalo in pervo obširno uravnauo notar-stvo se nahaja v deržavo-notarski postavi, ktero je cesar Ma ks i mili an v letu 1512 dal; pa še le v poslednjem stoletji je z manjimi ali večjimi pravicami ali utesnjavami sploh na Francozkem, Italiauskcm in v raznih nemških der- ist. vlasïeo-slov. Drobtinice Jakob Sajovec-ovega roko pis a istriško-vlaškega sloimika. (Konec). Mnogoverstne besede žavah vpeljano. Na podlagi notářské postave cesarja Maksi-miliana je terpelo notárstvo tudi v nemških cesarskih deželah, dokler ni bilo po cesarji Jožef u II. ob moč djano in v V m P* W notarjem ni bilo nič druzega več prepušeno, kakor meuicne proteste (Wechselproteste) delati. Pozneje je bila v lombardo-beneškem kralj e-stvu 17. junija 1806 po francozki posneta notarska postava vpeljaua in je še dandauašnji veljavna; skoraj v vsih druzih cesarskih nemških deželah pa pogodbe in druge pi- Abo, belo. Avlátu, těsto. Betu, palica. Bikáru, mesar. Bire, pivo. Breku, pčs. Dujmost, 2 cken). ist. vlašho-slov. Lieporu, zajec. Lingura, žljica. Meru, jabelko. Molináru, mlinar. Mora, mlin. Nada, jeklo. sma, ki jih je v pravnem življenji treba, so narejali, dokler je patrimcnialno soduijštvo še bilo, grajšinski in sodnijški uradniki. Tega graj sins kega notarstva je bilo treba na deželi, kjer ni bilo druzih ugodnih oséb, pa to škodo je imelo, da se je mogel sodnik z opravili pečati, ktere se niso skladale z njegovim poklicom, in da imela je mnogokrat, če se je pravda vnela, ravno tajista oseba, ki jo je naredila, na pervi stopnji razsojevati, ali je pogodba veljavna ali ne, in ali zapopada ali ne vse to, za kar pravda teče. Ko so bile leta 1850 sodnijštva ua novo osnovane, mosta (Zweibru- Naranča, pomaranča Obrusu, mizui pert. Olove, svinec. Ovú, jajce. Pinturu, malar. Piru nu, vilice. Roišo. rudeče. sol. Siničiču, snica. Soreču kronovine na novo uredjeue in gori omenjenc nedostojnosti spoznane, je moglo vladařstvo za notárstvo skerbeti iu z njim vse zjediuiti, kar bi ljudém hasuilo, javno službo pa olaj-isalo io sodnijštvo prosto naredilo. Namen notárstva je, ljudi nevarnost obvarovati, ktere jih zadeuejo, ako uevednim in nevestnim svetovavcom (za-kotnim pisačem) zavoljo pomanjkanja zvedenih in očitno po-vérjenih mož v roko pridejo, iu da soduijstvu iz neprav narejenih pišem mnoge težke in dolge pravde ne izvirajo, ktere stro-ške za sodno upravljanje množijo. Stroške pa mora deržavni zaklad in po njem cela dežela terpeti. Zavoljo tega je bilo z Najvišjim sklepom od 9. maja 1850 notárstvo privoljeno v vseh krouovinah, v kterih veljá nova sodnijška uredba, in Najv. sklepom od 20. septembra 1850 je bila notarska postava poterjena in razglašena za kronovine Avstrijo nad in pod Anižo, Solnograško, Štajersko, Koroško, Krajnsko, Goriško, Gradiško iu Istrio, za mesto Teržaško in njegovo okolico, za Tiroljsko in Forarlberško, Cimitéru, pokopališče. Farira, moka. Fikac, jetra. Flieru, železo. ' Kraža, rudeče jagode. Frita, Eierschmalz. Galira, kokoš. Gljinda, želod. Groso, debelo. Jarba, trava. Karbunćru, ogljar. Karne de bo, volovsko meso Karne de mlie, jarčje meso. Karne de vice, telečje meso , miš. V Sumpor, zveplo Skorupu, smetena Šume, gojzd Tetkalica, Zahnstecher Tirar pork tot kopt, Set Schvveio- ferkel Karne de pork, svinsko meso. Trejkap, triglav. Karne de škopec, kaštrun. Tišiaru, mizar. meso. Kaštelina, grad. Kašu, sir« Klopotu, zvonec. Kloštru, samostan. Kodru, planina. Kucitu, nož. Lad vica, škerjancc. Lapte, mleko. Liermu, červ. Vindeziru, branjevec. Vir, vino. Zeme, juha. Zeme ko riž, rajž na juhi Zaba, želva (Schildkrôte) Zbula, čebula. v ' Žíru, sadje. Znidaru, krojač. Zokeit, plesati. Česko, Moravsko, zgornjo in doljnjo Šlezio. Železnica čez Kras. Koj ko so bili notárji izvoljeni, je notářská postava moc dobila in lé posamne odlocbe tajiste, kakor Zeleznica, ktera stolno mesto Dunaj z najimenitnejim Ter s tom, veže 3, daje mestom za kupčijo v čelem cesarstvu, s » za nepogojni vpis v javne bukve (za intabulacio) notar- dodelana je skega pisma tréba, če pisma, ki se ima vpisati, ni kaka javna gosposka naredila, in 4, kteri terja za veljavnost Naj pot te veličanske železnice med Ljubljano in pozneje po nji peljalř, Terstom tištim, ki se bojo prej ali odločeuih pravnih opravil (n. pr. ženitnih, kupnih, menjav- enmalo bolj na drobno razložimo po popisu, ki ga je ča-nih in druzih tacih pisem), da jih notár naredi, razun v štiti naš rojak P. K. uatisniti dal v časniku „Presse". Avstrii nad in pod Anižo in na Soluograškem v ostalih kro- Zemeljske razmere te želéznice so tako različue, da se novinah niso bile vpeljane. Zavolj tega in zavoljo najnovejše uredbe cesarskih sod- pri stavbi pokazale, med naj nij v letu 1854 je bilo treba notářsko postavo se enkrat 9 morajo težavnosti, ktere so se večje štéti. lu te težavnosti so tudi bile, da te za kupčijo ia občenje tako važno ceste niso mogli že davno pred do- 255 delati. Smć ee pa zdaj tadi terditi, da železnice med Lju- goré iatrijanske, zálive Mil (Mu I> I i n n a i n Pit a ťvt lr .> h ttnl ! /iO ri f n A ^f il ^ î A A il n O ď\ t\rw n /v ___ __- i _ • • V • or or P bljauo iû Terstom, kar velicanstnost utiee, ana cez ee merins ko goro nič ne preeéga; pa tudi dohodkov ne bo O M ^ / / jL — ^ J w WP m-m i v 1 V J ^ Wiivt v m il fil VI | m ^ ona več dsjala, kakor ta. Pa tudi se kako krasni pogledi vodotoka, kteri dajè postaji nabrežinski ia teržaški, pa tudi se odpirajo ocem popotnikovim, kadar železnica višej io vi- Terstu samému potrebuo vodo. Železnica zapuša zdaj viso- in Kopra in Sal ke temeoa, na desni pa široko in rodovitno friulsk Z lolej, skor tik morja, stoji veličansko poslopj sej prihaja, na mnogoverstnost krajev, rastlinstva ter mn^ge čine veličanske stavbě na nji in ob nji. Vse to nas mika, to že- iu bolj navzdol in gre ob goricah, s tertami in oljko obrašeni lezuico bravcom kratko popisati. bolj teče memo grinjanske postaje, v ktere Ljubljansko-teržaška železnica je blizo 19 milj dolga. Mi ram soséski zida Nj. c. k. visokost i» imenovan S* se za (Barkoli) ia pride ob morji sk Kmalo ko pride iz Ijubljanskega kolodvora, vije nekoliko in přeřeže potem La ter man o v dre vor ed liki iu obsirni teržaški kolodvor io grë potem naravnost med rodovitnimi njivami in senožet jad voj voda Maksimilian grad čez most pri pred pi . J e r n e j Gréti na ve Novičar iz avstrijanskih krajev mi mémo Goric; teče po ovinku cez mocirje, in pride potem zopet na terdne tla in unstran borovniškega mosta do Borovnice , kjer je postaja. j - Iz Ljubljane. Gimnazijalne in realne šole so letos Cez močirje ima kakih 1000 sežnjev iti. Tukaj je bilo končane in pred nami ležé let nik i gimnazije naše Ijub- največ težavnost premagati in čez nekdanji iu sedanji prod ljanske innovomeške, in pa ljubljanske spodnje realke. Ker Ljubljane dva mosta po amerikanskem sistemu postaviti. 8mo vsako leto o teh kaj spomnili, naj omeninio tadi letos. Borovniški most pa je najimeuitniše delo na celi želez- — Ilealua šola s tremi spodnjimi razredi je doveršiia letos leto svojega obstaja ia bi bila dala, kakor nam letni- V ze 5. Ilici in bi utegnil, kar dolgost ia širokost, in terdnost zi danja utiče, edini v celem cesarstvu in med najpervimi v kov pregled kaže, že 120 za višje realne šole Evropi biti. Ta most, sta prav za eden nad drugim y prav dva mosta ugodnih Je 265 sežnjev dolg in 20 sežnjev visok. Vsak obok spodnjega mosta je 8 skoraj zgor- ali za različne obertnijstva m rokodclstva pri pravnih učencov, ako bi imeli v Ljubljani višjo realko ali ko bi naši učenci in njih stariši ali oskerbniki zapopadli po njega skoraj 8l/0 sežnjev širok. U CUUl UJ U O DVOUJ V T MU VI»» V/ dvora naprej gré železnica, višej in višej Od borovniškega kolo segaje skozi goj glavni namen realnih šol. „Pri nas pravijo vodja naše realke gosp. Peternel v svojih, res ob pravém času pisa zde nekdanje bistriške grajšine, s kterih se tù in tam kaj nlt& omembah „za kaj so realne šole, komu naj bo za nje krasen pogled na ljubljausko mocirje, zadej na velikane kranjske dežele odprč. Ko pride cez ter žaško veliko cesto, dospč na logaško planoto in do lo na mejasue grice iu niar \a kako naj He jih poslužuje kdor v te šole hodi?" dosihmal ijudje še večidel napačne misli imajo od realne šole njim >je ta šala najkrajša pot, da učenec pride potem "v w w ». v, -----O----- I--------------Oviv y IIJ 1 til ) "v la oUltt U aj r\ I U J O U puv^ UU Uttl 11>V/ JM I gaškega kolodvora, so vleče skozi gojzde na obch za pisarja h kaki gosposki v službo ali pa kam stranéh krajih ji v Rake ku, kjer je bilo treba na mnogih drugam; ucenec, ki je doveršil spodnjo realuo solo, se redkokrat skozi skalovje izsékati, in doseze v Postoj ni podd kakega rokodelstva učit, za ktero si je v ti šoli (kak r tudi vSem-Petrunajvečjovisokost. Tùse pridobil potrebnih vednost, in tako se ne spolnuje poglavitni odprč lepi pogled v pivško dolino, v okolico pri IIrenovicah namen teh šol; nekteri po dokončani spodnji realki stopijo iu pred Jamo, kakor tudi na goro Nanos in na Hrušico. v učilnica preparandov in postanejo potem učitelji Unstran Postojne se začne subi in na mnogih krajih v Jjudâkili šolah, kar je na vsako stran prav; nekteri grejo razkopani Kras, iu železnica gré blizo memo cesarskega v kupčijsko učilnico. Da tako malo doveršenih realcauov kobiliša v Prestranku do Sem-Petra, kjer je postaja se gré kakega obertnijstva ali rokodelstva učit, ste pa po in od kodar pelje vélika cesta v Reko. Po vecjem oviuku eebno dvé okoljšini krive: eno je, da obertnijstvo ali roko »u _______ 4 ; u ___: ist» :n d : ... . v . . v . . , . v . cb skalnatí h in pustih grïcih nad Kalom in lia vn ami pe Ije železnica, na dolgosti skorej ene milje, skozi šest pre-dorov ali tunélov. Pervi predor nad Košano (št. VI. za-znamljen) je 264 sežnjev dolg; drugi pod Cep inom (št. V.) delstvo pri nas v se nje doséglo ; drugo ia sirovo ravnajo s svojinu „ ni visje in dostojno cislane stoppa je, da naši mojstri preveč ^aničljivo fanti", ne pomisleč, da tudi oni so nekdaj fautje u bili in da se naše obertnijstva in roko de drugih 163 sežnjev; tretji pri Vujah (st.IV.) 143 sežnjev, ceterti delstva le tadaj na tisto stopnjo, na kteri so v pred gornjimi Ležecami (št. III.) 182 sežnjev, peti (št. II.) želah, povzdigniti zamorejo, ako se jim podlaga položi po do-272 sežnjev in šesti nad Ure mom (št. i.) je 228 sežnjev gtojno i z učen i mladini." Resnične besede so to, kakor dolg. Kako čudno je člověku pri sercu, kteri se skozi iz velicega rezanega kamna obočene predore derdrá in kakor bi trenil, v kratkih dobah na desni Uremšico, na levi pa prijazno dolino tamni predor pride. je sploh vès ta gospod vodjev sostavek poln dobrih svetov za napredek našega domaćega gospodarstva. Sicer tudi mestua županija dobi pri tem od strani „svoj tal" da zagleda, po kteri Reka teče, in zopet v Za gornjimi Ležecami in pred pređo ni še napravila v i šj e realne šole v Ljubljani, ker marsikteri učenec bi se podal potem po doveršeni nižji realki v višjo, ako bi jo domá imel. Tudi to je resnica in mestna občina bi se gotovo celó nič ne obotavljala, višjo realko napraviti, ako bi ji le dnarnih pripomočkov ne manjkalo. Gledé staj v Divacu, Sesani in Proseku napeljana. Unstran Đa tw kar Be v Celovcu godi, da se ondi na deželne « T • 1* rVl 1 I« I A • A « J o 7 _ rom II. se vidi na levi strani v soteski poslopje velicega jerina, s kterega je voda po iz železa vlitih cevih do po- predora I. se vidi v résko dolino in proti starému Apnu, ^roške zida zlo obširno poslopje. v kterem bojo tudi real med Divačom in Sezano pri Gorenjah in Povirji pa dalječ po ne gole, se smémo nadjati, da bode tudi Ljubljani došla zdoljnem Krasu in zadej na velikanske krajnske gore ~ * Od Sezane proti Orleku in Proseku ima železnica do Na ta polajšava, da ne le samo poglavuo mesto, kakor je sedaj postava, temuč cela dežela bode pripomogla k napravi in brezine n?jbolj puste kraje po Krasu. Iz Nabrežine pojde vzderžanji realnih šol. Na Dunaji ali v drugih velikih taljanska železnica. Zvunaj postaje in blizo sela Nabrežine (Na brežiui m mestih je to vse drugač ; tam res le skor sami mestni gré železnica čez dolgi most, ki je iz belega apnenika'so-zidan in ko preteče predor na herbtu hriba, se odprč očém fantje obiskujejo realke, ker sosedne manjše mestica in tergi imajo svoje realne šole; v Ljubljani pa, kakor nam. y na priliko, letošnji letnik realne šole pripoveduje, med 170 vès drugačen silno krasen pogled. Oči zagledajo pred sabo „čenci, ki so obiskavali realko, je le 67 Ljubljančauov bilo široko sinje jadransko morje, na levi belo teržaško <34 jjh'je bilo iz dežele, ostalih 41 pa so poslale razne av-mesto z njegovimi barkami in za mestom zadej gorice in etriianske dežele. — Nauki, ki so se letos v spodnji realki raz- __lagali, so bili kakor lani; tedaj nam iz letošnjega let- Gosp. K. nam je rekel, da domaćini ne pravijo „Nabrežina", am pak „Na brezini", to je kraj na bregu, na brezini. To je : Glej morj el Vred. dîka ne ostaja drugega povedati, kakor par besedic od ee preuzvišenega bana. Svitli nadvojvoda Ferd. Maka ki ga je spisal učitelj gosp. V. Ku ku la. je svojo novozaročeno ženo nadvojvodinjo Karolino na Nadpis tega sostavka je „die Vegetazions-Verháltnisse poti v Terst v saboto zvečer se na kolodvoru Ijubljanskem Laibach's und der nachsten Umgebungu, v kterem je popi- toliko mudil, da so se mu tukajšnji višji gospodje poklonili. drugega sostavka saria lega ljubljauskega mesta in nje okolice, zemlja iu nje — Dopisnik „Pest. Lloyda44 hoče za gotovo vediti, da da-lastnosti, vreme in rastlinstvo. Ne čudimo se, da gosp. Ku- vek za sladkor 110 péso v cukrofabrikah se bo pri centa kula, če je že mogel o naravoslovskih razmerah Ljub- od 12 krajc. povišal na 18 krajc. — Čudno je bilo te dni v ljane in nje okolice kaj pisati (in kakor se na 1. strani bere, neki veliki hiši na Smihovem v Pragi viditi, da se je zjn- se je udinjal za pisatelja c. k. centralni napravi za vre- traj ob štirih blizo 200 podgáo na vertu zbralo, ktere so menstvo in zemljini magnetizem na Dunaji), je včs ta so- potem skupaj skoz vertne planke na polje udarile in dalje stavek od konca do kraja in večidel od besede do besede pobeguilc. Kaj nek jih je zapodilo ?—6. dan t. m. se je začela prepisal iz drugih bu k e v, ker njemu samému ni o tem v Parizu porotna sodba zoper tište tri Lahe, ki so se zdru-se dosti znauega, al kolosalni prederznosti se čudimo, žili v zaroto zoper življenje fraucozkega cesarja. Tibaldi je tajil od konca do kraja, droga dva sta ponovila, kar sta da misliti more, da nam dr. Lipičeve bukve „Topographie fo ve„Versuch der Vegetations der k. k. Provinzialhauptstadt Laibach" in pa dr. S. Gra- koj obstala. Tibaldi (30 let star, očničar iz Sardinije) je ■Veihàltuisse des Herzogthums v pregnanstvo, Q r i Ili (28 let star, sukuar iz papeževih Krains" niso znane!! Ce že ne poštenost pisateljska, bi bila dežel) in Bartolotti (34 let star, čevljar, tudi iz pape- saj h v a le ž n 0 s t terjala od gosp. Kukula, da bi bil ime- ževih dežel), pa sta nekoliko manj kriva obsojena v ječo no val te dvé knjigi, ki ste mu njegovo delo tako polaj- na 15 let. — Po pismih iz Laškega misli kralj Napoli- šale, da mu celó nič drugega ni treba bilo kakor vsesti tanski po izgledu papepeževem tudi po svoji deželi poto- se za mizo in prepisati od konca do kraja vse, — še s po- vati in zaslišati želje svojega ljudstva. — Najvažnišo in greški vred. Al ne besedice ni zinil gosp.K.od Lipiča iu veliko pomenljivo politiško novico je prinesel telegraf „Oest. Grafa, ampak v opazko je postavil : „Die Bodenvei hâltnisse Corr/4 iz Carigrada, namreč, da so se poročniki franco-habe ich theils selbst untersucht, theils sind die For- z ke, rusov ske, pruske in sardinské vlade s turško schtmgen des Prof. Haquet benutzt worden44. Mikavno bi vlado razvergli, diplomatično zavezo razderli in se name-bilo, podobo celega gosp. Kukulatovega spisa z Lipičo- nili Turčijo zapustiti zato, ker noče volitev v Moldavi zaviní i in Grafovi m i bukvicami primerjati; za naš list bi bilo vreči. Kakor strela iz jasnega neba je osupnila ta novica pa to predolgo. Komur se poljubi, naj primeri vseh 7 strani včs svet, ker se je novih homatij zavolj Turčlje bati in se £osp. Kukulovega spisa s Li piče vi m delom str. 8 do 11 in morebiti hujih, kakor so bile tište, ki so sprožile zadnji tur- 52 do 56., potem pa sGrafovim str. 13, 14, 16 itd. Misliti sko-rusovski razpor bi bilo saj, da je gosp. pisatelj „po svojih preiskavah^ po- 5. dan t. m. se je cesar Napoleon s cesarico, spremljen od pervega svojega ministra Valev-pravil, kar sta njegova prednika sem ter tje gresila, kar ski-ga v Havre podal, odkodar se je na barki v Osborne bi bilo vč&sih toliko lože, kar je, na pr., že Graf na str. 6 na Angležko podal kjer se bo snidel s kralj i co an Lipičevo pomoto zavolj „Urkalk~ac4 preklical, — al gosp. gležko in ministrom Palmerston-om ravno sedaj, koste Kukula tudi tega ni storil ; rabotno je přepisoval zdaj enega, si francozka in angležka vlada navskriž misel zastran Mol zdaj druzega. Razun tega je raji se svojih lastu ih po- dave iu Vlahij e. Včs svet radovedno pričakuje, kaj bo greškov nekoliko vrinil, kakor, na pr., da je fritiilaria následek tega zbora. Javalne se bo angležka vlada udala meleagris „schwarzgefleckt44, da omphalodes ver- Napoleonu. na in gentiana asclepiadea mesca junija cvetete, od lanu bi bilo na Krajuskem pač več omeniti kakor le od jarca, sploh se ajda ne seje le na sternišča kaj pa je 9 imamo, posebno na Notranjskem, tudi prasno; hotel s tem reči „da jablana (pirus malus) se brez po-sebuega požlahnjenja tudi na vertih nahajau, ne moremo uganiti; vendar ne, da imajo Ljubljančanje svoje verte sles-nikami zasajene? Čeravno sadjoreje krajnske nikoli nismo prenapeto hvalili, zamoremo vendar reči, da, kar se tiče dobrih in žlahnih jabelk, krajnska dežela ni zadnja, kar so nam sadně razstave očitno pokazale. Kar se še tiče pridelkov na ljubljanskem močirji, bi bilo zammivo, ako bi jih gosp. pisatelj pozvcdil od poslednjih let; tako pa jih je priložno iz starega letnika obertnijske in kupčijske zbornice prepisal od leta 1846, in tako tudi v tem poterdil, da se ni presilil z lastnim trudom, ampak da je za mizo preiskaval „Vegetazions-Verháltuisse" krajnske, ne spom-nivši se 7. zapovedi božje. Zarji. Z zlatím opasom Strinjaš milotno Nebo in zemljo Jutrajna zarja Detetu siplješ Zlato na líce ? 1 Diciš nevesti Rožno obličje. Kadar ti v zora Lice prijazno Z nočně temote Sveta odgerneš. Jutro za jutrom Vodiš iz mraka Dneva gospoda V nebne višave. Milo na pare 8 krilom rumenim Trošiš veselje. Tro s is nje Celemu svetu. Šiješ meriiču, Spremljaš k pogreba Truplo njegovo. Pa mu še šiješ Tje na gomilo, Jutro za jutrom Grob mu pozdravljaš: Ko ga obrasca Trava zelena Kadar žaluje Beka nad njim ? ze; Novičar iz raznib krajev t Sliši se, da tisti gospodje, kterim je c. k. ministerstvo osnovo nove obertnij sk i n k 0 d eIs k p os t v prevdark in pretres izročilo, bojo ta teden svoje delo k cali. Kakor nekteri vediti hočejo, se bo kaj v omenjeni osnovi prenaredilo, poglavitne pravila bojo pa vendar ob Jjale T novo osnovo bo vzelo tvo in potem der žavno svctovavstvo v pi ziia v poterjenje Cesarju. v Zaladski komitat na O^rer^k , in potem še le se bo predlo-Kadar pride presvitli Cesar po iz Horvašk se Mu bojo pokl in S I a v 0 n s k pel od K nebu dviguješ Dan porodivši S solzne doline Dušo kipečo. Brižnim tolažba, Rani hladilo ? Zlatokrilata Nada obupnim! Kadar že gleda Duša njegova V hiši Oaeta Zarjo nebeško. Z grobom zelenim Strinjaš milotno Nebo in zemljo Zarja večerná! Fr. Cegnar y Zavoljo praznika velicega S mar 11 a v sa . • mm ■ • f% - • // • \ 1 j 1 boto na 9 boj etlo prihodnje „Novice" prišle v petek Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bieiweís. Natiskar in založnik : JoŽef BldZnik.